Analiza kapitalskih trgov: dinamika in odpornost v negotovih časih

Ko listamo po straneh ekonomske zgodovine letošnjega oktobra, se nam razkrivajo presenetljiva nova poglavja v kroniki kapitalskih trgov. Ti podatki ne samo da osvetljujejo trenutno sliko ameriškega gospodarstva, ki preseneča z robustnostjo na področju zaposlovanja, ampak tudi oblikujejo pričakovanja o nadaljnjih potezah Federalnih rezerv v odgovor na ekonomske izzive. V času, ko geopolitične napetosti nezadržno nihajo in ko je vsak ekonomski indikator pod drobnogledom, se pojavlja ključno vprašanje: Kakšni so obeti za naše naložbe in kako bodo prihodnji ekonomski valovi vplivali na vrednotenje kapitalskih trgov? Ta članek ponuja poglobljen vpogled v oktobrske dogodke in analizo, ki razkriva, kako lahko nihanja na trgu dela, inflacija, korporativni dobički in mednarodne napetosti oblikujejo prihodnost naših investicij.

Presenetljiva robustnost ameriškega trga dela

Oktobrski ekonomski podatki so odprli nova poglavja v zgodbi o kapitalskih trgih. Predvsem so razkrili, kako se je ameriško gospodarstvo odzvalo s presenetljivo visokim številom novih delovnih mest, kar kaže na robustnost trga in odsotnost takojšnje nevarnosti recesije. Ta vztrajna gospodarska moč je sprožila pričakovanja o nadaljnjih dvigih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED), kar ima pomembne posledice za vrednotenje naših naložb na kapitalskih trgih. Vendar pa odpor do recesije in aktivno zaposlovanje podjetij dajeta upanje, da so prihajajoči ekonomski izzivi morda le prehodne narave.

Inflacija in monetarna politika: dvoumni signali za vlagatelje

Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so za vlagatelje prinesli mešane občutke. Septembrska letna inflacijska stopnja, ki je ostala na 3,7 %, in rahlo povečanje na mesečni ravni za 0,4 %, predvsem zaradi vzpona cen energije, sta ponovno vžgala razprave o prihodnjih potezah ameriške centralne banke (FED) glede obrestnih mer. To ni edini dejavnik, ki bi lahko zamajal stabilnost trgov; geopolitične napetosti, kot je nedavni konflikt med Izraelom in Palestino, imajo zgodovinsko gledano vpliv na cene nafte in lahko povečajo tveganje za svetovno recesijo. Ekonomisti in tržni analitiki opozarjajo na te povezave in morebitne dolgoročne posledice, če bi se konflikt razširil na širšo regijo.

Korporativna vzdržljivost in premagovanje pričakovanj

Oktobrska razkritja poslovne uspešnosti globalnih podjetij za tretje četrtletje leta kažejo na presenetljivo odpornost proti pričakovanjem o upočasnitvi gospodarske rasti. Izmed podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500 in so svoje rezultate že delila z javnostjo, jih je cca. 80 % preseglo analitična pričakovanja – razveseljujoč dosežek, ki presega dolgoletno povprečje. Tudi v absolutni vrednosti te objave kažejo v povprečju na kvartalno rast prihodkov na delnico (EPS – earnings per share), kar je prav tako nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali upad. Ta trend ni samo znak moči teh podjetij, ampak tudi kaže, da visoke obrestne mere do sedaj niso vplivale na njihove prihodke in dobičke na način, kot so mnogi predvidevali. Kar je seveda dobra novica.

Sektorski utrinki: IT in zdravstvo v luči kapitalskih trgov

Podrobnejši vpogled razkriva, da je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij nadaljeval s trdno rastjo, medtem ko so podjetja v energetiki in farmaciji objavila slabše rezultate. Izstopajoči so bili tudi oktobrski poslovni izidi tehnoloških velikanov iz skupine FAAMG, ki so konsistentno poslovali nad pričakovanji analitikov. To ne le potrjuje njihov tržni položaj, ampak nakazuje tudi, da sektor informacijskih tehnologij ostaja ključni igralec na poti k gospodarskemu napredku in inovacijam.

ZAKAJ SE KAPITALSKI TRGI NISO BOLJ POZITIVNO ODZVALI NA DOBRO POSLOVANJE PODJETIJ?

Visoka vrednotenja delnic in strah pred novimi dvigi obrestnih mer so kljub dobremu poslovanju podjetij vzrok za zadržan odziv trgov. Pa seveda tudi izjave predstavnikov svetovnih podjetij in korporacij, ki so ob objavah kvartalih rezultatov povečini napovedali, da v zadnjem kvartalu letošnjega leta pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Analitiki vidijo v tem glavne razloge za pomanjkanje nakupnega zagona med vlagatelji.

Oktobrski pregled primerjalnih indeksov kaže na izgube vrednosti delnic na globalnih trgih. MSCI WORLD je zabeležil padec za 2.7 % (EUR), primerjalni indeks MSCI USA se je nekoliko bolje odrezal z izgubo 2.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so utrpele največje izgube, saj je njihov primerjalni indeks MSCI EM padel za visokih 3.7 % (EUR).

V oktobru so obveznice nadaljevale negativni trend, saj so vlagatelji in analitiki ocenili, da bodo povišane obrestne mere trajale dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Posledično je to povzročilo zvišanje zahtevanih donosov obveznic, kar se odraža v padcu globalnega primerjalnega indeksa obveznic za -1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja (USD) je v oktobru rahlo narasla zaradi skrbi vlagateljev o možnih nadaljnjih povišanjih obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Napram EUR je USD pridobil 0.2 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

KRIPTOVALUTE DOŽIVELE V OKTOBRU PREPOROD

V oktobru so kriptovalute ponovno pritegnile pozornost naložbenega sveta, saj so po dolgem obdobju stabilnosti ali padanja vrednosti zabeležile izrazito rast. Bitcoin, kot vodilna kriptovaluta, je svojim vlagateljem prinesel več kot 25 % (EUR) rasti, kar se jasno odraža v spodnjem grafu. Ta pozitiven obrat lahko pripisujemo več dejavnikom, ki obetajo spremembe na trgu kriptovalut.

Eden izmed morebitnih razlogov za to nepričakovano rast bi lahko bil t.i. ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC), ki je predviden za zgodnje leto 2024, in predstavlja zmanjšanje števila Bitcoinov, ki se jih sprosti v obtok preko rudarjenja, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja ponudbe in posledično povečanja vrednosti. Poleg tega pa naj bi jeseni leta 2024 stopila v veljavo MiCA regulativa v Evropski uniji, ki bo kriptovalute postavila pod jasnejši regulativni okvir, zagotavljala večjo varnost vlagateljem in potencialno spodbujala investicijsko aktivnost.

DELNICE NEPREMIČNINSKEGA SEKTORJA KAR NE NAJDEJO DNA

Delnice v globalnem nepremičninskem sektorju so v oktobru nadaljevale svoj padec. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, je v mesecu oktobru izgubil skoraj 5 % vrednosti.

Nepremičninski trg

KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?

Nedavne izjave vodilnih iz Ameriške (Fed) in Evropske centralne banke (ECB) so nakazale premor v ciklu dvigovanja obrestnih mer, ki je bil namenjen boju proti inflaciji. Ta novica je vlagateljem dala nekaj olajšanja, saj za zdaj nova povišanja niso v načrtu, čeprav skeptiki opozarjajo na zanesljivost takšnih napovedi. Po drugi strani pa centralne banke ne signalizirajo nižanja obrestnih mer, kar kaže na možnost, da bodo trenutno visoke obrestne mere vztrajale. Do zdaj povišane obrestne mere niso povzročile občutne škode podjetjem, vendar obstaja negotovost glede trajanja tega trenda. Če bi se obdobje visokih obrestnih mer zavleklo, bi se to lahko začelo odražati v poslovnih rezultatih. Zato je ključno, da ostanemo pozorni na prihodnje poslovne izkaze podjetij, saj bodo ti ključno vplivali na gibanje kapitalskih trgov in uspešnost naših investicij.

Izraelsko-palestinski konflikt: potencialni učinki na globalno ekonomijo in naftne cene

Trenutno se svet sooča z novo geopolitično grožnjo: izbruhnil je spopad med Izraelom in Palestino. Medtem ko so podrobnosti in možne posledice tega konflikta tema za politične analitike, je pomembno razmisliti o vplivu, ki ga lahko ima ta konflikt na svetovno ekonomijo in kapitalske trge.

