INVESTIRANJE Archives - Vezovišek & Partnerji

Poslovili smo se od leta 2022, ki ga vlagatelji žal ne bomo ohranili v lepem spominu. Bilo je eno najslabših let v zadnjih desetletjih in marsikdo si je oddahnil, da se je končno izteklo. Živci in potrpljenje vlagateljev so bili pogosto na veliki preizkušnji. Bo leto 2023 boljše?

Ruska agresija na Ukrajino, visoka inflacija, agresiven odziv centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB, ki so hitro in močno dvignile obrestne mere, energetska kriza in strah pred recesijo vsekakor niso ustvarjali ugodnega okolja za rast na finančnih trgih.

Tako so negativno donosnost zabeležili domala vsi naložbeni razredi, varnega pristana, razen nekaj specifičnih naložb, praktično ni bilo nikjer. Obvezniške naložbe, ki so v prejšnjih krizah ublažile padce naših portfeljev, so nas v letu 2022 popolnoma razočarale. Zaradi hitrega in intenzivnega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank je zahtevana donosnost za obveznice poskočila, s tem pa cene močno padle. Tako so sicer vedno stabilne državne obveznice držav EU v letu 2022 zabeležile negativno donosnost dobrih 15 % (EUR), kar je brez primere v zadnjih desetletjih.

Delnice globalnih nepremičninskih podjetij upadle

Tudi zlato, na katerega v krizi številni vlagatelji radi stavijo, je predvsem po zaslugi odličnega zadnjega kvartala 2022 komaj doseglo pozitivno donosnost (pa še to le zaradi rasti tečaja dolarja). Veliko razočaranje so tudi delnice globalnih nepremičninskih podjetij, katerih cene so v povprečju padle za več kot 20 % (EUR).

Naložbe v nepremičnine v teoriji sicer služijo kot učinkovita zaščita proti visoki inflaciji, vendar tega v preteklem letu vlagatelji niso sprejeli. Se pa je zaradi energetske krize in pomanjkanja energentov najbolje odrezala surova nafta, katere cene so v letu 2022 poskočile več kot 20 % (EUR).

Za takšne izgube na finančnih trgih imajo največ zaslug visoka inflacija in obrestna politika centralnih bank, ki so sicer pravilno s hitrim in odločnim zviševanjem obresti napovedale boj proti inflaciji, obenem pa povzročile bojazen, da bodo zadušile gospodarsko rast in pahnile svet v recesijo.

Zadnje mesece upad inflacije

V letu 2022 je tako v ZDA inflacija na letni ravni dosegla vrh pri 8.6 %. V zadnjih mesecih lanskega leta je sicer prišlo do upadanja, zadnji podatki objavljeni v decembru kažejo, da je trenutna letna stopnja inflacije 7.1 %. To je sicer dobrodošlo, vendar še daleč od letne stopnje cca. 2 %, ki jo želi doseči Ameriška centralna banka (FED). Tako je bil FED v izogib resnemu poškodovanju ameriške ekonomije prisiljen k hitremu in odločnemu dvigovanju obrestnih mer za zadolževanje, ki po zadnjem decembrskem dvigu za 0.5 % trenutno znaša od 4.25 do 4.5 %. Podatki z ameriškega trga dela pa kažejo, da je stopnja nezaposlenosti še vedno na rekordno nizki ravni. To sicer kaže na robustnost in odpornost ameriškega gospodarstva, pomeni pa tudi, da bo FED nekoliko lažje sprejel odločitve o nadaljnjem dvigovanju obrestnih mer, če bo to potrebno.

V EU je situacija še slabša. V decembru objavljena letna inflacijska stopnja za EU znaša kar 11.1 %. Tudi Evropska centralna banka (ECB) se je odzvala z dvigovanjem obrestnih mer, ki znašajo po zadnjem dvigu od 2.5 do 2.75 %. Očitno bo imela ECB z zajezitvijo inflacije še kar nekaj dela.

Geografska in sektorska donosnost

Poglejmo si nekoliko podrobneje, kako so delovali finančni trgi v letu 2022.

Spodnja preglednica prikazuje geografsko in sektorsko donosnost indeksnih skladov po naložbenih razredih v letu 2022. V preglednici so vrednosti podane v dolarjih (USD). Merjeno v EUR so rezultati boljši, USD je namreč napram EUR v letu 2022 pridobil cca. 6.6 % vrednosti. Za boljšo predstavo bomo v nadaljevanju rezultate podajali v EUR.

Indeksni sklad, ki sledi ameriškemu indeksu S&P 500, je tako izgubil cca. 12 % vrednosti. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq 100 oz. indeksni sklad, ki mu sledi, pa je izgubil celo več kot 26 %. Zelo slabo tudi kitajski indeksni sklad, izgubil je več kot 21 % vrednosti. Med evropskimi delnicami je indeksni sklad, ki sledi nemškim delnicam izgubil dobrih 15 %. Indeksni sklad, ki sledi globalnim trgom v razvoju, pa je izgubil cca. 14 % vrednosti.

Sektorsko gledano je najslabše deloval sektor komunikacij. Ta je po zaslugi padcev vrednosti delnic družabnih omrežij izgubil v letu 2022 dobrih 32 % vrednosti. Dosti bolje ni šlo niti delnicam tehnološkega in nepremičninskega sektorja, oba sta izgubila preko 20 %. Mnogo bolje pa farmacevtski sektor, ki je celo pridobil dobre 4 %. Logično se je najbolje odrezal energetski sektor, delnice energetskih podjetij so v povprečju pridobile skoraj 70 %.

Vir: Bespoke

Zelo slabo leto tudi za kriptovalute

Kriptovalute so zabeležile enega najslabših let v svoji zgodovini. Velik del leta so bile v močni korelaciji z delniškim tehnološkim sektorjem, ta korelacija pa je v zadnjih mesecih leta popustila. Analitiki padec kriptovalut povezujejo z nižjo likvidnostjo, ki jo povzročajo višje obrestne mere in zaostrovanje monetarne politike centralnih bank ter neljubimi dogodki, kot je npr. kolaps valut TerraUSD/LUNA in nedavno menjalnice FTX. Tudi nihajnost na delniških trgih je imela velik vpliv, vlagatelji so se zaradi povečane negotovosti začeli umikati iz bolj tveganih naložb, kamor pa spadajo tudi kriptovalute.

Spodnja tabela prikazuje gibanje vrednosti desetih najbolj uspešnih (če velikim padcem lahko tako rečeno) kriptovalut v letu 2022. Tako je Ethereum kot najslabši v deseterici izgubil cca. 68 % vrednosti, Bitcoin cca. 65 %, najbolje pa se je odrezal TRON (TRX), ki je izgubil »samo« cca. 28 % vrednosti.

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja razočarale

Mnogi vlagatelji so se, v upanju, da se bodo v naložbah v nepremičninski sektor učinkovito zaščitili pred visoko inflacijo, grdo opekli. Tudi ta sektor ni ušel visokim padcem, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tako je v letu 2022 eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 20 % vrednosti.

Vir: Yahoo

Pogled v leto 2023

Dejavniki, ki bodo tudi v letu 2023 krojili makroekonomske razmere v svetu, so že znani. Povišana inflacija, obrestna politika centralnih bank, upadanje gospodarske rasti in strah pred recesijo. Ti so med seboj soodvisni in vplivajo eden na drugega.

Inflacija bo tudi v letu 2023 najverjetneje ostala povišana. Res je, da je v zadnjih mesecih v ZDA v upadanju, kot smo že omenili, vendar so zaenkrat kupna moč prebivalstva, ki jo opredeljuje robustno gospodarstvo, nizka stopnja brezposelnosti in visoki prihodki prebivalstva še vedno na visokem nivoju. Analitiki pričakujejo nadaljnje upadanje, vendar ukrepi zahtevajo svoj čas, da bodo dosegli cilj in za Ameriško centralno banko sprejemljivo stopnjo inflacije. V državah EU inflacija še ni v fazi upadanja, upajmo pa, da je dosegla vsaj svoj vrh.

Centralne banke, predvsem ameriška (FED) in evropska (ECB) sta tako prisiljeni v nadaljnje dvigovanje obrestnih mer. Dvigovanje bosta lahko opustili šele tedaj, ko bosta prepričani, da je inflacija pod nadzorom, riziko je previsok. FED naj bi po trenutnem mnenju analitikov dvignil obrestno mero do višine 5 %, kar naj bi se zgodilo do marca letos, potem pa bo glede na podatke o gibanju inflacije prenehal z dvigovanjem oz. pričel celo z zniževanjem, če bodo seveda za to ustrezni pogoji. ECB pa naj bi dvignil obrestno mero na stopnjo 3 %, če bo to zadostovalo.

Visoke obrestne mere bodo nedvomno vplivale na upadanje globalne gospodarske rasti, ki naj bi po zadnjih prilagoditvah analitikov dosegla zgolj 1.6 – 1.8 %, kar je ena najnižjih stopenj v zadnjih desetletjih. Obstaja nevarnost stagflacije, kar pomeni povišano inflacijo ob upadanju gospodarske rasti in je med državnimi ekonomisti zelo nezaželen pojav.

