Statistično gledano je mesec september za vlagatelje že sam po sebi najslabši mesec v letu in tudi v letu 2022 ni bilo nič drugače. Precej so se znižale vrednosti tako delnic, kot tudi obveznic. Bitcoin je ostal tam, kamor je padel že prej, največje izgube pa so utrpele delnice kotirajočih nepremičninskih družb.

Spodnja slika prikazuje povprečno donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 po mesecih, kjer negativno izstopa prav september.

 

Zakaj je temu tako, si analitiki še vedno niso enotni. Nekateri menijo, da septembra gospodinjstva zaradi višjih stroškov (začetek šolskega leta, družinski nakupi po dopustih …) prodajajo svoje finančne naložbe. Drugi spet menijo, da so razlogi bolj psihološke narave. Po poletnih dopustih, ko smo bolj sproščeni in optimistično razpoloženi, se vrnemo v realnost vsakdanjega življenja, kar poveča negotovost in vpliva na sentiment vlagateljev. Dejstvo pa je, da pravega razloga do sedaj ni še nihče zares ugotovil.

Strah pred zimo in povečano potrebo po energentih

Letošnji september pa je bil zaradi energetske krize še bolj poseben. Strah pred zimo in povečani potrebi po energentih (predvsem ogrevanje) močno vpliva na razpoloženje vlagateljev, ki postajajo vedno bolj pesimistični, kar se seveda pozna tudi na finančnih trgih.

Pa je ta strah upravičen?

Na kratek rok zagotovo je. Energetska kriza ima namreč na podjetja in posledično finančne trge neposreden in posreden vpliv. Neposreden vpliv se odraža v povišanih vhodnih stroških podjetij, kar pa vpliva na njihove poslovne rezultate. Tu so najbolj ogrožena proizvodna podjetja, kjer je delež energije, potrebne za proizvodnjo, v strukturi stroškov zelo visok. Izpostavili bi predvsem proizvodnjo jekla in aluminija, pa tudi avtomobilsko industrijo, kjer je jeklo pomembna vhodna surovina in so stroški energije zares ekstremni. Pa seveda tudi proizvodnja hrane, katere cene zaradi višje cene energentov rastejo, kar opažamo vsak dan v trgovinah. Tudi ostale industrijske panoge ne zaostajajo mnogo. Tako so po najnovejših podatkih nekatera proizvodna podjetja v svetu že prisiljena v zmanjšanje proizvodnje, ki ni več rentabilna. Tako povišanih stroškov podjetja ne morejo prenašati na končne kupce, ki tega ne bi sprejeli.

Katera podjetja so trenutno v zelo ranljivem položaju?

Slabši poslovni rezultati in manjši dobički pa neposredno vplivajo na cene delnic. Tu so še posebno na udaru evropska podjetja, ki so tudi najbolj odvisna od dobave ruskih energentov in so zato trenutno v zelo ranljivem položaju. Kot vemo, je Rusija dobavljala evropskim državam in njihovi industriji pred ukrajinsko vojno v povprečju skoraj 30 % potrebne surove nafte in kar 50 % potrebnega zemeljskega plina, kar je vsaj kratkoročno nemogoče nadomestiti.

Posredni vpliv pa ima energetska kriza, preko povišanih stroškov energentov in osnovnih življenjskih dobrin (tudi hrane), na proračune gospodinjstev. Ta bodo imela tako manj razpoložljivih sredstev za druge dobrine, zato lahko povpraševanje upade. To pa lahko zopet vpliva na slabšo prodajo nekaterih sektorjev, slabše poslovne rezultate in padec vrednosti njihovih delnic. Lahko pride do odpuščanja presežnih delavcev, kupna moč prebivalstva lahko tako še dodatno upade.

Če k temu dodamo že tako (pre)visoko inflacijo, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in tako posledično podražitev virov financiranja, je na dlani, da bodo podjetja težko ohranjala stopnjo rasti dobičkov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Gospodarska rast tako lahko upade, verjetnost svetovne recesije narašča in je po mnenju analitikov že več kot 50 %.

Visok tečaj USD vpliva na nesorazmerja v svetovni ekonomiji

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja, kar smo omenili že v prejšnjem mesecu. (Pre)visok tečaj USD namreč močno vpliva na nesorazmerja v svetovni trgovini in ekonomiji, ki je zaradi visoke inflacije že tako v nezavidljivem položaju. Spodnja tabela prikazuje izgubo vrednosti svetovnih valut napram USD v letošnjem letu.

Ugotovimo lahko, da so praktično vse svetovne valute napram USD letos močno izgubile na vrednosti. V krizah namreč svetovni kapital beži v ameriško valuto in naložbe, kjer ZDA, zaradi svojega geopolitičnega položaja, vojaške moči in finančne neodvisnosti predstavljajo varno zatočišče. K rasti vrednosti USD pripomore še hitrejša stopnja dvigovanja obrestne mere ameriške centralne banke FED, kar še povečuje interes po dolarskih naložbah, kjer se vlagatelji nadejajo višjih donosov.