Običajno imajo lokalni spopadi omejen vpliv na trge: po začetnem padcu se razmere običajno hitro stabilizirajo in vrednosti se vrnejo na predhodne ravni. Če pa konflikt preseže lokalne meje in se v njega vpletejo sosednje države ali celo globalne sile, so lahko posledice precej bolj resne.

Posebno pozornost si zasluži vpliv takšnih spopadov na cene nafte. Ker je večina naftnih proizvajalk locirana na Bližnjem vzhodu, lahko že najmanjši nemiri privedejo do prekinitev v dobavi, kar posledično pogosto vodi v višanje cen nafte.

Višje cene nafte pa imajo, kot vemo, učinek na povečanje inflacije. Za svetovno ekonomijo to sedaj, ko se svet še ni izvil iz krempljev visoke inflacije, vsekakor ni dobrodošlo. Povzroča lahko pritisk na centralne banke, da dvigujejo obrestne mere, kar je v trenutnih okoliščinah, ko so obrestne mere že visoke, lahko predhodnik globalne recesije. Recesija pa je za kapitalske trge vedno slaba novica. Torej, veliko je odvisno od obsega in dolžine trajanja konflikta.

Zato nam ne preostane drugega, kot da upamo na prevlado razuma in da se bo konflikt preselil iz bojišč nazaj k pogajalskim mizam. Mirna rešitev bi ne le preprečila nadaljnje človeške in ekonomske izgube, ampak bi tudi zagotovila stabilnost na kapitalskih trgih in v svetovni ekonomiji.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

V svetu naložb so farmacevtske delnice vedno pritegnile veliko pozornosti. V zadnjem času pa se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj se dogaja z njihovimi naložbami v tem sektorju. Vlaganje v farmacevtske delnice je v preteklih letih prineslo izjemne donose, vendar je leto 2023 prineslo svoje izzive. Pogledali smo septembrske rezultate na kapitalskih trgih in jih primerjali s trendi, ekonomskimi dejavniki in pričakovanji analitikov glede prihodnosti farmacevtskih delnic.

Trenutna dinamika farmacevtskih delnic: Primerjava z glavnimi indeksi

Mnogi vlagatelji, navajeni na visoke donose iz preteklih let, se sprašujejo o trenutnem stanju farmacevtskih delnic v svojem portfelju. Kljub spodbudnim ekonomskim podatkom iz ZDA v septembru, finančni trgi niso pokazali optimizma.

Iz spodnjega grafa je razvidno, da je eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v farmacevtske delnice, v preteklih petih letih dosegel skoraj 70 % donos. Kljub temu je letos njegova vrednost ostala nespremenjena. S tem je zaostal za glavnimi delniškimi indeksi razvitih trgov za več kot 10 %, še bolj pa za indeksom S&P 500.

Vir: Yahoo

Razlogi za upad vrednosti pri vlaganju v farmacevtske delnice

Obstaja več razlogov za trenuten upad pri vlaganju v farmacevtske delnice:

  1. Posledice korona krize: Farmacevtski sektor je med krizo zaradi povečane porabe svojih proizvodov in višjih izdatkov za zdravstvo doživel rast. Vendar se je po krizi povpraševanje zmanjšalo, kar je vplivalo na zmanjšanje dobičkov in vrednosti delnic.
  2. Značilnosti farmacevtskega sektorja: Ta sektor je znan kot ‘defenzivna panoga’. Po koncu krize in obnovi gospodarstva kapital raje teče v ‘ciklične panoge’, kar pomeni premik kapitala stran od farmacevtskih delnic.
  3. Politika ZDA: Ključni razlog je napoved Bidnove administracije o znižanju izdatkov za zdravstvo, kar je vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po farmacevtskih delnicah.

 

V preteklem letu je Bidnova administracija v ZDA uvedla zakonodajo z imenom ‘Inflation Care Act’. Ta zakon, med drugim namenjen boju proti inflaciji, uvaja regulacijo cen določenih zdravil, katerih cene so v nedavnem času drastično narasle, s čimer so prispevale k povečani inflaciji. Zanimivo je, da je Medicare, ameriški zdravstveni program za seniorje nad 65 let, ki prej ni imel pristojnosti pri določanju cen zdravil, s tem zakonom pridobil moč v oblikovanju cenovne politike za določena zdravila farmacevtskih družb. Ta poteza je sprožila močan odziv in nasprotovanje s strani farmacevtske industrije, kar je vlagatelje naredilo previdne. Zaradi tega se je povpraševanje po farmacevtskih delnicah zmanjšalo, kar je vodilo k nižji donosnosti teh delnic.

Statistično je september za finančne trge pogosto označen kot najslabši mesec. Kot prikazuje graf, povprečna mesečna donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 to potrjuje.

Vzroki za to niso jasni. Nekateri analitiki menijo, da je razlog v večjih izdatkih gospodinjstev septembra (začetek šolskega leta, nakupi po dopustih), zaradi česar prodajajo finančne naložbe. Drugi pa verjamejo, da je vzrok bolj psihološke narave.

Po poletnem oddihu, ko smo polni optimizma in sproščenosti, nas vsakdanje življenje hitro vrne na realna tla, kar lahko poveča občutek negotovosti in vpliva na razpoloženje vlagateljev. Kljub temu ostaja dejstvo, da konkretnega razloga za to ni doslej še nihče natančno določil.

Vpliv ekonomskih podatkov na dinamiko finančnih trgov

V zadnjem času opažamo, da pozitivni ekonomski indikatorji ne prinašajo vedno pričakovanega optimizma na finančne trge, kar je pomembno poudariti pri vlaganju v farmacevtske delnice. Kateri ekonomski podatki so v ospredju? Septembrska poročila kažejo na močan storitveni sektor v ZDA, ki igra ključno vlogo v ekonomiji. Poleg tega so bile napovedi gospodarske rasti v ZDA za letošnje leto navzgor revidirane, potrošnja prebivalstva pa ostaja stabilna. Kljub temu ti pozitivni signali niso sprožili pričakovanega optimizma med vlagatelji na finančnih trgih.

Odločitve centralnih bank in njihov vpliv na trge

V zadnjem času je med vlagatelji narasel strah pred morebitnimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Kljub skrbem mnogih ekonomistov in analitikov, višje obrestne mere do zdaj niso negativno vplivale na ameriško ekonomijo.

Zaskrbljenost se je okrepila s septembrsko objavo letne stopnje inflacije v ZDA. Ta se je (v nasprotju z dosedanjim trendom) za mesec avgust povečala na 3,4 %. Čeprav to ni bilo popolno presenečenje, saj so analitiki napovedovali rast inflacije zaradi višjih cen energentov, je vseeno vplivalo na tržno razpoloženje.

Finančni trgi zdaj pričakujejo še en dvig obrestnih mer v ZDA letos. FED v septembru ni zvišal obrestnih mer, vendar je nakazal, da bodo obrestne mere verjetno ostale povišane dlje časa, kot je bilo prvotno predvideno. To je povzročilo padec tečajev delnic in obveznic. Po drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) v septembru dvignila obrestne mere, vendar je napovedala, da v tem letu dvigov ne načrtuje več.

Te odločitve so vplivale na tečaj ameriškega dolarja (USD), ki je napram evru (EUR) kar znatno pridobil na vrednosti.

Globalne ekonomske napovedi

Sveže analize kažejo, da se je verjetnost recesije v ZDA za prihodnje leto zmanjšala, kljub prejšnjim napovedim analitikov. Zahvaljujoč robustnosti ameriške ekonomije, večina sedaj predvideva “mehak pristanek” ali ‘soft landing’. To je za finančne trge v prihodnosti spodbudna novica.

Vendar pa recesija prinaša številne izzive, kot so:

  • zmanjšana kupna moč,
  • upad potrošnje,
  • slabši poslovni rezultati in
  • večja stopnja odpuščanja, kar vodi v padec vrednosti delnic.

Kljub temu pa nedavni podatki o povečani zadolženosti ameriških gospodinjstev nakazujejo, da je pot do stabilnosti še dolga, kar povečuje tveganje za morebitno recesijo.

V septembru je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD zabeležil padec za 1.9 % (v EUR), kot kažejo podatki v nadaljevanju. Med razvitimi trgi so se v tem mesecu najbolje odrezale britanske delnice, saj je njihov primerjalni indeks MSCI UK zrasel za 1.7 % (v EUR). Po drugi strani so delnice trgov v razvoju ostale stabilne z minimalnim padcem njihovega primerjalnega indeksa MSCI EM za 0.1 % (v EUR).