Verjetnost recesije v ZDA

Verjetnost recesije v ZDA in državah EU je po trenutnih napovedih analitikov cca. 50 %, v primeru stagflacije pa se ta verjetnost lahko poviša. Večina analitikov je trenutno še vedno mnenja, da bo recesija nastopila v blažji obliki in jo bo svetovna ekonomija lahko preživela.

Vendar pa so to zgolj napovedi, ob nepredvidljivih dogodkih se stvari lahko korenito spremenijo, kot vedno poudarjamo.

Vlagatelje seveda najbolj zanima, kakšen vpliv bodo imele te makroekonomske razmere na finančne trge in gibanje vrednosti delnic in obveznic.

Makroekonomske razmere vplivajo predvsem na prihodke in dobičke podjetij, to pa seveda na vrednost njihovih delnic. Upad rasti dobičkov podjetij lahko močno zbije ceno njihovih delnic. V primeru, da bo obveljal scenarij z nadaljnjim upadanjem inflacije, skorajšnjo zaustavitvijo dvigovanja obrestnih mer centralnih bank in milo obliko recesije, lahko računamo z ugodnim letom na finančnih trgih. Rast tečajev delnic, predvsem pa obveznic bi lahko tako letos razveselila vlagatelje. Temu v prid govori tudi dejstvo, da so vrednotenja delnic in obveznic trenutno najbolj ugodna z zadnjem desetletju, kar marsikaterega vlagatelja sili k razmišljanju o skorajšnjem vstopu na finančne trge.

Če pa pogledamo v zgodovino, so bila leta na finančnih trgih, ki so sledila tako slabemu letu kot je bilo 2022, nadpovprečno dobra ali pa nadpovprečno slaba. Povprečnih let z zmerno rastjo ni bilo. Vendar je to pač statistika, ki jo moramo jemati vedno z rezervo.

V primeru slabega scenarija s ponovno rastjo inflacije, nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, močnim upadom globalne gospodarske rasti in hujšo recesijo pa bodo trpeli tudi finančni trgi, o tem ni dvoma. Hujša oblika recesije pa prinaša tudi slabše rezultate podjetij, krčenje investicij in odpuščanje delovne sile. To pa pomeni manjšo kupno moč prebivalstva in posledično manjšo potrošnjo, kar dodatno znižuje gospodarsko rast. Tako je krog sklenjen. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo. Verjamemo, da je gospodarstvo trdoživa dejavnost, ki vedno najde pot iz krize.

Vprašanje, kdaj bodo centralne banke prenehale dvigovati obrestne mere, ki si ga postavljamo po novembrskem dogajanju na finančnih trgih, je trenutno najbolj aktualno med analitiki in vlagatelji. Zakaj? To bo namreč jasen signal, da je inflacija premagana, predvsem pa bo to imelo pozitiven učinek na finančne trge in spodbudo za rast delniških in obvezniških tečajev.

V spodnji tabeli so prikazane napovedi vodilnih svetovnih finančnih analitikov o nadaljnjem gibanju obrestnih mer Ameriške centralne banke (FED), ki pa se pričakovano nekoliko razlikujejo. Trenutna obrestna mera po zadnjem dvigu znaša 3.75 % do 4 %. Tabela nam tako prikazuje, kakšen naj bi bil vrh obrestne mere, ki ga bo FED dosegel in prognoze, kakšna bo obrestna mera konec leta 2023.

Očitno je, da nas nekaj dvigov še čaka, prvi verjetno še decembra letos, drugi pa najbrž v mesecu marcu prihodnjega leta. Potem pa se bodo stvari umirile, do konca leta 2023 so možna celo znižanja.

Seveda so to samo napovedi, stvari se lahko spremenijo. Res pa je, da se inflacija v ZDA nekoliko umirja, po podatkih, objavljenih v novembru, se je letna stopnja zopet nekoliko znižala in sedaj znaša 7.7 %. Po trenutnih napovedih bi se ZDA lahko recesiji celo izognile oz. bi ta nastopila v blažji obliki. Sedanje napovedi ekonomistov o možnosti recesije v največji svetovni ekonomiji se namreč gibljejo okrog 50 %.

Zakaj je to za vlagatelje tako pomembno?

Po ocenah ekonomistov bi se možnost recesije v primeru, da obrestna mera preseže stopnjo 5.5 %, znatno povečala. Recesija pa večinoma prinaša večjo brezposelnost, nižje prihodke in slabše rezultate podjetij, kar seveda negativno vpliva tudi na finančne trge. Zato se finančni trgi tako bojijo pretiranega višanja obresti.

Ameriški centralni banki in njeni politiki obrestnih mer dajemo tak pomen zato, ker ima močan vpliv na ameriške finančne trge, ti pa posledično na vse ostale svetovne trge, ki so po obsegu trgovanja neprimerno manjši. Vsa najpomembnejša svetovna podjetja namreč kotirajo na ameriških trgih, kjer je tudi dostop do razvojnega kapitala najlažji in likvidnost najvišja.

Ostali novembrski makroekonomski podatki so zopet bolj mešane narave. Inflacijo smo že omenili, potrošnja prebivalstva pa je glede na prejšnji mesec zopet zrasla, tokrat za 1.3 %. Stopnja nezaposlenosti v ZDA se je sicer v novembru nekoliko povečala in sedaj znaša 3. 7%. Nepremičninski trg pa se v vseh svojih segmentih v ZDA ohlaja. To lahko pomeni, da ukrep zviševanja obrestnih mer le prinaša prve učinke.

Nasprotno pa se inflacija v državah EU še ne umirja. Po podatkih iz meseca novembra trenutno na letni ravni znaša visokih 10.6 %. To je nekako pričakovano, EU je na višje cene energije mnogo bolj občutljiva kot ZDA. Se je pa v državah EU indeks nabavnih direktorjev (PMI), ki meri pričakovanja podjetij v zvezi s prihodnjo gospodarsko klimo, presenetljivo nekoliko zvišal, kar je dober podatek in je v veliki meri vplival tudi na rast evropskih delniških trgov v novembru.

Globalni delniški tečaji zrasli

Letošnji november je bil na finančnih trgih dober mesec. Očitno statistika, ki govori, da so zadnji meseci leta na finančnih trgih ugodni, kar drži. Ob nekoliko nižji stopnji nihajnosti so globalni delniški tečaji lepo zrasli.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v novembru pridobil 2.7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, primerjalni indeks MSCI Europe je zrasel celih 7.1 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju izjemo, MSCI EM je zrasel več kot 10 % (EUR). To gre predvsem na račun Kitajske, ki je z rahljanjem ukrepov zoper virus COVID-19 in nekoliko bolj pozitivne retorike kitajskih regulatorjev zopet privabila vlagatelje.

Lepo so se popravile tudi evropske obveznice. Po stabilizaciji v mesecu oktobru so v novembru pridobile visokih 2.4 %.

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v novembru močno znižala, napram EUR je upadel za celih 4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over November 2022

Kriptovalute so v novembru zopet upadle

Vrednost kriptovalut je v novembru upadla. Tako je Bitcoin izgubil več kot 20 %, (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ugotavljamo pa, da je korelacija med gibanjem vrednosti delnic tehnološkega sektorja in vrednostjo kriptovalut, ki je bila v preteklih mesecih tako močno izražena, dejansko popustila. To ocenjujemo kot pozitivno. Temu naložbenemu razredu daje namreč več neodvisnosti in možnosti za rast, ki ni odvisna od tehnološkega sektorja.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V novembru so tudi delnice nepremičninskega sektorja zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je tudi v novembru nekoliko zrasla. Tako je v novembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil skoraj 4 %.

Vir:Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Vse je odvisno od prihodnje obrestne politike centralnih bank, kot smo povedali že v uvodu.

Cilj centralnih bank, posebno FED-a je, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir 2 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva obrestna mera. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Res pa je, da se inflacija v ZDA, kar je za finančne trge tudi najbolj pomembno, očitno umirja. Ne moremo sicer pričakovati, da bo FED takoj spremenil svojo obrestno politiko, to daje predsednik Jerome Powell ob vsaki svoji izjavi jasno vedeti. Zaenkrat je prva prioriteta še vedno zajezitev inflacije.

Res je tudi, da si nihče ne želi nove recesije, ki bi jo lahko povzročilo pretirano dvigovanje obrestnih mer in bi lahko povzročila zadušitev ekonomije, večjo brezposelnost in poslabšanje gospodarskih kazalcev. Ko bodo centralne banke prepričane, da je inflacija pod nadzorom, bodo takoj reagirale in prenehale z nadaljevanjem dvigovanja obrestnih mer, v to smo lahko prepričani. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Veliko nam pove tabela, ki smo jo predstavili na začetku prispevka. Tako torej večina analitikov najbolj uglednih svetovnih finančnih institucij napoveduje, da bi lahko do preobrata politike centralnih bank prišlo že v prvi polovici prihodnjega leta, če jim gre seveda verjeti.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

Po letošnjih padcih ugodna vrednotenja delnic in veliko prostora za rast, optimizem na trgih in seveda veliko kapitala, ki čaka na ugoden vstop na trge pomeni, da se pričakuje na trgih rast in nov zagon.