Kakšen vpliv pa ima rast USD na naše naložbe?

Za evropske vlagatelje, ki vlagajo v ameriške naložbe, to pomeni omilitev padcev tečajev na ameriških borzah v letošnjem letu za cca. 15 %, za toliko je namreč USD že pridobil na vrednosti napram EUR.

Močan USD pa ima lahko za ameriška podjetja tudi negativne posledice. Ameriška podjetja, ki zastopajo ameriški delniški indeks S&P500, torej 500 največjih in najbolj pomembnih ameriških podjetij, ki prodajajo proizvode in storitve po celem svetu, bodo zaradi visoke vrednosti USD najverjetneje utrpele padec prodaje in posledično slabše rezultate poslovanja. Analitiki banke Morgan Stanley so izračunali, da ima vsak 1 % višje vrednosti USD negativni vpliv na dobiček podjetij v višini 0.5 %.

Tu gre omeniti predvsem najbolj prepoznavna velika ameriška tehnološka podjetja Apple, Google, Microsoft, Amazon, Tesla in še bi lahko naštevali, ki so za močan USD še posebej občutljiva. To dejstvo lahko opazujemo na tečajnicah borz, kjer vsaka napoved o zaostritvi monetarne politike s strani ameriške centralne banke najbolj zbije tečaje prav omenjenih podjetij.

Kaj pa makroekonomski podatki v septembru?

V mesecu septembru tudi makroekonomski podatki rasti delniških tečajev niso bili najbolj naklonjeni. Čeprav se je stopnja inflacije na letni ravni v ZDA v septembrski objavi nekoliko znižala, iz 8.5 % na 8.3 %, pa to ni zadovoljilo analitikov in vlagateljev, ki so pričakovali, zaradi nižjih cen nafte na svetovnih trgih, več. Trgi so po objavi hitro reagirali in prišlo je do občutnih padcev tečajev.

Podatki o stopnji zaposlenosti in potrošnje prebivalstva v ZDA pa so zaenkrat še ostali na visokih nivojih.

V teh negotovih razmerah je težko pričakovati podporo in rast delniških tečajev. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu septembru izgubil kar -6.9 %.

Ameriške delnice so izgubile prav tako -6.9 %.  Evropske delnice malenkost bolje, pridelale so -6.2 % izgube vrednosti. Trgi v razvoju pa tokrat najslabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks izgubil celih -9.3 % vrednosti.

Vrednosti obveznic so v septembru zopet močno upadle. Glavni krivec za to je dvig obrestnih mer centralnih bank in ponovljene napovedi o agresivnem dvigovanju obrestnih mer tudi v bodoče, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil – 3.9 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v septembru ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2022

Kriptovalute v septembru nevtralno

Za imetnike kriptovalut je bil september nevtralen mesec. Po avgustovskih padcih so se vrednosti očitno stabilizirale. Tako se vrednost Bitcoina v mesecu septembru skoraj ni spremenila, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Sredi meseca mu je sicer vrednost lepo narasla in prebila mejo 22.000 EUR, vendar je kasneje, po izjavah predstavnikov ameriške centralne banke o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer in posledično padcem vrednosti predvsem tehnoloških delnic, to navzdol potegnilo tudi vrednost Bitcoina.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja tonejo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v septembru utrpele hude izgube vrednosti. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v septembru eden sicer najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj 11 % vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Še vedno velja enako kot prej, le da se število analitikov, ki so pesimisti, povečuje. V primeru, da se bo inflacija začela umirjati, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih, lahko upamo, da bodo centralne banke omilile agresivno dvigovanje obrestnih mer in tako zopet vzpodbudile gospodarsko aktivnost in rast. Svetovni recesiji bi se tako lahko izognili. To bi imelo na finančne trge blagodejen vpliv, tečaji bi se popravili. Vendar pa je zaradi bližajoče se zime in povečane porabe energentov, kar bo dodatno vplivalo na njihove višje cene, to manj verjetno. Samo upamo lahko, da se bodo evropske države uspele dogovoriti o skupni energetski politiki in tako omejile visoke cene energentov.

Nekaj optimizma za finančne trge prinaša tudi neenotnost visokih uradnikov ameriške centralne banke FED, katerih mnenja o hitrosti dvigovanja obrestnih mer so se začela razhajati. Medtem ko nekateri še zagovarjajo agresivno in hitro dvigovanje in dajejo prednost krotitvi inflacije pred upadom gospodarske dejavnosti in možno recesijo, pa je vedno več takih, ki menijo, da to ni modro in bi bila povišana inflacija manj škodljiva za ameriško ekonomijo kot recesija. Tako zagovarjajo bolj postopno in manj agresivno dvigovanja.