Vpliv obrestnih mer na obveznice

V septembru so obveznice zabeležile negativne rezultate. Zaradi izjav predstavnikov FED o daljšem obdobju povišanih obrestnih mer se je povečala zahtevana donosnost obveznic. Globalni primerjalni indeks obveznic je zabeležil padec za -0.5 % (v EUR), medtem ko so evropske obveznice zabeležile še večji padec, v povprečju več kot 2 % (v EUR).

Poleg tega je v septembru strah pred morebitnimi novimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke FED povzročil rast vrednosti ameriškega dolarja. V primerjavi z evrom je USD pridobil 2.5 %, kar je evropskim vlagateljem v ameriške finančne naložbe prineslo enako donosnost.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2023

Kriptovalute pa tokrat pozitivno

Septembra so kriptovalute pokazale pozitivno dinamiko, pri čemer je Bitcoin zabeležil več kot 6 % rast vrednosti (v EUR), kot je razvidno iz priloženega grafa. Ena izmed možnih razlag za to rast je pričakovani ‘BTC Halving’ v 2024, ki predstavlja zmanjšanje števila novo izdanih BTC in s tem manjšo ponudbo na trgu. Dodaten dejavnik, ki bi lahko vplival na vlaganje v kriptovalute, je uvedba MiCA regulative v jeseni 2024. Ta regulativa bo v EU prinesla pravne smernice za kriptovalute, kar bo povečalo varnost in zaščito vlagateljev, potencialno pa tudi njihovo zanimanje za investiranje v ta sektor.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Padec vrednosti delnic v globalnem nepremičninskem sektorju tudi septembra

Septembra so delnice globalnega nepremičninskega sektorja doživele znaten padec, sledile so splošnemu trendu na finančnih trgih. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v nepremičnine na globalni ravni, je v tem mesecu zabeležil skoraj 4% izgubo vrednosti (v EUR), kot je prikazano v priloženem grafu.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V prihajajočih mesecih bo osrednja debata med analitiki usmerjena v ugibanje o času, ko se bo FED odločil za znižanje obrestnih mer, in potencialno verjetnostjo recesije v ZDA. Gibanje finančnih trgov bo tesno povezano s temi predvidevanji.

Nedavni ekonomski podatki, ki smo jih obravnavali v kontekstu vlaganja v farmacevtske delnice, so verjetno že delno vplivali na trenutne vrednosti delnic in obveznic. Trgi so te informacije že vključili v svoje vrednotenje.

Če bi bili potrošniki prepričani o prihajajoči recesiji, bi se verjetno odločili za večje varčevanje, kar bi zmanjšalo potrošnjo in povečalo možnost recesije.

Pred nami pa je zaključek leta in tradicionalno je obdobje okoli božiča za finančne trge ugodno. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval tudi letos.

Potrpežljivo in z zaupanjem v jesen

Kot smo videli, je vlaganje v farmacevtske delnice v letu 2023 prineslo svoj delež vzponov in padcev. Kljub nekaterim izzivom, ki jih je prineslo leto, pa farmacevtski sektor ostaja ključen del svetovnega gospodarstva. Vlagatelji moramo biti pripravljeni na nepredvidljive dogodke in spremembe na trgu, vendar dolgoročna strategija in potrpežljivost običajno prinašata pozitivne rezultate. Ne glede na trenutne trende je vlaganje v farmacevtske delnice še vedno ena izmed najbolj priljubljenih in potencialno donosnih naložbenih možnosti.

To se najverjetneje sprašuje marsikateri svetovni vlagatelj. Nekdaj tako popularne kitajske delnice, ki jih je želel imeti v svojem portfelju vsak izkušen vlagatelj, so v zadnjih letih postale popolnoma nezanimive. Še več, vlagatelji so se jim začeli celo izogibati, saj so nihanja izjemno visoka. Kitajski primerjalni delniški indeks MSCI China, ki zajema velika in srednje velika kitajska podjetja, je od svojega vrha februarja 2021, izgubil več kot polovico svoje vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kje so razlogu za tak upad vrednosti?

Teh razlogov je več. Kitajska je s politiko »ničelne tolerantnosti« v boju zoper širjenja virusa COVID-19 sprejela ene najostrejših ukrepov omejitve gibanja in zaprtja gospodarstva v svetu in tudi trajanje teh ukrepov je bilo med najdaljšimi. Tudi zaprtje kitajskih pristanišč, od koder se opravlja kar znaten del svetovne trgovine, je razumljivo prinesel kitajskemu gospodarstvu veliko škodo in vplival na zmanjšanje gospodarske rasti.

Po drugi strani pa je bil kitajski stimulus gospodinjstvom in podjetjem v času »lock down-a« bistveno nižji kot v večini razvitih držav, kar je prisililo kitajsko prebivalstvo k varčevanju. To pomeni nižjo potrošnjo prebivalstva (consumer spending), ki predstavlja kar znaten del v strukturi kitajskega BDP-ja. To je za gospodarstvo v okrevanju izjemno slabo in lahko povzroči celo deflacijske pritiske, kar se na Kitajskem dejansko dogaja. Kitajci so pač varčevalne navade ohranili tudi po ponovnem odprtju države in gospodarstva ter raje odplačujejo kredite kot zapravljajo. To pomeni, da bo čas okrevanja po koronakrizi na Kitajskem daljši kot v ostalem svetu. Trenutno Kitajska nikakor ne dosega ciljev gospodarske rasti, ki si jih je zastavila.

Kitajska na robu …

Če temu dodamo še nerazumno ravnanje kitajskih regulatorjev, ki so zaradi domnevno naraščajoče informacijske moči in možne zlorabe informacij, v škodo potrošnikov kitajskim mega podjetjem grobo posegli v delovanje in močno omejili možnosti njihove organske rasti in pravno-organizacijske ureditve, je slika jasna. To seveda pomeni manjše zanimanje vlagateljev in tudi padec vrednosti delnic teh podjetij.

Temu so se pridružile še težave kitajskega nepremičninskega sektorja, ki lahko iz nepremičninske krize preraste v finančno krizo in še dodatno obremeni kitajsko ekonomijo. Tako je njihovo največje nepremičninsko podjetje Evergrande, ki ima za več kot 300 milijard USD obveznosti, v avgustu razglasilo nelikvidnost in prenehalo plačevati svoje obveznosti. V tem dnevu je vrednost njihovih delnic padla za 80 %. Njihov poslovni model, ki je dolga leta veljal za uspešnega, s prodajo novo zgrajenih nepremičnin so namreč pokrivali svoje obveznosti, zaradi padca prodaje stanovanj preprosto ne deluje več in dolgovi so se začeli kopičiti. Težko si je zamisliti, kaj bi stečaj Evergranda pomenil za kitajski finančni sistem.

Razlogi za izogibanje kitajskim delnicam

Dodaten strah svetovnih vlagateljev pa je prinesla še februarska sestrelitev domnevnega vohunskega balona. Okrepitev sankcij s strani ZDA  proti ključnim kitajskim industrijam, vključno s proizvodnjo čipov, je ponovno povečalo napetosti med velesilama.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji kitajskim delnicam začeli izogibati, tveganje je previsoko. Na svetovnem trgu je dovolj naložb, ki ob nižjem tveganju prinašajo zadovoljive donose. Kitajska žal nima demokratične ureditve, zaščita vlagateljev je prenizka in komunistična partija Kitajske ima še vedno moč, da ureja stvari po svoji volji.

Nekaj pozitivnih korakov je sicer Kitajska v avgustu že storila. Tako je v želji privabiti tuje vlagatelje znižala davek, ki ga je treba plačati na Kitajskem pri nakupu vrednostnih papirjev (stamp duty). S tem je sicer pokazala dobro voljo, zadostovalo pa zagotovo ne bo. V drugi polovici letošnjega leta bo treba sprejeti kar nekaj ukrepov za pospešitev gospodarske rasti, ki bo posledično lahko privabila nazaj tudi tuje vlagatelje. Vsi pa vemo, da je porušeno zaupanje zelo težko popraviti. Vsekakor bi pomagali ukrepi finančnega popuščanja (monetary easing) in spodbuditev potrošnje prebivalstva. Kitajski potrošnik bi moral ponovno zaupati v svojo finančno prihodnost, le tako bo pripravljen povečati svojo potrošnjo.

Kakšne pa so razmere drugod po svetu?

Ekonomski podatki kažejo, da je stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu avgustu, glede na julijsko objavo celo nekoliko porasla in je višja za 0.2 %. To seveda za napovedi o prenehanju dvigovanja obrestnih mer Ameriške centralne banke ne pomeni nič dobrega, tako so finančni trgi to tudi razumeli. Predsednik FED Powell je sicer podal pomirjujoče izjave, da to še ne pomeni novih dvigov, a dvom je ostal. Stopnja letne inflacije v EU območju pa je zopet nekoliko upadla in trenutno znaša 6.1 %, kar je sicer napredek, vendar še daleč od ciljne inflacijske stopnje 2 %.