Pa saj je že čas, letošnje dogajanje je nas vlagatelje psihično dodobra izčrpalo, naši živci in potrpljenje so bili pogosto na robu. Naše potrpljenje bi se moralo končno obrestovati.

Težko pričakovani rezultati globalnih korporacij v tretjem četrtletju letošnjega leta, objavljeni v mesecu oktobru, so bili na srečo delniških trgov v povprečju boljši od pričakovanja analitikov. Tako je več kot 70 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 najbolj pomembnih in največjih ameriških korporacij, poslovalo bolje od napovedi analitikov, kar pozitivno vpliva na optimizem in razpoloženje vlagateljev.

Podjetja so zabeležila v povprečju 2.2 % rast prihodkov, najbolje v energetskem in tehnološkem sektorju, najslabše pa v sektorju komunikacij in industrije. Treba pa je poudariti, da je to po tretjem četrtletju 2020, ko so podjetja imela negativno rast prihodkov (-5.7 %) najslabši rezultat, stopnja rasti prihodkov je v upadanju.

Rezultati slabi, izjemi le Apple in Netflix

Poseben pomen imajo tu podjetja skupine FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google) pa tudi Microsoft, ki predstavljajo veliko utež borznih indeksov in povečini tudi velik del naših portfeljev.

Rezultati teh podjetij nas z izjemo Appla in Netflixa tokrat niso razveselili. Netflix je kot prvi pri objavi nekoliko presegel pričakovanja analitikov, prihodki so mu, na račun povečanja naročnikov, v tretjem kvartalu zrasli. Facebookov (Meta) dobiček je v tretjem kvartalu upadel za več kot 50 %, nekoliko bolje je posloval Alphabet (Google), dobiček mu je ob malenkost višjih prihodkih upadel za dobro tretjino. Tudi Microsoft je v tretjem kvartalu posloval slabše od pričakovanj, ob nekaj višjih prihodkih mu je dobiček upadel za več kot 10 %.

Zadnja sta v skupini največjih objavila rezultate Apple in Amazon. Tako je Apple kljub težavam z visoko vrednostjo USD objavil rezultate, ki so bili boljši od pričakovanj analitikov. Ob 8 % povišani prodaji je v tretjem kvartalu uspel povečati tudi dobiček, kar je svetla izjema v tej skupini podjetij. Amazonov dobiček pa je v tretjem kvartalu zopet upadel, tokrat za več kot 10 %, medtem ko so se prihodki povečali za 15 %.

Višji stroški energije in plač zaposlenih

Ustrezno so reagirali tudi finančni trgi, uspešno poslovanje so nagradili z rastjo delniških tečajev, delnice podjetij s slabšimi rezultati pa so zabeležile kar znatne padce vrednosti.

Skupni imenovalec vsem tem rezultatom so ob sicer kar zadovoljivi prodaji očitno višji stroški poslovanja. Stroški energije, predvsem pa plače zaposlenih so se v zadnjem obdobju močno zvišali, kar znižuje dobičke. Kljub vsemu pa smo vlagatelji lahko kar zadovoljni, lahko bi bilo precej slabše.

To je v tem trenutku, ko trgi nujno potrebujejo vzpodbudo, izjemnega pomena. Pomeni, da podjetja kljub poslabšanju makroekonomskih napovedi in povišani inflaciji še vedno povečini poslujejo stabilno, predvsem pa bolje od pričakovanj analitikov, kar je dobra popotnica za stabilnost trgov.

Narašča potreba po delovni sili

Ekonomski podatki največjega svetovnega gospodarstva, objavljeni v oktobru, pa so zopet bolj mešane narave. Stopnja inflacije je v septembru v ZDA sicer zopet malenkost upadla, na letni ravni znaša sedaj 8.2 % (prejšnji mesec 8.3 %). To je sicer razveseljujoče, vendar slabše od napovedi analitikov, ki so pričakovali večji upad.

Podatki iz ameriškega trga dela kažejo, da imajo ameriški delodajalci trenutno prostih kar 10.7 milijona delovnih mest, kar je več kot pred mesecem dni. Potreba po delovni sili očitno še vedno narašča. Stopnja nezaposlenosti je tako v oktobru zopet nekoliko upadla in znaša trenutno 3.5 %. Delodajalci pa so dodali 239.000 novih delovnih mest, kar je precej več kot prejšnji mesec in več od pričakovanja analitikov.

Kaj ti podatki pomenijo?

Višja stopnja zaposlenosti v povezavi z višjimi plačami zaposlenih pomeni tudi višjo kupno moč prebivalstva, kar pa dodatno vzpodbuja inflacijo. Za moč ameriškega gospodarstva so ti podatki sicer vzpodbudni in pozitivni, žal pa pomenijo tudi, da bo ameriška centralna banka (FED) imela lažje delo pri odločanju o nadaljnjem zviševanju obrestnih mer, kar pa je slabo za finančne trge. Ameriško gospodarstvo je očitno še vedno v dobri kondiciji in mu višje obrestne mere ne bodo toliko škodovale, da bi FED spreminjal svojo obrestno politiko za zajezitev inflacije, ugibajo nekateri analitiki.

Statistično gledano je sicer oktober mesec z najvišjo stopnjo nihajnosti na delniških trgih v vsem letu, donosi pa so največkrat pozitivni. Pravega razloga za to ne poznamo. Ena izmed možnih razlag je, da se vlagatelji po septembru, ki je najslabši mesec v letu, v oktobru, v upanju na lepe donose ob koncu leta (zopet statistika), vračajo na trge. To pa kot vsaka sprememba povzroča začasno povišano nihajnost, predno se stvari spravijo v ravnovesje.

Letošnji oktober je bil torej kar tipičen predstavnik svoje vrste, kar tokrat potrjuje statistiko. Ob visoki stopnji nihajnosti so tečaji predvsem razvitih trgov lepo zrasli.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v oktobru pridobil odličnih 6.3 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je zrasel celih 7 % (EUR). Indeks evropskih delnic je pridobil tudi zelo dobrih 6.6 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju slabo, MSCI EM je upadel za -3.9 %. Zadnje mesto pa je tokrat rezervirano za azijske delnice (brez Japonske), njihov indeks je na račun predvsem kitajskih in hongkonških delnic upadel za -6.9 % (EUR).

Zaradi še vedno povišane inflacije in posledično strahu pred nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank obveznicam še vedno ne gre dobro. So se pa vrednosti evropskih državnih obveznic v oktobru na srečo stabilizirale, v povprečju so pridobile sicer skromnih 0.1 % (EUR).

Ameriški dolar pa je napram evru v oktobru izgubil 0.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over October 2022

Kriptovalute so v oktobru nekoliko zrasle

Vrednost kriptovalut je v oktobru zrasla. Tako je Bitcoin pridobil več kot 5 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Opaziti pa je tudi, da je močna korelacija med gibanjem vrednosti delnic tehnološkega sektorja in vrednostjo kriptovalut nekoliko popustila, kar ocenjujemo kot pozitivno. To daje namreč temu naložbenemu razredu več neodvisnosti in možnosti za rast.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V oktobru so se tudi delnice nepremičninskega sektorja nekoliko popravile

Vrednosti delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so se v oktobru nekoliko popravile. Splošno pozitivno stanje na trgih se je očitno preneslo tudi na ta sektor. Posebno zadnjih 10 dni je bilo za ta sektor zelo uspešnih, kar nam daje upanje, da se bo ta trend prenesel tudi v mesec november. Tako je v oktobru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Lahko rečemo, da smo na finančnih trgih po zelo dolgem obdobju negotovosti, visoke nihajnosti in poplavi negativnih informacij zopet zaznali tudi nekaj pozitivnih znakov in optimizma. To sicer še zdaleč ne pomeni, da je obdobje upadanja tečajev že za nami, se pa po mnenju mnogih analitikov že približujemo dnu in možnemu preobratu na trgih.

Stopnja inflacije je najverjetneje že dosegla vrh, pozitivno je že to, da ne narašča več. Ukrepi centralnih bank in vlad očitno nekaj učinka že imajo.

S tem mislimo predvsem na umirjanje cen energije, ki so nas v predzimskem obdobju in približevanju kurilni sezoni tako skrbele. Tu so vlade predvsem v EU področju s skupno dogovorjeno politiko na področju omejevanja cen dosegle vidne rezultate, cene energije se dejansko umirjajo in niso več glavni kritični dejavnik visoke inflacije. Nekaj je pripomoglo k temu umirjanju tudi (zaenkrat) nenormalno toplo vreme, ki močno znižuje trenutno porabo in pa seveda tudi sprejeti varčevalni ukrepi, ki omejujejo nepotrebno trošenje.

Dvigovanje obrestnih mer lahko povzroči recesijo

Pomembno je tudi, da visoki predstavniki centralnih bank, predvsem ameriške, niso več tako enotni pri podpori agresivni obrestni politiki. Mnogi menijo celo, da bi nadaljnje agresivno dvigovanje obrestnih mer lahko škodilo ameriškemu gospodarstvu in povzročilo recesijo.