Temu v podporo so tudi mnenja nekaterih uglednih svetovnih ekonomistov, med njimi Nobelovega nagrajenca in profesorja ekonomije na univerzi Columbia, dr. Josepha Stieglitza, ki meni, da bi FED moral upočasniti dvigovanje obrestnih mer in tako preprečiti recesijo.

Če bodo rezultati po pričakovanjih, bo to pozitivno vplivalo na trge

Na trge bo pomembno vplivala tudi oktobrska objava rezultatov podjetij in korporacij za tretji kvartal letošnjega leta. Kot vedno v primeru, da bodo rezultati v skladu ali pa celo boljši od pričakovanji analitikov, bo to pozitivno vplivalo na trge in lahko pričakujemo odboj navzgor. V nasprotnem primeru pa bodo trgi zopet na udaru.

Slabši rezultati bi najverjetneje povzročili tudi hitro reakcijo podjetij in racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov, kar pomeni odpuščanje presežne delovne sile. To pa vodi v padec kupne moči prebivalstva, verjetnost recesije bi se tako še povečala.

V življenju vlagateljev so tudi obdobja, ki nam prinašajo skrbi, na to se moramo kar navaditi. Vse kaže na to, da je pred nami obdobje visoke negotovosti in nihajnosti na finančnih trgih, kar bo najverjetneje trajalo vsaj celotno zimsko obdobje. Nekaj upanja nam daje dejstvo, da so slabe napovedi že vštete v tečaje in da je pred nami zaključek leta, ki je v povprečju pozitiven (kot je razvidno iz zgornje slike donosnosti indeksa DIJA po mesecih).

A to je kratkoročen pogled, za slehernega vlagatelja je ta v tem trenutku čustveno zahteven, a mnogo bolj pomembno je to, kar lahko pričakujemo na srednji in dolgi rok. Potrpežljivi in vztrajni vlagatelji so vedno nagrajeni, zato zdaj ni čas za prodaje. Zdaj je čas za ponoven razmislek o ciljih, pregled ter po potrebi rebalans portfelja.

Pred tremi leti, ko smo praznovali 5. obletnico odkar smo stopili na samostojno pot družbe Vezovišek & Partnerji, smo vam pogumno razkrili našo vizijo, vrednote in vse tisto, kar nas vodi pri našem delu. Takrat niti slutili nismo, kaj nas čaka in da bomo morali iz nam znanega načina delovanja praktično čez noč stopiti v druge čevlje, sprejeti v svoj vsakdan nova orodja in seveda začeti krepiti ekipo na čisto drugačen način.

Zlagali bi se, če bi rekli, da se v trenutku, ko so nam zaradi covid-a »ukazali«, da moramo ostati doma, nismo ustrašili, kako naprej. A dejstvo je, da je strah pogosto generator uspeha in nam je zagotovo pomagal, da smo še hitreje stopili na novo pot, ki nam je danes tako zelo domača. In te poti ne obžalujemo, saj nam je prinesla nova spoznanja, nova znanja in številne nove stranke, ki nam zaupajo svoje izzive, svoje premoženje in svojo prihodnost. 

Pri našem delu je namreč izredno pomembno zavedanje, da stranke niso le številke, ampak so ljudje, ki kakovost svojega življenja zaupajo nam. Je pa nekaj, kar nikakor ne želimo spremeniti. To je dejstvo, da nas pri ustvarjanju novega, varnejšega finančnega sveta vodijo in motivirajo vrednote, kot so: strast, strokovnost in odgovornost.

In kot radi poudarimo, nismo veliki, a tudi nismo mali. Verjamemo v svetlo finančno prihodnost, ki pa jo je treba načrtovati in prilagajati. Na vsakem koraku svoje poslovne poti se trudimo uresničevati naše poslanstvo, čeprav to pomeni, da moramo včasih preko sebe. A zato smo tukaj kot ekipa in ekipni duh je tisti, ki nas bogati in katerega bogatimo tudi mi! 

In tudi zato smo si na začetku naše poti zadali cilj, da bomo obletnico praznovali vsako leto in to kot ekipa. Seveda je tudi to prineslo svojevrstne izzive, saj želimo vsako leto praznovati drugače, doživeti nekaj novega, se povezati, spoznavati in premikati meje. Takšne in drugačne. 😊

#mojtim + #naštim = zmaga!

Naše letošnje druženje smo začeli z ogledom ene najbolj timsko povezanih ekip, ki ime Slovenije ponaša daleč po svetu. Vsi skupaj smo navijali za slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je v kvalifikacijah za svetovno košarkarsko prvenstvo ugnala Estonijo. Vzdušje je bilo res nepozabno, moramo pa vam priznati, da smo imeli v naši ekipi tudi nekaj takih članov, ki so si košarkarsko tekmo prvič ogledali v živo … in vsi do zadnjega smo uživali! 

