V življenju se pogosto stvari »zgodijo«. Nakup stanovanja na kredit, pa rojstvo otrok, številne obveznosti in šele nato začnemo razmišljati o tem, da bi bilo morda pa dobro tudi kaj privarčevati. A njihovi prihodki so ves ča na enaki ravni. Ob tem pa pogosto pozabimo poskrbeti za zaščito, sta Ana in Mitja Vezovišek opozorila v oddaji Odmev na Radiu Celje, ki jih lahko prisluhnete TUKAJ.
»Vprašati se je treba, kako so ljudje prišli do sedanje plače, pa kredita, otroka. Če bi vse svoje življenje načrtovali v naprej, bi verjetno najprej delali na tem, da se izobrazite, pokažete dodano vrednost, dvignete plačo, ne bi vzeli kredita, tudi otroke bi načrtovali. Saj vem, včasih se zgodijo, a če se le da, je treba vse načrtovati. Ampak ljudje naredijo ravno obratno, vzamejo kredit, naredijo otroke in potem začnejo razmišljati kako varčevati,« na slabe navade ljudi opozarja Mitja Vezovišek.
Boljši finančni načrt in disciplina
Takrat je običajno res precej pozno, ko si enkrat v močnem negativnem stanju in sam težko vidiš izhod. A kot pravi Ana Vezovišek, stvari niso tako brezupne, zagotovo pa zahtevajo še toliko boljši finančni načrt in predvsem disciplino.
»Najbolje je, da se tega lotimo zelo sistematično. Ves čas govorimo o nekih načrtih in tukaj je treba narediti dober načrt, kje sploh začeti. Treba si je nastaviti finančno ogledalo in videti kje smo trenutno. Moram pa priznati, da je to najtežje narediti,« pravi Ana Vezovišek.
Kam pa greš ves vaš denar?
Običajno, ko ljudi vpraša kam gre ves njihov denar, da jim nič ne ostane, ji odvrnejo za položnice. A že ob vprašanju, koliko je teh položnic, ji ne znajo več odgovoriti. »Bistvo je, da ljudje ne vedo, kam gre njihov denar. Osnovni temelj pa je, da moraš vedeti kam gre tvoj denar, moraš ga spremljati. Ti moraš postati gospodar svojega denarja. Ljudje pa delamo ravno obratno, ker nas nikoli nihče ni naučil drugače. Mi smo tisti, ki moramo povedati, kam gre naš denar,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.
Limiti, kreditne kartice in drug izposojen denar namreč predstavlja finančna sredstva, ko živimo preko svojih zmožnosti. Podobno meni o karticah pri trgovcih, ki omogočajo, da plačamo šele mesec kasneje. »Zato je pomembno, da si vse te limite nastavimo na plus. Kaj to pomeni? Imejte rajši limit +300 evrov, kot pa rezervo na -300 evrov. Limit je namreč najdražja oblika financiranja, ki nas stane kar 10 % na leto. Če že, je veliko boljši potrošniški kredit, ki nam pobere 6 % leto, zato je bolj smotrno, da s kreditom poplačamo limit in se ga vsaj znebimo!«
Bankam ni več dovolj »samo« obrestni prihodek
A stranke običajno prisegajo na to, da bodo že same počasi odplačale limit s tem, ko bodo denar dajale na varčevalni račun, ob tem pa si sproti ustvarjajo velik minus. »Stremeti moramo k temu, da to počistimo, navadno pa ne moremo tega narediti sami. Včasih potrebujemo nekoga s »palčko«, ki nam bo povedal kako, nas malo brcnil in usmeril na lažjo pot.«
Ko govorimo o zadolževanju, kreditih, pri Ani Vezovišek pritisnemo na pravo tipko. Je namreč tista, ki redno opozarja na slabe prakse, ki si jih privoščijo banke na račun naivnosti in šibkosti kreditojemalcev. »Že nekaj let opozarjam, da je najem kredita nekaj, za kar je bolje, da se ga ne lotiš sam, ampak z nekom, ki se na to zelo dobro spozna. Danes je na trgu ogromno pasti, bankam ni več dovolj obrestni prihodek, ampak še raje stremijo k neobrestnim prihodkom iz naslova raznih paketov in produktov, ki sodijo zraven.« Bančni nasvet je v resnici lahko zelo drag, tako zelo, da si kar težko predstavljamo!
»Ko smo nazadnje delali analizo, smo ugotovili, da lahko za 140 tisoč evrov vreden kredit v 20 do 25 letih izgubiš kar 83 tisoč evrov! To so takšne številke, da nam je žal, da tovrstne informacije sliši le nekaj odstotkov ljudi, pa še od teh se bodo našli redki, ki bodo sploh spremenili svoje kreditne pogodbe,« opozarja Ana Vezovišek.
In kdo je ob tem najsrečnejši? Banke, ki na ta račun kujejo milijonske dobičke.
Celotni oddaji lahko prisluhnete TUKAJ.