Opažamo pa, da je na trgih vse več vlagateljev, ki želijo izkoristiti ugodna vrednotenja delnic za ponoven vstop na trge oz. dopolnjevanje svojih delniških portfeljev. Prostih finančnih sredstev je v svetu trenutno, kljub zategovanju monetarne politike, še vedno dovolj, čakajo pa ugoden trenutek za vstop. Po nekaterih podatkih gre za več kot 5 trilijonov USD, ki so pripravljeni za investiranje in se bodo slej ko prej prelili nazaj na finančne trge.

Če kaj zaupamo tudi statistiki, ki nas uči, da so prednovoletni meseci za finančne trge v večini donosni in uspešni, lahko upamo na nekoliko bolj mirno in stabilno obdobje, kjer se nadejamo tudi boljše donosnosti, kot smo je bili deležni večino letošnjega leta. Žal pa se v teh negotovih in turbulentnih časih vedno lahko pojavi kaj nepričakovanega, kar naša pričakovanja lahko postavi na glavo.

Potrebna je potrpežljivost, ki pa je letošnje leto na veliki preizkušnji. Kot je izjavil svetovno znani finančni guru o finančnih trgih: »Finančni trgi so prostor, kjer se dobički od nepotrpežljivih vlagateljev prelivajo k bolj potrpežljivim.« To bi bilo v letošnjem letu lahko še kako resnično, do obrata na trgih pa bo slej ko prej prišlo.

Statistično gledano je mesec september za vlagatelje že sam po sebi najslabši mesec v letu in tudi v letu 2022 ni bilo nič drugače. Precej so se znižale vrednosti tako delnic, kot tudi obveznic. Bitcoin je ostal tam, kamor je padel že prej, največje izgube pa so utrpele delnice kotirajočih nepremičninskih družb.

Spodnja slika prikazuje povprečno donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 po mesecih, kjer negativno izstopa prav september.

Zakaj je temu tako, si analitiki še vedno niso enotni. Nekateri menijo, da septembra gospodinjstva zaradi višjih stroškov (začetek šolskega leta, družinski nakupi po dopustih …) prodajajo svoje finančne naložbe. Drugi spet menijo, da so razlogi bolj psihološke narave. Po poletnih dopustih, ko smo bolj sproščeni in optimistično razpoloženi, se vrnemo v realnost vsakdanjega življenja, kar poveča negotovost in vpliva na sentiment vlagateljev. Dejstvo pa je, da pravega razloga do sedaj ni še nihče zares ugotovil.

Strah pred zimo in povečano potrebo po energentih

Letošnji september pa je bil zaradi energetske krize še bolj poseben. Strah pred zimo in povečani potrebi po energentih (predvsem ogrevanje) močno vpliva na razpoloženje vlagateljev, ki postajajo vedno bolj pesimistični, kar se seveda pozna tudi na finančnih trgih.

Pa je ta strah upravičen?

Na kratek rok zagotovo je. Energetska kriza ima namreč na podjetja in posledično finančne trge neposreden in posreden vpliv. Neposreden vpliv se odraža v povišanih vhodnih stroških podjetij, kar pa vpliva na njihove poslovne rezultate. Tu so najbolj ogrožena proizvodna podjetja, kjer je delež energije, potrebne za proizvodnjo, v strukturi stroškov zelo visok. Izpostavili bi predvsem proizvodnjo jekla in aluminija, pa tudi avtomobilsko industrijo, kjer je jeklo pomembna vhodna surovina in so stroški energije zares ekstremni. Pa seveda tudi proizvodnja hrane, katere cene zaradi višje cene energentov rastejo, kar opažamo vsak dan v trgovinah. Tudi ostale industrijske panoge ne zaostajajo mnogo. Tako so po najnovejših podatkih nekatera proizvodna podjetja v svetu že prisiljena v zmanjšanje proizvodnje, ki ni več rentabilna. Tako povišanih stroškov podjetja ne morejo prenašati na končne kupce, ki tega ne bi sprejeli.

Katera podjetja so trenutno v zelo ranljivem položaju?

Slabši poslovni rezultati in manjši dobički pa neposredno vplivajo na cene delnic. Tu so še posebno na udaru evropska podjetja, ki so tudi najbolj odvisna od dobave ruskih energentov in so zato trenutno v zelo ranljivem položaju. Kot vemo, je Rusija dobavljala evropskim državam in njihovi industriji pred ukrajinsko vojno v povprečju skoraj 30 % potrebne surove nafte in kar 50 % potrebnega zemeljskega plina, kar je vsaj kratkoročno nemogoče nadomestiti.

Posredni vpliv pa ima energetska kriza, preko povišanih stroškov energentov in osnovnih življenjskih dobrin (tudi hrane), na proračune gospodinjstev. Ta bodo imela tako manj razpoložljivih sredstev za druge dobrine, zato lahko povpraševanje upade. To pa lahko zopet vpliva na slabšo prodajo nekaterih sektorjev, slabše poslovne rezultate in padec vrednosti njihovih delnic. Lahko pride do odpuščanja presežnih delavcev, kupna moč prebivalstva lahko tako še dodatno upade.

Če k temu dodamo že tako (pre)visoko inflacijo, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in tako posledično podražitev virov financiranja, je na dlani, da bodo podjetja težko ohranjala stopnjo rasti dobičkov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Gospodarska rast tako lahko upade, verjetnost svetovne recesije narašča in je po mnenju analitikov že več kot 50 %.

Visok tečaj USD vpliva na nesorazmerja v svetovni ekonomiji

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja, kar smo omenili že v prejšnjem mesecu. (Pre)visok tečaj USD namreč močno vpliva na nesorazmerja v svetovni trgovini in ekonomiji, ki je zaradi visoke inflacije že tako v nezavidljivem položaju. Spodnja tabela prikazuje izgubo vrednosti svetovnih valut napram USD v letošnjem letu.

Ugotovimo lahko, da so praktično vse svetovne valute napram USD letos močno izgubile na vrednosti. V krizah namreč svetovni kapital beži v ameriško valuto in naložbe, kjer ZDA, zaradi svojega geopolitičnega položaja, vojaške moči in finančne neodvisnosti predstavljajo varno zatočišče. K rasti vrednosti USD pripomore še hitrejša stopnja dvigovanja obrestne mere ameriške centralne banke FED, kar še povečuje interes po dolarskih naložbah, kjer se vlagatelji nadejajo višjih donosov.

Kakšen vpliv pa ima rast USD na naše naložbe?

Za evropske vlagatelje, ki vlagajo v ameriške naložbe, to pomeni omilitev padcev tečajev na ameriških borzah v letošnjem letu za cca. 15 %, za toliko je namreč USD že pridobil na vrednosti napram EUR.

Močan USD pa ima lahko za ameriška podjetja tudi negativne posledice. Ameriška podjetja, ki zastopajo ameriški delniški indeks S&P500, torej 500 največjih in najbolj pomembnih ameriških podjetij, ki prodajajo proizvode in storitve po celem svetu, bodo zaradi visoke vrednosti USD najverjetneje utrpele padec prodaje in posledično slabše rezultate poslovanja. Analitiki banke Morgan Stanley so izračunali, da ima vsak 1 % višje vrednosti USD negativni vpliv na dobiček podjetij v višini 0.5 %.

Tu gre omeniti predvsem najbolj prepoznavna velika ameriška tehnološka podjetja Apple, Google, Microsoft, Amazon, Tesla in še bi lahko naštevali, ki so za močan USD še posebej občutljiva. To dejstvo lahko opazujemo na tečajnicah borz, kjer vsaka napoved o zaostritvi monetarne politike s strani ameriške centralne banke najbolj zbije tečaje prav omenjenih podjetij.

Kaj pa makroekonomski podatki v septembru?

V mesecu septembru tudi makroekonomski podatki rasti delniških tečajev niso bili najbolj naklonjeni. Čeprav se je stopnja inflacije na letni ravni v ZDA v septembrski objavi nekoliko znižala, iz 8.5 % na 8.3 %, pa to ni zadovoljilo analitikov in vlagateljev, ki so pričakovali, zaradi nižjih cen nafte na svetovnih trgih, več. Trgi so po objavi hitro reagirali in prišlo je do občutnih padcev tečajev.

Podatki o stopnji zaposlenosti in potrošnje prebivalstva v ZDA pa so zaenkrat še ostali na visokih nivojih.

V teh negotovih razmerah je težko pričakovati podporo in rast delniških tečajev. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu septembru izgubil kar -6.9 %.

Ameriške delnice so izgubile prav tako -6.9 %. Evropske delnice malenkost bolje, pridelale so -6.2 % izgube vrednosti. Trgi v razvoju pa tokrat najslabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks izgubil celih -9.3 % vrednosti.