Naše druženje smo nato nadaljevali na Celjski koči, kjer so nas drugi dan čakali adrenalinski izzivi … Adrenalinski park, številne bobcart vožnje in nepozabni zipline spusti so nam pognali kri po žilah … Kako smo se imeli, lahko preverite v spodnjem videu. 

Po čudovitem druženju pa smo se polni novih vtisov, skupnih zgodb in še večjega zagona podali novim izzivom naproti. 

In kakšni so ti izzivi? Slediti naši viziji, ki smo si jo zastavili! 

Seveda pa naša vizija zahteva tudi več sodelavcev, kot smo jih želeli sprejeti v svoje vrste na začetku naše poti in moramo priznati, da smo pri tem iz leta v leto uspešnejši. Naši ekipi so se namreč v zadnjem obdobju pridružili člani, za katere z veseljem rečemo, da so prinesli ne samo novo energijo, ampak tudi nova znanja in izkušnje, s katerimi še dodatno pomagamo vam, našim strankam, na poti do vaših ciljev. A tukaj se ne bomo ustavili, saj so se pokazale zahteve po novih okrepitvah. Koga tokrat iščemo, lahko preverite TUKAJ. 

Da se vrnemo nazaj, k članom ekipe, ki že dihajo z našim podjetjem, bi nekaj misli, ki so nam jih zaupali nekateri, deliti tudi z vami. Vsak je odgovoril na kar nekaj vprašanj, a tokrat vam razkrivamo le eno. Povedali so, kaj jih je prepričalo, da se pridružijo ekipi Vezovišek & Partnerji. 

Dragana Tomaševič: »Kaj veliko prepričevanja pravzaprav sploh nisem rabila oz. sploh ni bilo potrebno. Del te ekipe sem ves ta čas predvsem zato, ker verjamem v to kar počnemo, ker v svojem delu neverjetno uživam in nenehno napredujem. Skozi čas ugotoviš, da to ni le delo/služba, ampak del tvojega življenja.«

Miha Gumilar: »Način in vsebina dela, ki sta zares unikatna v našem prostoru, ekipa in način razmišljanja, ki je zelo napredno in sveže, hitrost sprememb in prava ter celovita usmerjenost k stranki, ki sta na zares visokem nivoju.«

Mateja A. Kegel: »Energija ekipe, odprtost za drugačne ideje ter pripravljenost na nove izzive in projekte. Nenazadnje pa tudi takrat zame novo področje delovanja – osebne finance.«

Mojca Prešeren: »Strokovnost, etičnost, učinkovitost in predvsem način dela. Le ta je unikaten, pravzaprav edinstven.  Odprtost za nove ideje, ki vedno znova vodijo do boljših rešitev za stranke in svetovalce.«

Nina Novak: »Podjetje sem najprej spoznala kot stranka. Že takrat me je svetovalka prepričala s svojo strokovnostjo in znanjem. Ko sem zasledila, da imajo razpisano prosto delovno mesto, odločitev res ni bila težka.«

Žan Frangeš: »Opis podjetja cilji in filozofija so me prepričali, da oddam prijavo. Po vseh opravljenih razgovorih, se je moje mnenje pretvorilo v željo, da delam v tem podjetju. Z veseljem povem, da 100 % stojim za filozofijo, ki jo vodi podjetje.«

Rok Štrukelj: »Področje dela, odlična ekipa in super delovno okolje.«

Ekipo krepimo z namenom, da bomo lahko v našo skupnost MojSkrbnik sprejeli tudi tiste, ki še niso del nje. Vsi tisti, ki pa naše delo že dobro poznate pa se vam ob tej priliki zahvaljujemo za zaupanje in vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh delovali v prvi vrsti v vašem interesu. 

Negotovost in posledično velika nihajnost tečajev tako na tradicionalnih, kot tudi na kripto trgih, ki se je začela že v zadnjih dneh meseca aprila, se je prenesla tudi v maj. Vojna v Ukrajini, korona zaprtje na Kitajskem, dvigovanje obrestnih mer ter spodletel poskus kreacije novega finančnega sistema na podlagi algoritemskih stabilnih kovancev, je zadal močan udarec vlagateljem, ki so finančne trge dojemali kot kazino, kjer zmaga vsak, ki si upa staviti.