Konec avgusta so bili objavljeni novi podatki o rasti plač v ZDA, ki lahko odločilno vpliva na rast inflacije. Na srečo se rast nekoliko umirja, kar je blagodejno vplivalo tudi na finančne trge, ki so se takoj obarvali v zeleno.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil 0.8 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je izgubil minimalnih 0.1 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju predvsem zaradi težav Kitajske najslabše, MSCI EM je izgubil kar 4.6 % (EUR).

Obveznice v avgustu pozitivno, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil 0.2% (EUR), evropske pa še bolje, v povprečju so pridobile 0.3%. A to je le majhna kaplja v morju izgub za lastnike obveznic od novembra 2021. Zato vseskozi narašča verjetnost, da bodo potrpežljivi vlagatelji v obveznice v naslednjih letih nadpovprečno nagrajeni.

Vrednost ameriškega dolarja se je v avgustu, zaradi strahu pred novimi dvigi obrestnih mer Ameriške centralne banke FED, znova zvišala, napram EUR je USD pridobil 1.6 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2023

Kriptovalute v avgustu negativno

Vrednost kripto valut je v mesecu avgustu zopet upadla. Po dobrem začetku leta kar ne najdejo več poti navzgor. Tako je Bitcoin v avgustu izgubil več kot 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, t.i. altcoini pa še več.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja v avgustu padle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v avgustu upadla. Tako je  eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu avgustu izgubil skoraj 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

Žal ne moremo povedati nič novega. Ko vlagatelji že lahko upamo, da gredo stvari v pravo smer in se inflacija umirja, a nas sveži statistični podatki spravljajo v slabo voljo. Tako je naše potrpljenje zopet močno na preizkušnji.

Mesečni upad inflacijske stopnje v avgustu v ZDA in EU področju je bil pod pričakovanji ekonomistov in analitikov, zato so se na finančnih trgih ponovno okrepili strahovi, da boj z inflacijo še ni dobljen in bosta Ameriška centralna banka FED in Evropska centralna banka ECB primorani izvesti nove dvige obrestnih mer. To pa seveda pomeni tudi, da smo vse bližje recesiji, (pre)visoke obrestne mere namreč lahko zadušijo gospodarsko rast.

Nekoliko pomirjujoče je v svoji avgustovski izjavi sicer deloval predsednik FED Jerome Powell, ki je izjavil, da trenutno ne načrtuje novih dvigov obrestnih mer razen ob znatnem poslabšanju inflacijske stopnje, kar je na trgih zopet povzročilo nekaj stabilnosti.

Tako se na finančnih trgih žal ves čas menjavata optimizem in pesimizem, kar je  kot rečeno že nekoliko načelo živce večine vlagateljev. Čeprav se zavedamo in tudi analitiki potrjujejo, da se dvigovanje obrestnih mer bliža koncu, pa tega konca kar ni in ni, zato so tudi trgi še vedno nestabilni in ne najdejo prave smeri.

V takšnih razmerah se dejansko izkaže rek znamenitega vlagatelja Warrena Buffetta, da je borza sredstvo za prenos premoženja od nepotrpežljivih k potrpežljivim. Bodimo torej potrpežljivi, saj vsi vemo, da je investiranje tek na dolge proge.

Najbolj vroča tema na finančnih trgih je trenutno nedvomno ugibanje, ali je bil julijski dvig obrestne mere Ameriške centralne banke FED zares zadnji v letošnjem letu.

Večina analitikov meni, da je temu tako, prav takšni so tudi odzivi vlagateljev na finančnih trgih. FED je tako po junijskem premoru v mesecu juliju napovedano in pričakovano dvignil obrestno mero za 0.25 % na skupno 5.25 do 5.50 %. Kot rečeno, je bil ta dvig pričakovan in kakšnih posebnih pretresov na finančnih trgih ni povzročil.

FED: Dodatni dvig obrestnih mer odvisen od inflacije

Mnogo bolj pomemben za vlagatelje ob dvigu je bil komentar predsednika FED Jeroma Powella, ki je izjavil, da je morebiten dodatni dvig v letošnjem letu odvisen zgolj od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih, predvsem od gibanja stopnje inflacije. Ta sicer smiselna izjava pa kljub vsemu pomeni preobrat v retoriki visokih predstavnikov FED. Do sedaj so namreč izjavljali, da so nadaljnji dvigi potrebni za zajezitev inflacije ne glede na padajoči trend inflacijske stopnje in da nikakor še ni pravi čas za konec dviganja.

Ta, za finančne trge izjemno pomembna izjava, pa pomeni zmanjšanje negotovosti in povečanje stabilnosti, ki jo finančni trgi v tem trenutku zelo potrebujejo. Tako okolje namreč lahko omogoči delniškim trgov nadaljevanje letošnjega bikovskega trenda oz. poti navzgor, ki je v letošnjem letu po slabem letu 2022 zares izjemna.

Obvezniški trgi še naprej negotovi

Še večji učinek pa bi take razmere lahko imele na obvezniške trge, ki so zaradi strahu pred novimi dvigi obrestnih mer še vedno zelo nestabilni in negotovi. Njihova rast je v letošnjem letu močno zaostala za delnicami.

Ameriški centralni banki je bila v podporo tej izjavi seveda stopnja letne inflacije, objavljena v mesecu juliju, ki je znova močno upadla in znaša trenutno tako 3 %. To pa ni več tako oddaljeno od ciljne inflacije FED, ki znaša 2 %.

Naj omenimo, da je področje EU v boju z inflacijo manj uspešno, trenutna letna stopnja znaša 5.5 %. Tudi Evropska centralna banka ECB je julija pričakovano dvignila obrestne mere za 0.25 %, in sicer na 3.75 %. V letošnjem letu pa načrtujejo še nekaj dvigov.

Ob tem je treba poudariti, da je ameriška ekonomija sicer še v dobrem stanju, se pa že kažejo prvi znaki ohlajanja trga dela in rasti plač, ki so poglavitni dejavniki za rast inflacije. Prva prioriteta FED je res zajezitev inflacije, potrebna pa je izjemna previdnost. Pretirano dvigovanje obrestnih mer namreč lahko zaduši gospodarsko rast in pahne ZDA v recesijo, tega pa si nihče ne želi.

Verjetnost recesije v ZDA pod 50 %

Po zadnjih podatkih se je sicer verjetnost recesije v ZDA v naslednjem letu po mnenju vodilnih ekonomistov nekoliko znižala in padla pod 50 %. Tudi predstavniki FED menijo, da recesije v ZDA še ni na vidiku.

Marsikateri vlagatelj se verjetno sprašuje, zakaj so ti ekonomski podatki in gospodarske razmere v ZDA tako pomembne in jih vedno navajamo, ko pa vendar živimo v EU?

Predvsem zato, ker so ZDA še vedno največje svetovno gospodarstvo in imajo močan vpliv na ves ostali svet. Največja in najbolj pomembna globalna podjetja in korporacije, ki obvladujejo globalne potrošniške trge v večini gospodarskih sektorjev, imajo sedež v ZDA in kotirajo na ameriških borzah vrednostnih papirjev.

Tako ima vsaka ekonomska nestabilnost in negotovost v ZDA dramatične učinke predvsem na ameriške, pa tudi ostale svetovne finančne trge. To velja že od nekdaj in nič ne kaže, da se bo v kratkem spremenilo.

80 % podjetij preseglo napovedi analitikov

Mesec julij pa je minil tudi v znamenju objav rezultatov svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta. Tudi tokrat so analitiki napovedovali močan upad rasti dobičkov, ti naj bi v povprečju za podjetja znotraj indeksa S&P 500 upadli za cca. 9 %. Na srečo pa se tudi tokrat ni zgodilo. 80 % podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so do konca meseca julija objavile rezultate za drugi kvartal letošnjega leta, je namreč preseglo napovedi analitikov, kar je celo bolje kot dolgoletno povprečje.

Tudi podjetja iz skupine FAAMG, ki imajo na vlagatelje največji vpliv, so v povprečju poslovala bolje od napovedi.

Tako je Microsoft sicer zabeležil rast prihodkov, spodrsnilo pa mu je na segmentu storitev v oblaku, kjer je rast prihodkov upadla. Vrednost delnice je po tej objavi zdrsnila za 4 %.