Vrednosti obveznic so v septembru zopet močno upadle. Glavni krivec za to je dvig obrestnih mer centralnih bank in ponovljene napovedi o agresivnem dvigovanju obrestnih mer tudi v bodoče, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil – 3.9 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v septembru ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2022

Kriptovalute v septembru nevtralno

Za imetnike kriptovalut je bil september nevtralen mesec. Po avgustovskih padcih so se vrednosti očitno stabilizirale. Tako se vrednost Bitcoina v mesecu septembru skoraj ni spremenila, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Sredi meseca mu je sicer vrednost lepo narasla in prebila mejo 22.000 EUR, vendar je kasneje, po izjavah predstavnikov ameriške centralne banke o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer in posledično padcem vrednosti predvsem tehnoloških delnic, to navzdol potegnilo tudi vrednost Bitcoina.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja tonejo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v septembru utrpele hude izgube vrednosti. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v septembru eden sicer najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj 11 % vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Še vedno velja enako kot prej, le da se število analitikov, ki so pesimisti, povečuje. V primeru, da se bo inflacija začela umirjati, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih, lahko upamo, da bodo centralne banke omilile agresivno dvigovanje obrestnih mer in tako zopet vzpodbudile gospodarsko aktivnost in rast. Svetovni recesiji bi se tako lahko izognili. To bi imelo na finančne trge blagodejen vpliv, tečaji bi se popravili. Vendar pa je zaradi bližajoče se zime in povečane porabe energentov, kar bo dodatno vplivalo na njihove višje cene, to manj verjetno. Samo upamo lahko, da se bodo evropske države uspele dogovoriti o skupni energetski politiki in tako omejile visoke cene energentov.

Nekaj optimizma za finančne trge prinaša tudi neenotnost visokih uradnikov ameriške centralne banke FED, katerih mnenja o hitrosti dvigovanja obrestnih mer so se začela razhajati. Medtem ko nekateri še zagovarjajo agresivno in hitro dvigovanje in dajejo prednost krotitvi inflacije pred upadom gospodarske dejavnosti in možno recesijo, pa je vedno več takih, ki menijo, da to ni modro in bi bila povišana inflacija manj škodljiva za ameriško ekonomijo kot recesija. Tako zagovarjajo bolj postopno in manj agresivno dvigovanja.

Temu v podporo so tudi mnenja nekaterih uglednih svetovnih ekonomistov, med njimi Nobelovega nagrajenca in profesorja ekonomije na univerzi Columbia, dr. Josepha Stieglitza, ki meni, da bi FED moral upočasniti dvigovanje obrestnih mer in tako preprečiti recesijo.

Če bodo rezultati po pričakovanjih, bo to pozitivno vplivalo na trge

Na trge bo pomembno vplivala tudi oktobrska objava rezultatov podjetij in korporacij za tretji kvartal letošnjega leta. Kot vedno v primeru, da bodo rezultati v skladu ali pa celo boljši od pričakovanji analitikov, bo to pozitivno vplivalo na trge in lahko pričakujemo odboj navzgor. V nasprotnem primeru pa bodo trgi zopet na udaru.

Slabši rezultati bi najverjetneje povzročili tudi hitro reakcijo podjetij in racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov, kar pomeni odpuščanje presežne delovne sile. To pa vodi v padec kupne moči prebivalstva, verjetnost recesije bi se tako še povečala.

V življenju vlagateljev so tudi obdobja, ki nam prinašajo skrbi, na to se moramo kar navaditi. Vse kaže na to, da je pred nami obdobje visoke negotovosti in nihajnosti na finančnih trgih, kar bo najverjetneje trajalo vsaj celotno zimsko obdobje. Nekaj upanja nam daje dejstvo, da so slabe napovedi že vštete v tečaje in da je pred nami zaključek leta, ki je v povprečju pozitiven (kot je razvidno iz zgornje slike donosnosti indeksa DIJA po mesecih).

A to je kratkoročen pogled, za slehernega vlagatelja je ta v tem trenutku čustveno zahteven, a mnogo bolj pomembno je to, kar lahko pričakujemo na srednji in dolgi rok. Potrpežljivi in vztrajni vlagatelji so vedno nagrajeni, zato zdaj ni čas za prodaje. Zdaj je čas za ponoven razmislek o ciljih, pregled ter po potrebi rebalans portfelja.

Vlagatelji in analitiki iz celega sveta so v teh časih razumljivo najbolj zaposleni z ugibanjem, kakšna ekonomska prihodnost nas čaka. Ugibanjem zato, ker pravega odgovora trenutno nima nihče. To smo večkrat omenili že v prejšnjih prispevkih in tudi tokrat ni nič drugače.

Se bo inflacija le umirila ali pa bo jeseni zaradi višje porabe in pomankanja energentov ter posledično višjih cen še naraščala, kot napovedujejo nekateri? Bodo morda centralne banke z agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer uspele ukrotiti inflacijo, s tem pa tudi zadušiti gospodarsko aktivnost? Bodo višje obrestne mere zmanjšale povpraševanje in investicije ter v naslednjem obdobju povzročile recesijo? Bo globalna gospodarska dejavnost še upadala, povišana inflacija pa daljše obdobje ostala, kar je najslabši možen scenarij in pomeni stagflacijo?

Vsa ta vprašanja, na katera odgovori nikakor niso enostavni in močno vplivajo tudi na vrednost naših naložbenih portfeljev, povzročajo med globalnimi investitorji pravo zmedo. To se lepo vidi v gibanju delniških in obvezniških tečajev, ki glede na ekonomske podatke ubirajo različne smeri.

Avgusta trgi navzgor, konec meseca pa obrat

Avgustovski podatki o inflaciji v ZDA, ki so bili boljši od pričakovanja analitikov, inflacijska stopnja je namreč na letni ravni upadla s 9.1 % na 8.5 %, so na trgih povzročili pravo evforijo in upanje med vlagatelji, da ameriška centralna banka le ne bo tako agresivno dvigala obrestne mere, kot je napovedala. Tako so tudi na podlagi dobrih rezultatov podjetij za drugi kvartal letošnjega leta, o tem smo že pisali, delniški in obvezniški tečaji lepo zrasli.

Potem pa hladen tuš konec meseca, predsednik ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je v svojem nagovoru zopet poudaril, da bo boj z inflacijo dolgotrajen in težaven, FED pa nikakor (še) ne razmišlja o spremembi svoje agresivne obrestne politike. To je ponovno sprožilo pesimizem med vlagatelji in razprodajo delnic in obveznic, ki so tako izgubile kar lep del prejšnje rasti. Nekateri vlagatelji pa so tudi unovčevali dobičke zadnje rasti, to je treba povedati.

ZDA že v recesiji

Tehnično gledano se ZDA že nahajajo v recesiji. Recesija pomeni upad gospodarske dejavnosti dva kvartala zapored, kar se je v ZDA že zgodilo. V prvem kvartalu letošnjega leta je gospodarska dejavnost (BDP) upadla za 1.6 %, v drugem kvartalu pa še nadaljnjih 0.9 %.

Zakaj tehnično? Zato ker v nobeni od ključnih kategorij, ki definirajo recesijo, kot so upadanje industrijske proizvodnje, zaposlenosti prebivalstva, prihodkov gospodinjstev in potrošnje prebivalstva, do upadanja dejansko ni prišlo, kot ugotavlja Nacionalni urad za ekonomske raziskave (NBER) v ZDA. Do upadanja gospodarske dejavnosti (statistično gledano) je prišlo tako tudi zaradi negativnega prispevka presežnih zalog, še dodaja NBER. Upadanje opravičujejo tudi s tem, da je po tako siloviti rasti po koronakrizi krajši zastoj rasti razumljiv. Res pa je, da “tehnična” recesija ob določenih dejavnikih lahko preide v “pravo” recesijo.

Kaj pa pravijo na vse to ugledne mednarodne finančne institucije?

Mednarodni monetarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih še dodatno znižal napoved letošnje globalne gospodarske rasti s 3.6 % na 3.2 % in obenem opozoril, da bi se stanje lahko ob neugodnem razpletu dogajanj, povezanih z ukrajinsko vojno, energetsko in prehransko krizo ter visoko inflacijo, še poslabšalo in vodilo v globljo recesijo.

Podobno razmišljajo tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer pa so še bolj oklestili napovedi o letošnji globalni gospodarski rasti. Letošnja globalna rast naj bi bila tako komaj 3.0 %.

Menjalni tečaj EUR pod en USD

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja. Ameriška valuta je tako 23. 8. dosegla zgodovinsko pariteto z EUR, menjalni tečaj je padel pod en USD za en EUR. Razlog tiči v večji krhkosti Evrope, višji politični in gospodarski (energetski) izpostavljenosti, posledično manjše zanimanje za evropske naložbe in beg v dolarske naložbe. To pa lahko povzroči velika nesorazmerja v svetovnih trgovinskih tokovih in dodatno obremeni že tako izpostavljeno in pešajoče globalno gospodarstvo.

Povsem razumljivo je, da je globalni vlagatelj spričo takih informacij negotov in zmeden. Ta negotovost povzroča tudi pretirane čustvene reakcije, razpoloženje niha med evforijo in pesimizmom.

V teh negotovih razmerah je tako primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil -2.8 %.

Ameriške delnice izgubile -2.6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel kar -5.1 %. Trgi v razvoju pa tokrat pozitivno, v povprečju je njihov globalni indeks pridobil 1.9 %.