Poleg vojne v Ukrajini, kjer očitno (še) ni pravega napredka, težave Kitajske z novimi primeri obolelih s korona virusom, kjer smo zaradi ničelne tolerance priča zaprtju celotnih območij in že vpliva na nižjo gospodarsko rast, so optimizem vlagateljev načele še jasne izjave predstavnikov centralnih bank, predvsem ameriške (FED), da jim bo v teh razmerah prioriteta zajezitev inflacije, ne pa gospodarska rast. Te izjave so vlagatelji razumeli kot zeleno luč za agresivnejše dvigovanje obrestnih mer, kar pa ni dobra podlaga za rast delniških tečajev. Do jeseni lahko tako pričakujemo še dva dviga po 0.5 odstotne točke v ZDA, temu pa se bo priključila tudi evropska centralna banka (ECB), ki bo obrestne mere po dolgem času spet dvignila nad nič. Od jeseni naprej pa je vse odvisno od mesečnih podatkov o stopnji inflacije, kot menijo analitiki.

Najbolj dramatično dogajanje v maju pa tokrat ni bilo na tradicionalnih finančnih trgih, ampak je pretreslo svet kriptovalut. Popularen kripto kovanec Luna, ki se je v zadnjem letu prebil med top 10 kriptovalut, je v nekaj dneh izgubili praktično vso svojo vrednost. Njegova vrednost je upadla za kar 99 %! Kako je to mogoče, so se spraševali vlagatelji?

Kolaps kriptovalut na čelu z LUNA in UST kovancem

Gre za dogajanje okrog povezanih stabilnih kovancev TerraUSD (UST) in omenjene sestrske kriptovalute Luna. Stabilni kovanec UST, ki bi moral imeti svojo vrednost ves čas fiksirano na en dolar, od tu tudi ideja “stabilnih kovancev”, je začel izgubljati svojo stabilnost in povzročil pravo paniko na trgu. Nekateri poznavalci razmer so mnenja, da je nestabilnost povzročil organiziran napad akterjev na trgu na algoritemski protokol, ki zagotavlja stabilnost kovanca UST in ga tudi uspel izigrati.

Kako je delovala naveza UST/Luna?

Kot omenjeno, je bil UST zasnovan kot stabilni kovanec. Svojo eksponentno rast imetja v obtoku je dosegel predvsem z nerealno 20 % zagotovljeno obrestno mero. Večina, ki si je upala staviti, da bo UST vedno lahko zamenjala za 1 USD, je vanj prenesla ogromne količine svojih prihrankov. Kaj pa je boljšega kot 20 % donos brez tveganja? Nič takšnega ne obstaja, to zdaj tudi ti vlagatelji vedo, le da se tveganje ni skrivalo v obrestni meri, temveč v vrednosti glavnice!
Stabilni kovanci naj bi namreč ves čas vzdrževali konstantno razmerje do klasične fiat valute, v tem primeru USD. So tako imenovane konvertibilne kriptovalute in naj bi bili v vsakem času zamenljivi v fiat denar. A kot vidimo, je vprašanje, kdo jamči za to …

Nekoč zlati in srebrni kovanci …

Ideja stabilne valute sicer v zgodovini ni nova. Naj vas spomnimo na ameriško valuto dolar in njegovo zlato podlago. Za trgovanje so nekoč uporabljali zlate in srebrne kovance, katerih vrednost je določala količina oz. teža v kovancu uporabljenih kovin. Ko so države (najprej britanske kolonije) zaradi praktičnosti uporabe in pomanjkanje zlata prešle na tiskan denar, so bile zaradi nezaupanja ljudi prisiljene hraniti protivrednost natisnjenega denarja najprej v zlatu in srebru, kasneje samo v zlatu.

Ta neposredna vezava dolarja na zlato se je potem preko let začela rahljati, rezerve v zlatu že dolgo ne pokrivajo količine natisnjenega denarja v obtoku. So pa l. 1900 sprejeli t.i. zlati standard, kot mera uradnega denarja je zlati kovanec, ki vsebuje 25.8 zrn zlata. Tako je bila unča zlata vredna 20.67 dolarjev. Ta standard je trajal do leta 1971, ko je ameriški predsednik Nixon uradno ukinil zlati standard, ameriška valuta pa je postala plavajoča. Dolar pa je tudi brez zlate vezave še danes glavna rezervna valuta, v kateri ima veliko držav shranjene svoje finančne rezerve.

Tako je tudi za zagotavljanje stabilnosti “stabilnih” kovancev v kriptosvetu potrebno neko varovalo oz. sistem. V nekaterih primerih je to varovalo bogato fizično premoženje izdajateljev, bodisi v denarju ali finančnih in kripto naložbah, v primeru UST pa naj bi to varovalo zagotavljal algoritemski protokol, ki je deloval na podlagi arbitraže. Kako?