Nasprotno pa je Alphabet (Google) objavil na segmentu storitev v oblaku rast, po objavi je delnica poletela za skoraj 6 %. Tudi Meta (Facebook) je poslovala odlično. Po objavi rezultatov, ki so bili boljši od napovedi analitikov, predvsem pa zelo optimističnih napovedih na naslednje mesece na področju prodaje storitev umetne inteligence, je delnica poskočila skoraj 9 %.

Preostala dva giganta skupine FAAMG, Apple in Amazon, bosta rezultate objavila v začetku meseca avgusta.

Vrednost USD julija nižja

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju porastel za 2.3 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je poskočil 2.4 % (EUR). Najbolje pa v juliju trgi v razvoju, MSCI EM je pridobil 5.1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v juliju znižala, napram EUR je upadel za cca. 1.1 % in s tem nekoliko zbil donos evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2023

Kriptovalute v juliju negativno

Po siloviti rasti v letošnjem letu so kriptovalute v mesecu juliju zopet nekoliko upadle. Tako je Bitcoin v juliju izgubil več kot 5 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v juliju zrasla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu juliju pridobil več kot 2.3 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

V primeru, da se bo FED držal svojih napovedi in dejansko prenehal z višanjem obrestnih mer, se utegne bikovski trend na delniških trgih nadaljevati, takega mnenja je tudi večina uglednih analitikov.

Seveda je za to potrebna tudi podpora ugodnih ekonomskih podatkov, predvsem nadaljevanje trenda upadanja inflacije. Prav tako potrebujejo trgi podporo dobrih finančnih rezultatov podjetij. Predvsem podjetja skupine FAAMG, ki so občutljiva na obrestne mere, lahko dajo delniškim trgom nov pospešek.

Še bolj pa bi manj restriktivna obrestna politika lahko ugodno vplivala na obvezniške trge, ki nam spričo velikih padcev v letu 2022 veliko dolgujejo.

Veliko svežega denarja namreč po ocenah analitikov še čaka na ugodne razmere za vstop na trge, kjer pa igra obrestna politika centralnih bank pomembno vlogo.

Vedno pa se lahko zgodi kaj nepredvidenega in razmere postavi na glavo, to vedno omenimo.

Izogibanje recesiji

Upamo tudi, da se bo svet izognil recesiji. V recesiji namreč prihodki in dobički podjetij praviloma upadejo. To pomeni, da se razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico (P/E Price/Earnings ratio) močno poveča. Ker pa je to razmerje eden izmed osnovnih kriterijev in priporočil za nakup delnice, postane taka delnica nezanimiva za nakup. Cena delnice se mora torej znižati, da postane to razmerje zopet ugodno in delnica privlačna za nakup. Poenostavljeno povedano, delnice v recesiji praviloma izgubljajo na vrednosti. Nikakor ne želimo trditi, da to velja za vse delnice, tudi v recesiji nekatera podjetja poslujejo dobro, v glavnem pa to velja.

Obveznice pa v recesiji delujejo bolje, tako nas uči zgodovina. Predvsem državne  obveznice ekonomsko in finančno stabilnih držav veljajo v recesiji za varno pribežališče za vlagatelje, tako je bilo tudi v zadnji močni recesiji po veliki finančni krizi 2008/2009. Vlagatelji namreč prepoznavajo v recesiji vlade finančno močnih in politično stabilnih držav kot zanesljive partnerje in so jim pripravljeni zaupati svoje prihranke.

V obdobju zadnjih nekaj let, ki so jih zaznamovale različne krize, kot so pandemija, rusko-ukrajinska vojna z energetsko krizo in seveda posledično obdobje visoke inflacije, je bila prihodnost na finančnih trgih pogosto izjemno negotova. Zato bi seveda pričakovali, da bo donosnost naložbe v zlato prekašala finančne naložbe kot so delnice in obveznice.

Takšno prepričanje že od nekdaj vlada med ljudmi, predvsem nepoučenimi vlagatelji in povpraševanje po zlatu v kriznih obdobjih močno naraste. Tako po raziskavah več kot 20 % tovrstnih vlagateljev še vedno meni, da je investicija v zlato dolgoročno najbolj donosna in najbolj varna naložba.

Pa je to resnica ali zgolj utvara?

Raziskave so pokazale, da predvsem nepoučeni vlagatelji v kriznih časih in v strahu pred izgubo vrednosti svojega finančnega premoženja pospešeno vlagajo v zlato, ki naj bi ohranjalo svojo realno vrednost tudi v času visoke inflacije. Vendar temu ni tako, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tudi nihanje cene zlata je mnogo večje, kot je prepričanje med nepoučenimi vlagatelji. Nihajnost je kar 15-krat višja od njihovega mišljenja, cena zlata je namreč v veliki finančni krizi 2008/2009 zanihala navzdol skoraj 40 %. To pomeni, da nikakor ne moremo trditi, da je zlato ‘varno pribežališče’, njegova cena je pogosto močno korelirana z padci vrednosti delnic na finančnih trgih.

Spodnji graf nam prikazuje ceno zlata skozi zgodovino z upoštevanjem inflacije.    Poenostavljeno povedano, graf nam pove, kakšna bi morala biti cena zlata v času nakupa, da bi do danes ohranila realno vrednost. Če bi tako kupili zlato v najbolj neugodnem času februarja 1980, bi ob upoštevanju inflacije do zdaj izgubili več kot 20 % realne vrednosti! Prav tako lahko ugotovimo, da tudi v zadnjem obdobju povišane inflacije cena zlata ne ohranja realne rednosti.

Vir: Macrotrends

Nepoučene vlagatelje vodijo pri investiranju v zlato predvsem napačna prepričanja in čustva. Kot smo že večkrat ugotovili, pa je treba pri investiranju čustva izključiti in se držati svoje naložbene strategije, kar edino dolgoročno prinaša rezultate.

Spodnja grafa prikazujeta gibanje vrednosti (USD) fizičnega zlata in ameriškega borznega indeksa S&P 500 v zadnjih 5 letih. Indeks S&P 500 predstavlja 500 največjih in najpomembnejših ameriških podjetij in korporacij ter ga analitiki uporabljajo kot referenco gibanja delniških tečajev razvitih zahodnih trgov.

Iz grafov lahko ugotovimo, da je donosnost indeksa podjetij S&P 500 celo v tako z različnimi krizami zaznamovanem obdobju presegla donosnost zlata. Če pa bi primerjali donosnost še dlje v zgodovino, bi bila razlika še mnogo višja.

Zlato:

Vir: GOLDPRICE

S&P 500 index:

Vir: Yahoo

Cena zlata je sicer zaradi omenjenih kriznih dejavnikov in visoke inflacije v zadnjih dveh letih na visoki ravni, v primeru umiritve makroekonomskih razmer pa se lahko hitro vrne na zgodovinsko povprečje, menijo analitiki. Statistično gledano kot naložba trenutno sicer ohranja nominalno vrednost, realno vrednost pa ob upoštevanju inflacije izgublja, kot smo že ugotovili.

Neobdavčeno, a velika razlika med nakupno in prodajno ceno

Dobiček ob prodaji fizičnega zlata v Sloveniji je res neobdavčen, treba pa je računati z razmeroma veliko razliko med nakupno in prodajno ceno. Prav tako določene stroške prinaša ‘hramba’ fizičnega zlata. Lahko se sicer odločimo za ‘papirnato’ zlato, kot so indeksni skladi, ki ‘hrambo’ zaračunajo v upravljavski proviziji, je pa treba ob prodaji plačati davek od dobička, enako kot za vse ostale finančne naložbe.

Za razliko od finančnih naložb, kot so predvsem delnice in obveznice, lahko pri zlatu računamo samo na kapitalsko donosnost (povečanje cene na borzi), ne prinaša pa nobenega drugega prihodka, kot so npr. dividende ali obresti, kar se dolgoročno močno pozna na donosnosti.

Nikakor ne želimo trditi, da zlatu, fizičnemu ali papirnatemu, ni prostora v naših portfeljih. Ima pozitivne učinke na razpršenost portfeljev in lahko učinkuje kot neke vrste garancija za krize največjih razsežnosti. Vendar samo v določenem deležu, ki je opredeljen z našo naložbeno strategijo. Želimo se predvsem izogniti nepotrebnem in nesmiselnem povečevanju deleža zlata na podlagi čustvenih reakcij ob napovedovanju novih kriz, ki je večinoma zelo dvomljive narave. Dolgoročno lahko to povečevanje deleža negativno vpliva na donosnost naših portfeljev, kar pa si nikakor ne želimo.