Vrednosti obveznic so v avgustu močno upadle. Glavni krivec za to so ponovljene napovedi centralnih bank o agresivnem dvigovanju obrestnih mer, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil kar 4.9 %. Varne naložbe so torej padle bolj kot tvegane – narobe svet. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v avgustu ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 1.4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2022

Kriptovalute v avgustu navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil avgust zopet slab mesec. Po dobrem juliju so vrednosti v avgustu zopet upadle. Tako je Bitcoin izgubil v avgustu več kot 11 % vrednosti (EUR). Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, pa je očitno postala kar stalnica. To se je potrdilo tudi v avgustu, saj čedalje več investitorjev, ki imajo v lasti kriptovalute, prihaja iz tradicionalnega sveta delnic. Isti ljudje, iste reakcije.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v avgustu še dodatno izgubile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Tudi v Sloveniji je moč opaziti prva poročila o padcih cen fizičnih nepremičnin, a transakcij je premalo, da bi lahko z gotovostjo potrdili obrat trenda. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6% vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutno je možnih več scenarijev.

Za vlagatelje najbolj ugoden scenarij bi bil, da bi se inflacija dejansko začela umirjati, centralne banke bi opustile načrtovano agresivno politiko dvigovanja obrestnih mer, gospodarska aktivnost bi se zopet povečala. Na trgih bi zavladal optimizem in tečaji delnic in obveznic bi zopet nadaljevali pot navzgor. Ta scenarij je trenutno manj verjeten. Čaka nas jesen in zima, ki prinese s seboj povečano porabo energentov in najverjetneje tudi višje cene, ki bodo vplivale na višji inflacijo.

Najmanj ugoden scenarij bi bil, da bi inflacija še vedno naraščala, centralne banke bi nadaljevale agresivno dvigovanje obrestnih mer, gospodarska dejavnost bi močneje upadala. Ključni dejavniki recesije, ki smo jih že navedli, stopnja zaposlenosti, industrijska proizvodnja, prihodki prebivalstva in potrošnja bi začeli upadati. To bi se slej kot prej poznalo tudi na poslovanju podjetij, rezultati bi se poslabšali, sledila bi odpuščanja. Obstaja bojazen, da samo z dvigovanjem obrestnih mer inflacije v celoti ne bi odpravili, gre namreč poleg povišanega povpraševanja tudi za zmanjšano ponudbo, predvsem energentov, zaradi dobro poznanih razlogov. To lahko pomeni upadanje gospodarske aktivnosti ob povišani inflaciji oz. stagflacija, ki se jo vsi državni ekonomisti najbolj bojijo in lahko prinese globljo in dolgotrajnejšo recesijo. Najbrž nam ni potrebno posebej omenjati, da bi to imelo negativne posledice tudi za kapitalske trge, ki bi lahko utrpeli izgube.

Škarje in platno imajo torej (kot vedno, na to smo že navajeni) v rokah centralne banke, predvsem FED. Od njihove premišljene in uspešne monetarne politike je odvisno, kako trd pristanek bo doživelo globalno gospodarstvo in posledično tudi kako se bodo gibali kapitalski trgi. Negativni scenarij je najverjetneje delno že vračunan v trenutne cene delnic in obveznic, naj vas spomnimo, trgi so časovno vedno pred realnim dogajanjem.

Res je, da so trgi po prvih opozorilih bližajoče se recesije, ki jo je sprožila finančna kriza 2008/2009 še kar nekaj časa delovali dobro, vrednosti delnic so rastle. Res je tudi, da za vsakim dežjem vedno posije sonce. Kapitalski trgi so v zgodovini VEDNO pokazali svojo trdoživost in tudi tokrat jo bodo, o tem ne dvomimo. So pa izjemno nepredvidljivi, mnogokrat se zgodi ravno nasprotno, kot pričakujemo. Najbolje je, da se držimo svoje naložbene strategije, to dolgoročno vedno prinese uspeh.

Pred tremi leti, ko smo praznovali 5. obletnico odkar smo stopili na samostojno pot družbe Vezovišek & Partnerji, smo vam pogumno razkrili našo vizijo, vrednote in vse tisto, kar nas vodi pri našem delu. Takrat niti slutili nismo, kaj nas čaka in da bomo morali iz nam znanega načina delovanja praktično čez noč stopiti v druge čevlje, sprejeti v svoj vsakdan nova orodja in seveda začeti krepiti ekipo na čisto drugačen način.

Zlagali bi se, če bi rekli, da se v trenutku, ko so nam zaradi covid-a »ukazali«, da moramo ostati doma, nismo ustrašili, kako naprej. A dejstvo je, da je strah pogosto generator uspeha in nam je zagotovo pomagal, da smo še hitreje stopili na novo pot, ki nam je danes tako zelo domača. In te poti ne obžalujemo, saj nam je prinesla nova spoznanja, nova znanja in številne nove stranke, ki nam zaupajo svoje izzive, svoje premoženje in svojo prihodnost.

Pri našem delu je namreč izredno pomembno zavedanje, da stranke niso le številke, ampak so ljudje, ki kakovost svojega življenja zaupajo nam. Je pa nekaj, kar nikakor ne želimo spremeniti. To je dejstvo, da nas pri ustvarjanju novega, varnejšega finančnega sveta vodijo in motivirajo vrednote, kot so: strast, strokovnost in odgovornost.

In kot radi poudarimo, nismo veliki, a tudi nismo mali. Verjamemo v svetlo finančno prihodnost, ki pa jo je treba načrtovati in prilagajati. Na vsakem koraku svoje poslovne poti se trudimo uresničevati naše poslanstvo, čeprav to pomeni, da moramo včasih preko sebe. A zato smo tukaj kot ekipa in ekipni duh je tisti, ki nas bogati in katerega bogatimo tudi mi!

In tudi zato smo si na začetku naše poti zadali cilj, da bomo obletnico praznovali vsako leto in to kot ekipa. Seveda je tudi to prineslo svojevrstne izzive, saj želimo vsako leto praznovati drugače, doživeti nekaj novega, se povezati, spoznavati in premikati meje. Takšne in drugačne. 😊

#mojtim + #naštim = zmaga!

Naše letošnje druženje smo začeli z ogledom ene najbolj timsko povezanih ekip, ki ime Slovenije ponaša daleč po svetu. Vsi skupaj smo navijali za slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je v kvalifikacijah za svetovno košarkarsko prvenstvo ugnala Estonijo. Vzdušje je bilo res nepozabno, moramo pa vam priznati, da smo imeli v naši ekipi tudi nekaj takih članov, ki so si košarkarsko tekmo prvič ogledali v živo … in vsi do zadnjega smo uživali!

Naše druženje smo nato nadaljevali na Celjski koči, kjer so nas drugi dan čakali adrenalinski izzivi … Adrenalinski park, številne bobcart vožnje in nepozabni zipline spusti so nam pognali kri po žilah … Kako smo se imeli, lahko preverite v spodnjem videu.

Po čudovitem druženju pa smo se polni novih vtisov, skupnih zgodb in še večjega zagona podali novim izzivom naproti.

In kakšni so ti izzivi? Slediti naši viziji, ki smo si jo zastavili!

Seveda pa naša vizija zahteva tudi več sodelavcev, kot smo jih želeli sprejeti v svoje vrste na začetku naše poti in moramo priznati, da smo pri tem iz leta v leto uspešnejši. Naši ekipi so se namreč v zadnjem obdobju pridružili člani, za katere z veseljem rečemo, da so prinesli ne samo novo energijo, ampak tudi nova znanja in izkušnje, s katerimi še dodatno pomagamo vam, našim strankam, na poti do vaših ciljev. A tukaj se ne bomo ustavili, saj so se pokazale zahteve po novih okrepitvah. Koga tokrat iščemo, lahko preverite TUKAJ.

Da se vrnemo nazaj, k članom ekipe, ki že dihajo z našim podjetjem, bi nekaj misli, ki so nam jih zaupali nekateri, deliti tudi z vami. Vsak je odgovoril na kar nekaj vprašanj, a tokrat vam razkrivamo le eno. Povedali so, kaj jih je prepričalo, da se pridružijo ekipi Vezovišek & Partnerji.