Varovalo naj bi zagotavljal algoritemski protokol …

Algoritem naj bi prek prodaj in nakupov sestrske valute Luna skrbel za to, da je cena UST vedno natančno en dolar. Če zaradi povpraševanja po UST cena narašča, algoritem izda nov UST in z njim kupi Luno, tako zmanjša količino Lune v obtoku in ohranja njeno vrednost, znižuje pa vrednost UST. Če pa se začne cena UST zaradi prodaj zniževati, protokol ustvarja nove Lune, z njimi odkupuje UST in tako ohranja njegovo vrednost.

Protokol je deloval učinkovito, dokler je cena UST zaradi povpraševanja naraščala, ko pa je zaradi destabilizacije vezave na USD prišlo do panike in velikih razprodaj na trgu, protokol ni uspel zagotoviti stabilnosti z ustvarjanjem nove Lune in odkupovanjem UST. S tem prekomernim ustvarjanjem nove Lune jo je popolnoma razvrednotil in rezultat je popoln kolaps. Tako je v kolapsu UST in Lune izpuhtelo več kot 35 milijard USD. Marsikateri vlagatelj, ki je “zaupal” sistemu stabilnih kovancev, je izgubil vse svoje premoženje. Ustvarjalci Lune sicer poskušajo rešiti celoten ekosistem z oddelitvijo, kar pomeni, da so ustvarili novo Luno, staro pa poimenovali luna classic, a je uspešnost povrnitve večjega dela premoženja vlagateljem pod močnim vprašanjem.

Ima pa dogodek jasno sporočilo. To pomeni, da samoregulacija na kriptotrgih očitno ne deluje in smo vse bližje regulaciji, ki zaradi takih dogodkov postaja ne samo potrebna, temveč kar nujna. Tako so nekateri vplivni analitiki in ekonomisti mnenja, da je najverjetneje obdobje popolne liberalizacije kriptotrgov za nami in vstopamo v neko novo obdobje, kjer bo regulacija zagotavljala vsaj neko minimalno varnost, da do podobnih dogodkov ne bi več prihajalo.

Maj je bil slab za finančne trge

Makroekonomski podatki, objavljeni v maju, žal niso bili v podporo rasti delniških trgov. Objava stopnje inflacije v ZDA je sicer pokazala, da se je rast nekoliko umirila, na letni ravni se je inflacija znižala z 8.5 % na še vedno zelo visokih 8.3 %. Analitiki sicer previdno napovedujejo, da je kljub vsemu inflacija v ZDA dosegla vrh in da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje umirjanje. Temu umirjanju bi se ameriška centralna banka prilagodila s svojo politiko obrestnih mer. Inflacija EU področja, objavljena v mesecu maju za april pa je glede na marec ostala stabilna, znaša 7.4 %.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu maju upadel je za -1.4 %. Rezultat bi bil še slabši, če se v zadnjih trgovalnih dneh meseca maja ne bi nenadoma pojavili kupci, ki so ocenili, da so trgi že dovolj padli in so delnice vredne nakupa. Težko rečemo, da je to sprememba trenda, to se bo pokazalo v naslednjih trgovalnih dneh.

Tako so ameriške delnice izgubile -1.7 %. Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -0.8 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj -1.1 %.

Vrednosti obveznic pa je verjetno dosegla dno, kot so mnenja analitiki. Upamo, da res. Evropski primerjalni indeks je tako v maju upadel za dodatnih -1.5 %.
Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa v maju ameriška valuta USD ni pomagala, napram EUR je izgubila cca. 1.5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2022

Kriptovalute v maju krepko navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu maju krepko znižale tudi po zaslugi na začetku opisanih dogajanj. Panika na trgu je očitno vplivala tudi na vrednosti drugih kriptovalut, kar je seveda pričakovano. Tako je Bitcoin izgubil v maju skoraj 17 % vrednosti in zaključil mesec pod vrednostjo 30.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Lahko rečemo, da se je korelacija med kriptovalutami in tehnološkimi delnicami tudi v maju nadaljevala. Posebno močna korelacija je ugotovljena med Bitcoinom in ameriškim tehnološkim indeksom Nasdaq, kot so pokazale analize.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Tudi delnice globalnega nepremičninskega sektorja se v maju niso izognile padcem. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v maju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. -2 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi padca USD vrednost upadla za cca. -3.5 %.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Očitno je vse odvisno od razvoja stopnje inflacije v naslednjih mesecih. Temu bodo svojo politiko dvigovanja obrestnih mer prilagajale tudi centralne banke.
Dva napovedana dviga ameriške centralne banke v poletnih mesecih po 0.5 % sta najverjetneje že dejstvo in vračunana v trenutne cene delnic, za jesen pa so stvari še odprte. V primeru umirjanja inflacije bodo tudi finančni trgi hitro reagirali in lahko pričakujemo rast delniških tečajev. V primeru poglabljanja inflacije pa bodo dvigi tudi jeseni agresivni, razmere na finančnih trgih tako ne bodo ugodne za rast. Možnost recesije se bo s tem močno povečala.