Dolgoročne donosnosti ni pričakovati

Če torej ne pričakujete, da bo prišlo do popolnega kolapsa globalnega finančnega sistema apokaliptičnih razsežnosti, povečevanja deleža zlata izven vaše naložbene strategije ne priporočamo. Dolgoročno z donosnostjo najverjetneje ne boste zadovoljni. Profesionalni vlagatelji se tega dobro zavedajo, kar se je pokazalo tudi v zadnjih mesecih, ko se mu je cena znižala.

Aktualni ekonomski podatki pa kažejo, da je stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu juniju, glede na maj kar znatno upadla in znaša trenutno 4 %. To pomeni tudi, da ima Ameriška centralna banka (FED) močan razlog, da dvigovanje obrestnih mer za zajezitev inflacije vsaj začasno ustavi, kot so napovedali tudi analitiki. Za naprej pa je težko napovedati, vse je odvisno od stopnje inflacije v naslednjih mesecih. V področju EU pa je bil upad inflacijske stopnje nekoliko nižji, od meseca maja je upadla za 0.5 % in znaša trenutno 5.5 %.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juniju porastel za lepih 3.7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je poskočil 4.2 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju prav tako v zelenem, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je pridobil 1.5 % (EUR). V USD so sicer rezultati precej boljši.

Neustavljive tehnološke delnice

Tehnološke delnice pa so očitno neustavljive. Na krilih odličnih napovedi o nadaljnjem razvoju in uporabi umetne inteligence, tu prednjačijo predvsem Microsoft, Apple in proizvajalec AI elektronskih vezij Nvidia, je sektor informacijske tehnologije tudi v mesecu juniju zabeležil odličen rezultat. Indeksni skladi, ki sledijo temu sektorju, so v letošnjem letu pridobili skoraj 40 %. Trenutno pa je pri investiranju potrebna previdnost, rast je bila zares izjemna, lahko pride do unovčevanja dobičkov in posledično upada cene njihovih delnic.

Vrednost ameriškega dolarja USD se je v juniju zaradi upada inflacije in upanja po koncu dvigovanja obrestnih mer znižala, napram EUR je upadel cca. 2.3 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2023

Kriptovalute v juniju pozitivno

Vrednost kriptovalut je po majskem padcu končno zopet zrasla. Tako je Bitcoin v juniju zopet v zelenem in je pridobil cca. 10 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja nekoliko zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v juniju nekoliko porasla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu juniju pridobil skoraj 2 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

Najpomembnejše v tem trenutku za finančne trge je, da se inflacija tako v ZDA kot v področju EU umirja. Tako centralne banke ne bodo imele potrebe po večjem zaostrovanju monetarne politike. Predsednik Ameriške centralne banke (FED) je sicer v svojem junijskem nagovoru članom FED odbora (FOMC) kljub junijski zaustavitvi dvigovanja obrestnih mer napovedal, da boj z inflacijo še ni končan in sta do konca leta možna še dva dviga. Ta izjava je nekoliko zaustavila močno rast delniških tečajev v prvi polovici junija, večjih pretresov pa ni povzročila in konec meseca je zopet prinesel rast. Vse je seveda odvisno od gibanja stopnje inflacije v prihodnjih mesecih, zagotovo pa je, da se rast obrestnih mer bliža koncu.

Še vedno pa obstaja verjetnost recesije, ta se je v mesecu juniju po napovedih analitikov še nekoliko povečala. Se je pa po zadnjih napovedih premaknila iz druge polovice letošnjega leta v leto 2024. Kako močna bo, je v tem trenutku nemogoče napovedati, vse je odvisno od makroekonomske situacije v naslednjih mesecih.

Če je nekoč veljalo, da se v poletnih mesecih na finančnih trgih ne dogaja nič pomembnega, to v zadnjih letih ne drži več. Upamo lahko samo, da ne bomo doživeli kakšnega negativnega presenečenja in bomo letošnji dopust preživeli karseda mirno. Jesen pa bo zagotovo pestra, na to se lahko kar pripravimo.

Akterji na finančnih trgih, s tem mislimo analitike, upravljavce premoženja in vlagatelje, vedno potrebujejo neko osrednjo temo in izziv, okoli katere gradijo svoje analize, napovedi in ugibanja v povezavi s trenutnimi dogajanji v svetu in možnimi posledicami za finančne trge. Tako oblikujejo in svetujejo tudi strategijo in taktiko vlaganja, ki se jim zdi v tistem trenutku najbolj uspešna in primerna.

Če pogledamo nekoliko nazaj v bližnjo zgodovino od začetka pandemije dalje, je bila glavna tema vseh napovedi in ugibanj najprej koronakriza in njene možne posledice za svetovno gospodarstvo, potem je bila to vojna v Ukrajini in energetska kriza, v zadnjem obdobju pa seveda visoka inflacija in posledično dvigovanje obrestnih mer centralnih bank. Analitiki večinoma kar tekmujejo, katera napoved bo imela bolj apokaliptične posledice za finančne trge.

Ne prepustite se čustvom

To seveda psihološko vpliva na čustva vlagateljev, namesto zdrave pameti in trezne presoje prevladajo čustva, predvsem strah in pohlep. V skladu s tem se gibajo tudi tečaji na finančnih trgih in lahko pride do velikih in neupravičenih padcev ali pa rasti. Te teme so sicer v danem trenutku zares aktualne in močno vplivajo na dogajanja na finančnih trgih, dolgoročno pa praktično nimajo nobenega vpliva, nas uči zgodovina.

Zato vedno poudarjamo, da se poučen vlagatelj ob pravi strokovni podpori, ne sme prepustiti čustvom. Potrebno se je držati svoje naložbene strategije, kar dolgoročno vedno prinaša uspeh. Analitiki bodo vedno našli nekaj, kar nas bo strašilo ali pa obljubljajo izjemne priložnosti, to so pač pravila igre. Na nas vlagateljih pa je, da ohranimo mirno kri in ne reagiramo panično, ker to kasneje večinoma obžalujemo. Ekonomija je sestavljena iz ciklov in stvari se vedno obrnejo. To je tudi osrednje sporočilo tega prispevka.

Katera pa bo nova osrednja tema na finančnih trgih?

Trenutno kaže na to, da tudi obrestna politika centralnih bank, ki je v zadnjem obdobju najbolj zaposlovala analitike, počasi, pa vendar zanesljivo izginja iz naslovov člankov in ni več osrednja tema analiz in napovedi. Kot da so se trgi pomirili s situacijo, da je ameriška centralna banka FED, ki ima največji vpliv na finančne trge, z dvigovanjem obresti dosegla svoj vrh. Zadnji dvig v začetku maju letos je bil za 0.25 %, zdaj nas naj bi čakalo nekoliko mirnejše obdobje. Evropska centralna banka ECB sicer načrtuje še nekaj dvigov, ki pa naj ne bi imeli tako dramatičnih posledic za finančne trge.

Analitiki torej potrebujejo neko novo temo, ki jih bo zaposlovala v njihovih analizah in napovedih.

Trenutno kaže, da bi bila ta tema lahko upadanje globalne gospodarske rasti in možnost recesije. Globalna gospodarska rast je po siloviti rasti po koncu koronakrize v upadanju, o tem ni dvoma. Tudi napovedi za naslednje mesece niso optimistične.

IMF znižal napovedi

Tako je Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) precej znižal svoje napovedi gospodarske rasti za letošnje leto. Za ZDA je tako napovedal zgolj 0.7 %, za EU področje pa 1 %. Globalna gospodarska rast pa predvsem po zaslugi trgov v razvoju nekoliko bolje, trenutne napovedi se gibljejo okoli 2.8 %.

Tudi verjetnost recesije se viša. Po zadnjih podatkih je največje evropsko gospodarstvo Nemčija že zašlo v tehnično recesijo, za ZDA pa se verjetnost bliža 80 %.

Potrebno pa je razlikovati med ‘tehnično recesijo’, ki večjega vpliva na ekonomijo in življenje ljudi nima in ‘pravo recesijo’, ki prinaša tudi tako neljube posledice kot so upadanje potrošnje prebivalstva, upadanje industrijske proizvodnje, upad poslovnih investicij, posledično poslabšanje rezultatov poslovanja podjetij in racionalizacija poslovanja. To seveda vodi v odpuščanje delavcev in porast stopnje brezposelnosti. Ti dejavniki so zaenkrat še pozitivni in (še) ne povzročajo ekonomskega pesimizma med ljudmi.