Dragana Tomaševič: »Kaj veliko prepričevanja pravzaprav sploh nisem rabila oz. sploh ni bilo potrebno. Del te ekipe sem ves ta čas predvsem zato, ker verjamem v to kar počnemo, ker v svojem delu neverjetno uživam in nenehno napredujem. Skozi čas ugotoviš, da to ni le delo/služba, ampak del tvojega življenja.«

Miha Gumilar: »Način in vsebina dela, ki sta zares unikatna v našem prostoru, ekipa in način razmišljanja, ki je zelo napredno in sveže, hitrost sprememb in prava ter celovita usmerjenost k stranki, ki sta na zares visokem nivoju.«

Mateja A. Kegel: »Energija ekipe, odprtost za drugačne ideje ter pripravljenost na nove izzive in projekte. Nenazadnje pa tudi takrat zame novo področje delovanja – osebne finance.«

Mojca Prešeren: »Strokovnost, etičnost, učinkovitost in predvsem način dela. Le ta je unikaten, pravzaprav edinstven. Odprtost za nove ideje, ki vedno znova vodijo do boljših rešitev za stranke in svetovalce.«

Nina Novak: »Podjetje sem najprej spoznala kot stranka. Že takrat me je svetovalka prepričala s svojo strokovnostjo in znanjem. Ko sem zasledila, da imajo razpisano prosto delovno mesto, odločitev res ni bila težka.«

Žan Frangeš: »Opis podjetja cilji in filozofija so me prepričali, da oddam prijavo. Po vseh opravljenih razgovorih, se je moje mnenje pretvorilo v željo, da delam v tem podjetju. Z veseljem povem, da 100 % stojim za filozofijo, ki jo vodi podjetje.«

Rok Štrukelj: »Področje dela, odlična ekipa in super delovno okolje.«

Ekipo krepimo z namenom, da bomo lahko v našo skupnost MojSkrbnik sprejeli tudi tiste, ki še niso del nje. Vsi tisti, ki pa naše delo že dobro poznate pa se vam ob tej priliki zahvaljujemo za zaupanje in vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh delovali v prvi vrsti v vašem interesu.

Rezultati Appla, Amazona in Microsofta v drugem kvartalu nad pričakovanji analitikov.

Ob zaključku vsakega kvartala analitiki in vlagatelji z napetostjo pričakujejo redne objave rezultatov poslovanja svetovnih podjetij in korporacij za pretekli kvartal. Ti rezultati nam povedo, če poslabšanje ali izboljšanje gospodarskih razmer že vpliva na poslovanje podjetij. To je razumljivo, delničarje seveda najbolj zanima, če podjetje, katerega delnice imajo v lasti, posluje stabilno in dobro. Za dolgoročen donos imetnikov delnic je to ob sicer večjih ali manjših nihanjih, ki so bolj prehodne narave in običajno posledica trenutnih razmer na trgih, mnogokrat tudi pretiranih čustev, najpomembnejše.

Pomembno je, da so rezultati v skladu s pričakovanji in napovedmi analitikov in so večinoma že vračunani v cene delnic pred samo objavo. Vsako odstopanje od napovedi pa trgi hitro kaznujejo ali nagradijo.

Več kot 70 % podjetij bolje od pričakovanj

Tako smo rezultate svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta, objavljenih v mesecu juliju, pričakovali s strahom in nelagodjem. Visoka inflacija, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in grozeče napovedi recesije bi lahko že poslabšala poslovanje podjetij in negativno vplivala na naše naložbe.

Na srečo pa se to zaenkrat še ni zgodilo. Več kot 70 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 največjih in najpomembnejših ameriških podjetij, je objavilo rezultate za drugi kvartal boljše od pričakovanj. Ta borzni indeks, ki je tudi sektorsko dobro razpršen, nam kaže kar dobro primerjavo in referenco dogajanja na svetovnih delniških trgih.

Na psihologijo in optimizem vlagateljev pa ima običajno največji vpliv poslovanje t.i. skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), skupine tehnoloških velikanov, ki mnogokrat najbolj vpliva na razmere na trgih. Amazon, Apple in Microsoft so v drugem kvartalu pozitivno presenetili z rezultati, tako da smo v zadnjih dneh julija, predvsem po njihovi zaslugi, na trgih doživeli pravo veselico. Rezultati Alphabeta (Google) so bili sicer nekoliko slabši, rasti poslovanja v drugem kvartalu ni bilo, tega pa trg nekoliko presenetljivo ni kaznoval in so delnice kljub temu pridobile na vrednosti. V tej skupini mega podjetij gre sicer trenutno najslabše podjetju Meta (Facebook), katerega prihodki so upadli. Tako podjetje izgublja naročnike, vrednost delnice pa je letos močno upadla.

Vpliv tehnološkega sektorja na kriptovalute

Optimizem tehnološkega sektorja ima vidno pozitiven učinek tudi na vrednosti kriptovalut, ki so se v zadnjem mesecu lepo popravile. V letošnjem letu namreč analitiki ugotavljajo močno korelacijo med gibanjem vrednosti kriptovalut in delnicami tehnoloških podjetij, o tem smo že večkrat pisali.

Makroekonomski podatki pa nam žal tudi v mesecu juliju niso prinesli olajšanja. Stopnja inflacije v največji in najpomembnejši svetovni ekonomiji, ZDA, objavljena v juliju, je zopet poskočila in znaša na letni ravni trenutno že rekordnih 9.1 %. Prejšnji mesec je bila še 8.6 %. Ameriška centralna banka je pričakovano hitro reagirala in dvignila obrestno mero za dodatnih 0.75 odstotne točke. To sicer ni povzročilo novih pretresov na trgih, dvig je bil pričakovan in že vračunan v cene delnic.

ECB dvignila obrestno mero

V mesecu juliju je v boju z naraščajočo inflacijo po dolgih letih obrestno mero dvignila tudi Evropska centralna banka (ECB), stopnja inflacije je namreč tudi v EU dosegla visokih 8.6 %. Dvig je znašal 0.5 odstotne točke.

Ob akcijah centralnih bank trgi vedno bolj upoštevajo tudi spremljajoče komentarje njihovih visokih predstavnikov, ki nam povedo, kakšno je trenutno razmišljanje in strategija obrestnih mer za prihodnost. Predsednik FED Jerome Powell je znova poudaril, da je zajezitev inflacije trenutno prva prioriteta in napovedal možne nove dvige obrestne mere, v kolikor bo to potrebno.

Tako je na krilih dobrih kvartalnih rezultatov in posledično prave evforije na trgih primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju pridobil izjemnih 10.7 %, kar je najboljši mesec po letu 202O.

Ameriške delnice so tako pridobile več kot 12 %, evropske delnice pa tokrat 8 %. Trgi v razvoju zaradi rasti USD bistveno slabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks pridobil zgolj 2.4 %.

Vrednosti obveznic pa so se v juliju lepo popravile in nadoknadile del izgube zadnjega leta. Vlagatelji očitno pričakujejo recesijo, obveznice pa so se v recesijah pokazale kot dobra naložba. Evropski obvezniški primerjalni indeks je tako v juliju pridobil več kot 4 %, kar je za obvezniški naložbeni razred odličen rezultat. Tudi obvezniški vzajemni skladi slovenskih DZU so v juliju zabeležili rast več kot 4 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je v juliju ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2022

Kriptovalute v juliju lepo navzgor

Za imetnike kriptovalut je bil julij dober mesec. Vrednosti so se krepko popravile. Tako je Bitcoin v juliju pridobil več kot 22 % in se obdržal znatno nad mejo 20.000 EUR. Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, se je tako znova potrdila kot delujoča.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor tudi odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juliju pridobile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juliju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 7 % vrednosti (USD), v EUR pa skoraj 10 %.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Kljub dobrim kvartalnim rezultatom podjetij in močnemu odboju trgov navzgor v zadnjem delu julija, je treba ostati realen.

Vojna v Ukrajini ne pojenja, inflacija še vedno raste, pozimi se bo najverjetneje energetska kriza, zaradi višje porabe elektrike in plina, še poglobila. Poleg tega se je ameriška ekonomija že drugi kvartal zapored skrčila, ameriški BDP upada. To močno povečuje možnost recesije v naslednjem letu, čeprav visoki predstavniki ameriške centralne banke FED zatrjujejo, da je še ni na vidiku.

Če temu dodamo še možne nove vale pandemije jeseni, kot napoveduje zdravstvena stroka, to prav gotovo ni stabilno in vzpodbudno okolje za delniške trge.

Posebno poglavje je še Kitajska, kjer v zadnjem času prihaja do ostrejše medsebojne komunikacije in povišanih tonov med kitajskim in ameriškim predsednikom predvsem kar se tiče statusa Tajwana. Ob neugodnem razvoju dogodkov bi to lahko postalo novo svetovno politično žarišče.

Stvari se lahko hitro obrnejo, zato uživajmo v trenutni rasti na kapitalskih trgih. Kaj kmalu nas lahko čakajo nova presenečenja.

Bo po vlagateljih po rekordni inflaciji udarila še recesija? V takih razmerah seveda vlagatelji iščejo tudi nakupne priložnosti, ki bi lahko omilile njihove izgube.

Vedno več analitikov meni, da bi lahko bile delnice kitajskih tehnoloških velikanov nakupna priložnost letošnjega leta. Poleg ugodnih vrednotenj k temu mnenju prispeva predvsem spremenjena in bolj spravljiva retorika in izjave kitajskih regulatorjev. Ti v zadnjem obdobju namreč izjavljajo, da podpirajo razvoj in rast svojih velikih tehnoloških korporacij in njihovo kotizacijo na ameriških kapitalskih trgih. Zato so pripravljeni dovoliti ameriškim borznim regulatorjem (SEC) globlji vpogled v njihovo finančno poslovanje.