Na srečo se tudi epidemiološka slika na Kitajskem po zadnjih informacijah nekoliko umirja, oblasti so začele z rahljanjem zaščitnih ukrepov, tako se nekatera področja že odpirajo. Zaradi velikosti in pomembnosti ima kitajska ekonomija vpliv na celotno JV Azijo, da ne rečemo kar na vso globalno ekonomijo. Šanghaj, največje kontejnersko pristanišče na svetu je za naše razmere nepojmljivih razsežnosti, meri cca. 4.000 kvadratnih metrov.

Vsaka motnja v delovanju oz. zaprtje pomeni težave v oskrbovalnih verigah številnih globalnih podjetij, preko tega pristanišče namreč poteka dobava velikega dela sestavnih delov in izdelkov, s katerimi ta regija zalaga cel svet oz. svetovno proizvodnjo. To pa posledično pomeni težave v proizvodnji in manjšo ponudbo ob že tako presežnem povpraševanju, kar dodatno priliva ogenj na rastočo inflacijo.

Kar se tiče vojne v Ukrajini, za katero vsi upamo, da se bo čimprej končala, lahko rečemo, da trenutno ni prioriteta na radarjih svetovnih vlagateljev. Kot da so se sprijaznili z razmerami in ekonomskimi posledicami vojne, ki se kaže predvsem v energetski krizi. Vsako poslabšanje vojaško-političnih razmer oz. širitev spopadov pa bi seveda imelo vpliv na finančne trge.

Vsekakor nas vlagatelje čaka negotovo in vroče poletje.

Naši južni sosedje so se znašli na točki, ki smo jo mi že izkusili. Naj spomnimo, 1. maja 2004 smo se pridružili Evropski uniji, 11. julija 2006 pa nam je Svet Evropske unije odobril prošnjo za vstop v evrsko območje. Evro je v Sloveniji tako namesto SIT postal zakonito plačilno sredstvo 1. januarja 2007.

S 1. januarjem prihodnje leto bo tudi Hrvaška, ki je članica EU postala že 1. julija 2013, svojo kuno zamenjala z evrom. Že septembra letos pa vse do konca leta 2023 bodo vse cene označevali z obema valutama. S tem želijo kupcem omogočiti lažje preračunavanje vrednosti izdelkov v novo denarno enoto in da se bodo nanjo hitreje navadili — hkrati pa želijo tudi trgovcem preprečiti skušnjavo, da bi izkoristili prehod na evro za zaokroževanje vrednosti svojih izdelkov navzgor.

Številna hrvaška podjetja imajo sicer že nekaj časa posojila v evrih, mnogi prebivalci Hrvaške v evrih varčujejo, pogosto pa v evrih označujejo tudi cene nepremičnin in vozil v kupoprodajnih pogodbah in neuradnih transakcijah.

Seveda sprejem evra pri Hrvatih podpiramo, saj se bomo s tem tudi mi končno izognili menjavam valut in preračunavanju cen v evre.

In kakšni bodo videti hrvaški evri?

Natečaj za motive evra in zapleti zaradi kune

Pri izvedbi oblikovalskega natečaja, s katerim so želeli pridobiti kreativne rešitve za motive na evrskih kovancih, se je pri južnih sosedih nekolikanj zapletlo. Avtor nagrajene rešitve kovanca za en evro, predstavljene v začetku februarja letos, je namreč za svoj predlog (zanj je prejel 70.000 kun nagrade) nepooblaščeno uporabil fotografijo kuni podobnega glodalca na veji škotskega naravoslovnega fotografa Iaina H. Leacha, za katero ni niti plačal niti avtorja prosil za dovoljenje za uporabo.

O tem, da oblikuje neke kovance in da bi rad uporabil svetlobne učinke na izrezani fotografiji, s pomočjo katerih bo dobil kovinski videz, pa je pisal in za nasvete spraševal v skupini Bring Your Own Laptop Online na Facebooku.

Da dizajn kovanca spominja na obstoječo fotografijo, je nekdo odkril po naključju in o tem obvestil omenjenega fotografa, ki mu je med drugim fotografije objavil tudi National Geographic. V objavi mu je napisal, da upa, da je avtor oblikovne rešitve kovanca vsaj vzpostavil stik z njim in mu za uporabljeno fotografijo plačal.

Foto: www.vecernji.hr

Leach, ki je fotografijo naredil že pred sedemnajstimi leti, je z značilnim škotskim humorjem objavil na Twitterju, da ne ve točno, kaj lahko naredi, da pa mu bodo morda poslali vsaj brezplačen kovanec. Incident je kmalu dobil mednarodne razsežnosti.
Leach je kasneje povedal, da hrvaškemu oblikovalcu ne zameri in da ga ne namerava tožiti, da pa bi bilo lepo, če bi ga kdo vsaj kaj vprašal.

Oblikovalec je na koncu svojo rešitev umaknil in se odrekel denarni nagradi, zato je Hrvaška narodna banka čez nekaj časa razpis ponovila in prišla do novih končnih motivov, med katerimi je zmagal Jagor Šunde, znova z motivom kune (na šahovnici v ozadju). Kuna, čeprav na evrskem kovancu, tako torej ostaja.

Sicer pa je kuna v hrvaških transakcijah imela pomembno vlogo že v srednjem veku, takrat so namreč plačevali s kunjim krznom. Od prve polovice 13. do konca 14. stoletja pa je kuna krasila tudi že takratni hrvaški kovanec, ki so ga imenovali banovac.

• Na kovancu za dva evra bo zemljevid Hrvaške.
• Na kovancih za 50, 20 in 10 centov bo upodobljen Nikola Tesla, izumitelj in vizionar srbskih korenin, ki se je rodil v vasici Smiljan.
• Na najmanjših kovancih za pet, dva in en cent pa bosta v najstarejši slovanski pisavi glagolici izpisani črki H in R.
• Kot nosilni motiv pa bo seveda prisotna tudi obvezna šahovnica, ki je eden pomembnejših hrvaških motivov že od konca 15. stoletja (takrat je imela še 8 x 8, danes pa ima 5 x 5 polj).

Vir: Twitter — Andrej Plenković

Kako smo do svojih evrov prišli Slovenci

Zgodovinske datume prevzema nove skupne valute pri nas smo navedli že v uvodu, pri pridobivanju podobe nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev pa je vse skupaj teklo veliko bolj gladko kot pri sosedih.

Vse skupaj se je začelo z obširnimi razpravami z numizmatiki, oblikovalci in drugo strokovno javnostjo v aprilu 2004. V medijih so kasneje k zbiranju predlogov za motive povabili še širšo javnost in skupaj prišli do skoraj sedemsto predlaganih motivov.

Med zbranimi motivi je pristojna komisija Banke Slovenije in Ministrstva za finance pripravila ožji nabor predlogov in jih posredovala v obravnavo takratni Vladi Republike Slovenije.

Po sprejetju odločitve so pet pomembnih slovenskih oblikovalcev (Jani Bavčer, Edi Berk, dr. Petra Černe Oven, Miljenko Licul in Matjaž Učakar) povabili k pripravi idejnih osnutkov, ki jih je potem temeljito pregledala strokovna žirija, imenovana s strani uglednih slovenskih umetnikov, oblikovalcev in različnih poznavalcev slovenske kulturne dediščine.

Na koncu so bile izbrane rešitve znamenitega oblikovalca Miljenka Licula, ki jih je pripravil skupaj z Majo Licul in Janezom Boljko.

28. 7. 2005 je Vlada Republike Slovenije na 35. redni seji sprejela sklep, da se s predlogi videza nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev strinja in je o njihovi izbrani podobi obvestila Ekonomsko-finančni odbor ECOFIN (pododbor za kovance), ki je 5. 10. 2005 potrdil, da je slovenski predlog izdelan v skladu z evropsko zakonodajo.

Se še spomnimo, koliko so evrski kovanci in bankovci vredni?

Pri tečaju zamenjave 239,640 slovenskih tolarjev (SIT) za evro so vrednosti evrskih kovancev naslednje:
• kovanec za en cent je vreden 2,40 SIT,
• za dva centa 4,79 SIT,
• za pet centov 11,98 SIT,
• za 10 centov 23,96 SIT,
• za 20 centov 47,93 SIT,
• za 50 centov 119,82 SIT,
• za en evro 239,640 SIT in
• za dva evra 479,28 SIT.

Vrednosti evrskih bankovcev pa so:
• bankovec za 5 evrov je vreden 1.198,20 SIT,
• za 10 evrov 2.396,40 SIT,
• za 20 evrov 4.792,80 SIT,
• za 50 evrov 11.982 SIT,
• za 100 evrov 23.964 SIT,
• za 200 evrov 47.928 SIT in
• za 500 evrov 119.820 SIT.

Kako dobro pa poznamo motive na slovenskih evrih?

Za konec (in za kratek čas) smo vam pripravili zabaven mini kviz — vabimo vas, da ga rešite in preverite, kako dobro poznate motive na naših evrskih kovancih. Na koncu se vam bodo izpisali tudi pravilni odgovori.

Brez skrbi – rezultata ne bomo nikomur razkrili, kviz je namreč anonimen. 🙂

Če boste vsaj na polovico vprašanj odgovorili pravilno, vam čestitamo, saj evrski bankovci in kovanci v naše denarnice prihajajo z zares različnih koncev Evrope in na motive na njih že dolgo nismo več pozorni. Če pa že, smo pozorni na njihovo vrednost.