Tehnična recesija sicer pomeni upad gospodarske aktivnosti in BDP-ja v dveh zaporednih kvartalih in je lahko zgolj statistične narave. Do nje lahko pride iz različnih vzrokov, ki so lahko tudi sezonski. Enega takih smo doživeli nedavno v ZDA, ko je industrijska proizvodnja začasno upadla zaradi polnih skladišč. Podjetja so želela najprej izprazniti zaloge in so zato pač manj naročala nove proizvode.

Inflacija v ZDA nekoliko upadla

Tako bodo analitiki najverjetneje v svojih člankih do neskončnosti ugibali, kakšen bo upad gospodarske rasti in ocenjevali možnost recesije, na to se moramo kar pripraviti. V skladu s tem pa se bodo seveda gibali tudi tečaji na finančnih trgih.

Ekonomski podatki pa kažejo, da je stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu maju, sicer glede na prejšnji mesec zopet nekoliko upadla, vendar tokrat samo za 0.1 % in znaša trenutno 5.9 %, kar kaže na upočasnitev upadanja. V EU je bil upad inflacijske stopnje znatno višji, trenutna letna stopnja inflacije je 6.1 %, prejšnji mesec pa je bila 6.9 %.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu maju zrasel za 2.6 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje pretekli mesec japonske delnice, primerjalni indeks MSCI Japan je poskočil 5.5 % (EUR). Tudi ameriške delnice odlično, MSCI USA je porasel za 4.2 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju v zelenem, MSCI Azija je pridobil 1.7 % (EUR).

Tu je treba omeniti tudi silovito rast delnic ameriškega proizvajalca chipov Nvidia, ki je predstavil odlične poslovne rezultate in je za sabo potegnil celoten sektor informacijske tehnologije. To podjetje je namreč glavni dobavitelj procesorjev, ki se uporabljajo za umetno inteligenco (artificial intelligence AI), katere uporaba je očitno močno v porastu in tudi napovedi za prihodnje kvartale so odlične. Uporabljajo jih vsa vodilna podjetja s področja AI kot so Microsoft, Google, Apple itd. Delnice tega podjetja so zrasle v zadnjem mesecu za več kot 40 %.

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v maju zopet zvišala, napram EUR je zrasel cca. 3.6 % in s tem izdatno pomagal pri donosu evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2023

Kriptovalute v maju negativno

Po siloviti rasti v letošnjem letu so kriptovalute v mesecu maju nekoliko upadle. Tako je Bitcoin v maju izgubil skoraj 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Lahko pa rečemo, da korelacije med tehnološkimi delnicami, ki so v maju močno zrasle, in kriptovalutami praktično ni več.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja zopet upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v maju zopet izgubila tla pod nogami. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu maju izgubil več kot 4 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Trenutno so analitiki mnenja, da bi lahko do opaznejšega poslabšanja gospodarskih razmer prišlo v drugi polovici letošnjega leta. Obdobje povišanih obrestnih mer naj bi tako končno imelo vpliv na manjšo potrošnjo prebivalstva in upad poslovnih investicij. To bi lahko bil uvod v ekonomski pesimizem in recesijo.

Manjša potrošnja prebivalstva in upad poslovnih investicij podjetij pa pomeni nižjo prodajo in slabše poslovne rezultate. Tu podjetja večinoma hitro reagirajo in uvedejo racionalizacijo oz. krčenje stroškov, med njimi tudi delovne sile, kar pomeni odpuščanja in rast stopnje brezposelnosti.

Za finančne trge to seveda ne pomeni nič dobrega. V recesiji tečaji delnic večinoma upadejo, vrednost obveznic in ameriškega dolarja pa zraste. Temu smo bili tudi priča v prejšnjih recesijah.

Seveda pa ni nujno, da se bo to tudi zares zgodilo. Ne bi bilo nobenega presenečenja, če bi se analitiki tudi tokrat ušteli in pretiravali v svojih napovedih. Saj veste, osrednja tema, napovedi in ugibanja so njihovo delo. Vse je odvisno od ekonomskih podatkov v prihodnjih mesecih. Ti bodo vplivali na globalnega potrošnika in njegove nakupne navade (consumer spending in consumer sentiment indeks). Bo še pripravljen trošiti ali pa bo zaklenil svojo denarnico?

Kot smo že ugotovili, pa se ne smemo prepustiti čustvom. To kar se dogaja trenutno na dolgi rok nima nobenega vpliva na vrednost naših portfeljev. Držati se je treba načrta in izbrane strategije ter vztrajati, kar se dolgoročno vedno obnese. Pa tudi strokovna podpora izkušenih svetovalcev ni nikoli odveč.

Analitiki in vlagatelji smo mesec april pričakovali kar nekoliko s strahom, to je bil namreč tudi mesec objave rezultatov globalnih korporacij in podjetij za prvi kvartal letošnjega leta. Analitiki so napovedovali velike padce dobičkov in močno poslabšanje rezultatov, kar bi zagotovo povzročilo velike pretrese na finančnih trgih.

Na srečo se to ni zgodilo. Kar 77 % podjetij, ki zastopajo indeks S&P 500 in so objavila poslovne rezultate za prvi kvartal letošnjega leta do konca meseca aprila, je preseglo napovedi analitikov. To sicer ni povzročilo evforije na finančnih trgih, smo pa vlagatelji, glede na razmere, trenutno zadovoljni že z nevtralno situacijo. Poseben pomen imajo tu podjetja skupine FAAMG (Facebook, Apple, Amazon, Microsoft in Google), katerih priljubljenost in teža imajo na razpoloženje vlagateljev tudi največji psihološki vpliv.

Amazon presegel napovedi

Tako je Amazon v prvem kvartalu letošnjega leta kar za polovico presegel napovedi analitikov glede dobička na delnico predvsem po zaslugi močno povečanih prihodkov iz naslova oglaševanja in učinkovitega obvladovanja stroškov. Facebook (Meta) je prvič po štirih kvartalih objavil rast prihodkov za cca. 3 %, kar je na dan objave povzročilo rast delnic za cca. 12 %. Tudi Microsoft odlično, prihodke je v prvem kvartalu 2023 uspel povečati za dobrih 10 % predvsem na račun rasti prihodkov umetne inteligence v oblaku. Prav tako Google (Alphabet), ki je prihodke na letnem nivoju povečal za cca. 3 %. Zadnji iz skupine je objavil rezultate Apple, katerega prihodki so sicer nekoliko upadli, dobiček na delnico pa je ostal nespremenjen, kar je daleč preseglo sicer pesimistične napovedi analitikov. Zasluge gredo predvsem nepričakovano dobri prodaji iPhone-ov.

Ekonomski podatki, objavljeni v mesecu aprilu, pa so presenetljivo pokazali na veliko odpornost svetovnega gospodarstva napram rastočim obrestnim meram. Indeks nabavnih direktorjev (PMI – Purchasing Managers Index), ki je najbolj merodajen pokazatelj bodočih gospodarskih aktivnosti, je tako v ZDA kot državah EU presegel vsa pričakovanja predvsem na področju planiranega vlaganja v proizvodnjo in storitve. Prav tako je tudi gospodarska rast na Kitajskem v prvem kvartalu 2023 presegla pričakovanja in napovedi analitikov.

Inflacija se umirja

Predvsem po zaslugi padajočih cen energije se inflacija še vedno umirja.

Stopnja marčevske inflacije v ZDA, objavljena v aprilu, je dodatno upadla in na letni ravni sedaj znaša 5 %. V državah EU področja je upad še večji, stopnja inflacije je v marcu na nivoju regije upadla na 6.9 %. Upamo, da to kaže na nadaljnji trend upadanja, kar bi finančnim trgom zelo koristilo.

Trg dela ostaja robusten, stopnja nezaposlenosti v ZDA je dodatno upadla in trenutno znaša 3.5 %, se je pa rast plač nekoliko umirila, kar je zelo pomemben podatek za inflacijska pričakovanja v prihodnjih mesecih.

Kot zanimivost naj navedemo, da so v mesecu aprilu ‘value’ naložbe dosegle nekoliko boljšo donosnost kot podjetja, ki zasledujejo ‘growth’ strategijo.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu aprilu porasel za 0.2 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec britanske delnice, primerjalni indeks MSCI UK je zrasel za 3.6 % (EUR). Tudi evropske delnice odlično, MSCI Europe je porasel za 2.4 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju negativno, MSCI Azija je izgubil znatnih 3.6 %.

Vrednost ameriškega dolarja pa se je tudi v marcu znižala, napram EUR je USD izgubil cca. 1.64 %. Tudi tokrat tečaj USD ni pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2023

Rast kriptovalut se je v aprilu ustavila

Po siloviti rasti v začetku letošnjega leta, se je rast kriptovalut v mesecu aprilu ustavila. Spodnji graf prikazuje gibanje vrednosti Bitcoina (EUR). Kot je razvidno, je vrednost v mesecu aprilu ostala praktično na mestu.