Delnice teh podjetij in korporacij so bile namreč od začetka preteklega leta pri vlagateljih v veliki nemilosti. Zakaj je do tega prišlo? Kitajske oblasti in njihovi regulatorji so v teh tehnoloških velikanih kot so Alibaba, Tencent in Baidu, če omenimo samo najbolj znane predstavnike, videli preveliko koncentracijo podatkov o kupcih in uporabnikih, pridobljenih preko njihovih spletnih uporabniških in trgovalnih platform in s tem nevarno moč, ki bi jo lahko zlorabili v škodo kitajskega prebivalstva in oblasti. Zato so se odločili odločno ukrepati. Naj vas spomnimo, izdali so kar nekaj ostrih protimonopolnih zakonov in priporočil, s katerimi so drastično omejili nadaljnjo rast in možnost širitve teh podjetij. Podjetju Alibaba so v začetku februarja 2021 celo naložili največjo protimonopolno kazen v zgodovini v vrednosti kar 2.8 Mrd USD.

Udarec ameriške vladne agencije kitajskim podjetjem

Nadaljnji udarec pa je tem podjetjem zadala še ameriška vladna agencija (The Securities and Exchange Commission – SEC), pristojna za regulativo ameriških borz. Z namenom zaščite investitorjev je izjavila, da kitajska podjetja, ki kotirajo na ameriških borzah in ne bodo dovolila globljega vpogleda v njihovo finančno poslovanje, lahko pričakujejo prepoved njihovega kotiranja (delisting). Ta zahteva pa je trčila v kitajsko zakonodajo, ki takega vpogleda posebno tujcem nikakor ne dovoli.

Tu je treba vedeti, da vsa velika svetovna podjetja, ki načrtujejo globalno rast in prodor, za to potrebujejo dostop do svetovnega kapitala in je tako kotizacija na ameriških borzah preprosto nujna, v nasprotnem primeru so njihove možnosti za razvoj okrnjene.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji sicer uspešnim kitajskim podjetjem začeli izogibati, tveganje je (bilo) preveliko. To je povzročilo izjemen upad vrednosti njihovih delnic. Vrednosti so se od vrhov konec leta 2020 več kot prepolovile.

Obljube kitajskih regulatorjev

Kor rečeno, pa so obljube kitajskih regulatorjev, da bodo svoje ukrepe kljub vsemu omilili, povzročile, da se je vrednost delnic večine teh podjetij v zadnjem mesecu začela lepo popravljati, kar lahko kaže na spremembo trenda in priložnost za nakup, kot ugotavljajo analitiki.

Žal je te napovedi analitikov treba jemati nekoliko z rezervo. Kitajski politični sistem, ki ga (še vedno) diktira kitajska komunistična partija, je izjemno nepredvidljiv in daleč od ekonomske demokracije in zaščite lastnine vlagateljev. Razmere se lahko hitro spremenijo, če se bo kitajska oblast počutila ogroženo. Prav tako kitajska ničelna toleranca do morebitnih novih primerov izbruha koronavirusa lahko v hipu pripelje do drastičnih ukrepov in ponovne zapore celotnih območij, kar pa ima vpliv na kitajsko ekonomijo in posledično tudi na uspešnost njihovih podjetij.

Dogajanje zopet krojila inflacija

Dogajanje na svetovnih borzah pa je tudi v mesecu juniju zopet krojila inflacija. Stopnja inflacije je v največji svetovni ekonomiji ZDA na nezadovoljstvo vlagateljev nekoliko nepričakovano zopet poskočila. Podatki za mesec maj, objavljeni v juniju, kažejo, da je mesečno stopnja inflacije porastla za 0.3 %, kar znaša na letnem nivoju visokih 8.6 %. Vlagatelji in analitiki so pričakovali umirjanje, kar pa se žal ni zgodilo.

Zakaj vedno omenjamo pomen stanja ekonomije in stopnje inflacije v ZDA, ko pa živimo v Evropi, se verjetno kdo sprašuje? Zato ker je to podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke FED, ta politika pa ima neposreden vpliv na ameriško gospodarstvo in ameriške kapitalske trge. Kot vemo pa se dogajanje na ameriških borzah praviloma prenese tudi na vse ostale trge.

Tako se je ameriška centralna banka hitro odzvala in v juniju zvišala obrestno mero za 0.75 odstotne točke namesto pričakovanih 0.5. Predsednik FED Powell pa je izjavil, da je trenutno prioriteta FED-a zajezitev inflacije in ne ekonomija ter da lahko pričakujemo kmalu nove dvige.

Hitro so se odzvali tudi vlagatelji in svetovni delniški trgi so utrpeli znaten padec. Ameriški indeks S&P 500 je tako hitro izgubil več kot 10 % vrednosti.

MSCI WORLD junija z -6.4 %

V zadnjem delu meseca junija pa nepričakovan preobrat. Tako delnice kot obveznice so se kar lepo odbile navzgor. Zaradi vse glasnejših govoric o možni globalni recesiji so vlagatelji ocenili, da FED le ne bo tako drastično dvigoval obrestno mero v prihodnje kot napoveduje in to bi lahko bil vzrok za rast, kot menijo analitiki. Očitno je vlagateljem za odločitve najbolj pomembna obrestna politika centralnih bank. Žal pa ta evforija ni dolgo trajala, prav v zadnjih junijskih trgovalnih dneh je zopet na trgih prevladal pesimizem in strah pred recesijo, delniški tečaji so zopet izgubili tla pod nogami.

V takih negotovih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juniju izgubil znatnih -6.4 %.

Tako so ameriške delnice izgubile -6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel za -8.1 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil -4.3 %.

Vrednosti obveznic se je tudi v juniju znižala. Evropski primerjalni indeks je tako v juniju upadel za -2.3 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa je v juniju ameriška valuta USD pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.4 %. Rezultati v USD so tako slabši.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2022

Kriptovalute v juniju zopet navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil junij še en zelo slab mesec. Vrednosti so se krepko znižale. Tako je Bitcoin izgubil v juniju več kot tretjino vrednosti in se 30. junija spustil celo pod mejo 18.000 EUR, kar je najnižje po decembru 2020. Korelacija med delniškimi naložbami, predvsem tehnološkimi delnicami, in kriptovalutami je postala kar stalnica, kot ugotavljajo analitiki. Padec vrednosti tehnoloških delnic kar po pravilu za sabo potegne še kriptovalute.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor zopet negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juniju izgubile na vrednosti in se tako pridružile večini ostalih sektorjev. Višje obrestne mere pomenijo tudi podražitev vseh vrst financiranja. Ugodno financiranje in dostopnost kreditov pa je ključen element za prosperiteto tega sektorja. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juniju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj -10 % vrednosti (USD).

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

V pričakovanjih pa je prišlo do sprememb. Če so se v zadnjem obdobju vlagatelji in analitiki ukvarjali predvsem z inflacijo in ugibanjem, kakšno obrestno politiko bodo ubrale centralne banke, pa prihaja sedaj v ospredje zanimanja ocenjevanje možnosti svetovne recesije. Vojna v Ukrajini z energetsko in prehransko krizo, visoka inflacija in agresivna obrestna mera centralnih bank je seveda idealen uvod v recesijo. Vprašanje je samo, kako močna in dolgotrajna bo, kot menijo analitiki. Ameriški ekonomisti so izračunali, da je trenutna verjetnost recesije v naslednjih dveh letih v ZDA blizu 50 %. Zadnje recesije, ki smo jo doživeli po veliki finančni krizi 2008/2009, se verjetno večina še dobro spomni.

Za vlagatelje pa recesija prinaša nove izzive.

Tu bi omenili predvsem obvezniške naložbe. V obdobju visoke inflacije in agresivnih dvigov obrestnih mer se obveznice kot naložba ne obnesejo najbolje. To smo doživeli v zadnjem letu, ko je vrednost obveznic upadla za več kot 10 %. Finančni trgi so, kot vemo, vedno pred realnostjo in so nekakšen indikator bodočih dogajanj.

Rast obveznic v zadnjem obdobju gre tako pripisati povečani možnosti recesije in upanju, da FED le ne bo tako agresiven pri dvigovanju obrestnih mer. Obveznice, predvsem državne, so v recesiji ena najbolj varnih in stabilnih naložb za ohranjanje vrednosti, vsaj v zadnji recesiji je bilo temu tako. Za delnice pa velja, da se v recesiji bolje obnesejo defenzivni sektorji kot so farmacija, potrošnja osnovnih dobrin in preskrba prebivalstva. Zanimivo je, da tudi mnogi sektorji proizvodnje in prodaje luksuznih dobrin, kot je npr. industrija parfumov, recesijo dobro prenašajo. Najbogatejšega sloja prebivalstva se recesija večinoma ne dotakne. Pa seveda proizvodnja alkoholnih pijač, ki je na recesijo dobro odporna.

Te napovedi so seveda še močno preuranjene. V teh časih smo se kar nekako navadili, da so spremembe postale naša stalnica in se stvari hitro lahko postavijo na glavo.

Bo pa najverjetneje ocenjevanje možnosti recesije tista tema, ki bo najbolj zaposlovala vlagatelje in analitike v naslednjih mesecih in krojila dogajanje na finančnih trgih.