BITCOIN (BTC), Vir: Coinmarketcap

V aprilu so delnice nepremičninskega sektorja nekoliko zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v mesecu aprilu nekoliko zrasla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu aprilu pridobil dobra 2 %, vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                 

Vlagatelji in analitiki so razumljivo trenutno najbolj zaposleni z ugibanjem, koliko dvigov obrestne mere bosta Ameriška centralna banka FED in Evropska centralna banka ECB še izvedli v letošnjem letu, preden bosta nadaljnje dvigovanje zaustavili.

Finančni trgi so trenutno mnenja, da lahko s strani FED v mesecu maju pričakujemo še en dvig za 0.25 %, (kar se je tudi zgodilo), to pa naj bi bil tudi vrh. Seveda pa v to ne moremo biti popolnoma prepričani, kar je dal zelo jasno vedeti tudi predsednik FED Jerome Powell v zadnji izjavi, vse je namreč odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov.

Pred ECB je pot nekoliko daljša, tudi inflacija je še vedno precej višja kot v ZDA. Trenutno mnenje finančnih trgov je, da lahko s strani ECB do jeseni pričakujemo še tri dvige po 0.25 % (vključno z majskim, ki se je že zgodil), upamo, da bo to zadostovalo.

Nekoliko zaskrbljujoča pa je kriza v finančnem sektorju, za katero ne moremo reči, da je že gotova. Po padcih Silicon Valley Bank in Signature Bank v mesecu marcu, je v aprilu vrata zaprla tudi First Republic Bank iz San Francisca, razlogi so bili podobni kot pri predhodnikih. Imela je kar 68 % nezavarovanih depozitov, ki so presegali 250.000 USD. Imetniki teh depozitov so v strahu pred izgubo pohiteli z dvigovanjem in zgodba se je hitro zaključila. S 1. majem se je banka zaprla in prodala banki JP Morgan Chase. Razloge za težave v finančnem sektorju smo podrobneje opisali v enem od prejšnjih prispevkov.

Tako lahko stabilnost na trgih in nov zagon pričakujemo najverjetneje šele po prekinitvi dvigovanja obrestnih mer, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega. Do takrat pa bomo morali vlagatelji najbrž še malo potrpeti.

Čeprav so si delnice letos nekoliko opomogle od težkega leta 2022, so portfelji malih vlagateljev še  vedno močno v rdečem. Podatki, zbrani v VandaTrack Research, ki so jih objavili pri Yahoo Finance v sredini aprila razkrivajo, da je povprečni portfelj malih vlagateljev padel za slabih – 23 % (- 27 % v USD) od vrha preteklega borznega cikla, ki smo ga videli konec novembra 2021. V tem času je delniški indeks S&P 500 padel le dobrih – 7 % (- 11,3 % v USD). V tem obdobju so delnice doživele kar štiri dvomestne rasti, pri čemer so se tehnološke delnice dvakrat dvignile za več kot 20 %.

Portfelj malega vlagatelja z dinamično strategijo (vsaj 75 % v delnicah), je v času nestabilnih tržnih razmer v letu 2022 tako padel bistveno bolj, kot je padel delniški trg v ZDA. Dejstvo je, da mali vlagatelji brez strokovne pomoči običajno portfelja ne razpršijo načrtno, zato nas je zanimalo, kako se je odrezal ustrezno razpršen portfelj dinamičnega vlagatelja, ki ga je sestavil naš naložbeni tim. 

Ustrezno razpršen portfelj dinamičnega vlagatelja padel za 2,3-krat manj

Ustrezno razpršen portfelj dinamičnega vlagatelja je v istem obdobju padel za 12 % manj od portfelja povprečnega malega vlagatelja. To pomeni, da z načrtno razpršitvijo in periodičnim prilagajanjem bistveno bolje obvladujemo tveganja in minimiziramo padce našega portfelja. 

Kljub zahtevnemu obdobju, ko so se številni samostojni vlagatelji soočali z večjimi padci, je načrten pristop in periodično prilagajanje portfeljev dokazalo svojo vrednost pri zaščiti in ohranjanju vrednosti portfelja. Medtem ko se je povprečni portfelj malih vlagateljev od novembra 2021 zmanjšal za slabih 21 %, je naš povprečen dinamičen portfelj padel precej manj, in sicer za slabih 9 %. In to kljub temu, da vsebuje tudi obveznice, nepremičninske kotirajoče sklade in kriptovalute, ki so vsi padli precej bolj od delnic. Tako odstopanje poudarja dodano vrednost načrtovanja, naložbene strategije in skrbništva.

Zakaj prihaja do takšnih razlik?

Razlogov, zakaj prihaja do takšnih razlik je več. Običajno govorimo o t.i. pristranskostih, ki vplivajo na naše finančne odločitve. V nadaljevanju navajamo nekatere, tiste najbolj ključne med njimi.

  1. Pomanjkanje izkušenj in znanja: Mnogi vlagatelji nimajo potrebnih izkušenj in strokovnosti za navigacijo po kompleksnih finančnih trgih. Praviloma ne razumejo v celoti različnih naložbenih strategij, upravljanja tveganj in pomembnosti dobro razpršenega portfelja, kar vodi do slabih odločitev in izgub.
  2. Čustveno odločanje: Vlagatelji so bolj nagnjeni k sprejemanju naložbenih odločitev na podlagi čustev, kot sta strah in pohlep, kar običajno privede do nakupa visokih in prodaje nizkih vrednosti. To povzroča izgube, še posebej, ko so trgi zelo volatilni.
  3. Mentaliteta črede: Vlagatelji sledijo priljubljenim trendom ali dejanjem drugih vlagateljev brez lastnih raziskav, kar jih vodi v naložbe, ki niso v skladu z njihovimi naložbenimi cilji in toleranco do tveganja.
  4. Neustrezna razpršitev: Vlagatelji ne razpršijo dovolj svojega portfelja, kar ima za posledico večjo izpostavljenost določenim naložbenim razredom ali sektorjem. Osredotočeni portfelji so tako bolj dovzetni za znatne izgube, kot se jih vlagatelji zavedajo in so jih pripravljeni sprejeti.
  5. Časovna uskladitev trga: Vlagatelji pogosto poskušajo uskladiti in napovedati trg, kar pomeni, da poskušajo vstopiti na najnižji točki in prodati na najvišji. Vendar pa je časovna uskladitev trga težka celo za profesionalne vlagatelje in največkrat privede do zamujenih priložnosti in povečanih izgub. Največja donosnost na trgih se običajno zgodi zelo hitro, tako hitro, da običajno pogledaš nazaj in si rečeš: škoda, da nisem investiral.
  6. Visoke provizije in stroški trgovanja: Pogosto trgovanje v kombinaciji s provizijami in stroški, povezanimi z vsako transakcijo, zmanjša morebitne dobičke oziroma poveča izgube. To je povezano tudi z davki. Aktivno trgovanje se običajno splača borznim hišam, vlagateljem pa se splača rebalans po potrebi takrat, ko je odstopanje od strategije dovolj veliko in to v povprečju pomeni 2-krat na leto.
  7. Pretirana samozavest: Precenitev lastnih sposobnosti skoraj vedno prinese do slabih odločitev in posledično izgub. 
  8. NE-vztrajnost: Obdobje med nakupom in prodajo delnic je danes na najnižji točki, kar pripomore k realizaciji izgub. Povprečna doba držanja naložbe je samo 6 mesecev. To si lahko razložimo tako, da vlagatelji nimajo potrpljenja. Slednje pa je ključ do uspešnega investiranja. Pogosto vlagatelji prikimajo, ko slišijo, da je vlaganje tek na dolgi rok, kar pomeni, da govorimo o obdobju 10, 20 ali več let, a v realnosti se kaže drugače.

 

Vloga strokovnjaka v nenehno spreminjajoči se in zapleteni finančni pokrajini je izrednega pomena. Dejstvo, da je portfelj malih vlagateljev padel za 2,3 krat več, kot ustrezno razpršen portfelj, poudarja ključno potrebo po strokovnem vodstvu pri navigaciji skozi svet naložb. Z izkoriščanjem strokovnega znanja, izkušenj in dostopa do virov, ki jih imajo profesionalni svetovalci, bodo vlagatelji bolj verjetno sposobni sprejeti premišljene odločitve, zmanjšati tveganja in povečati donose svojih portfeljev.

Naložben tim Vezovišek & Partnerji

Viri: