Živina zgodba: dobra ideja, slabo vzdrževanje

“V bistvu to verjetno sploh ni bila napaka,” pravi Živa. “Začela sem varčevati za pokojnino, kar je bilo v osnovi pametno. Ampak … potem nisem več spremljala.”

Leta 2008 se je skupaj s kolegicami odločila, da bo začela vplačevati v produkt KD Pokojnina. Kolegica pravnica je dobro raziskala trg in skupina žensk se je strinjala: vsak mesec 100 evrov, za prihodnost. “Takrat smo bile vse prepričane, da delamo nekaj odgovornega.”

A leta so tekla, produkt je menjal lastnike, tržni pogoji so se spremenili … Živa pa ni ukrepala. “Ko sem po 15 letih pogledala stanje, sem bila v minusu. Zaradi visokih stroškov. Takrat sem si rekla: ‘Zakaj, za vraga, tega nisem preverila že prej?’”

Danes pove, da bi potrebovala to, kar zdaj ponujamo strankam: nekoga, ki spremlja, opozori in pomaga reagirati pravočasno: “Takrat to morda res ni bila slaba odločitev. Bila pa je napaka, da nisem spremljala, preverjala, vprašala. Potrebovala bi skrbništvo: točno to, kar zdaj ponujamo mi.”

Simon: mladost, ki ni izkoristila časa

Simon je danes odličen svetovalec. A pri 18 letih, ko je imel čas in potencial, se ni zavedal moči dolgoročnega varčevanja.
“Največji potencial ki ga imamo je ravno čas. V dovolj dolgem obdobju lahko tudi z bistveno nižjimi zneski dosežemo več zaradi obrestno obrestnega računa. 18 do 50 je svetlobna leta boljše kot 38 do 50.”

Poleg tega je nekoč sam sklenil naložbeno življenjsko zavarovanje Hibrid pri Zavarovalnici Maribor (Sava), za katerega danes pravi, da ga ni razumel in je bil predvsem plod slabega svetovanja in prevelikega zaupanja: “Nadrejeni so imeli od tega provizije, jaz pa sem imel stroške.”

Tretja misel, mimo katere ne more, ko pomisli na finančne napake, pa je seveda: Bitcoin. Ko mu je znanec pred desetletjem omenil “neki čuden kovanec”, ki je stal 30 evrov, je zamahnil z roko.
“Če bi jih takrat kupil, mi danes tega maila verjetno ne bi bilo treba pisat,” se pošali. A takoj doda: “Ampak to ni bila napaka. Pomembno je, da ne slediš vsaki novi stvari. Previdnost ima tudi svojo vrednost.”

Zala: varnost = izguba

“Jaz sem glede financ kar dosledna, in redno spremljam stroške ter odhodke/prihodke, tako da sem precej previdna in konzervativna.”

Kje se pri tako zglednem primeru ravnanja z denarjem potem sploh lahko zalomi? Takšen suveren odgovor o svojih finančnih navadah bi si želel podati marsikdo. Pa vendar … Tudi konzervativni varčevalci in premišljeni potrošniki niso imuni na finančne napake.

Ko je Zala s svojim delom in zelo discipliniranim odnosom do denarja privarčevala zajeten kupček denarja, je z njim naredila … Nič. “Moja največja finančna napaka je bila ta, da denarja nisem nekam investirala, temveč sem sredstva držala na bančnih računih, kjer so bile obresti zelo slabe.”

Zala danes skrbi za lastne finance z rednim varčevanjem in jasno strategijo. A tega ni naredila takoj. Čeprav je dobila nasvet prijatelja, zaposlenega v investicijski družbi, ki ji je že takrat rekel: “Če teh sredstev res ne potrebuješ, jih daj v ETF. Pozabi nanje za 10 let.” A Zala ni ukrepala. “Nisem se počutila dovolj samozavestno. Nisem imela znanja. In niti pravega ‘poguma’.”

Danes pravi, da je nauk preprost:
“En del prihodka daš na stran, dolgoročno, pametno in disciplinirano. Vse skupaj ni noben bav-bav.”

NABOR TEMNIH VZORCEV

Prisila k deljenju (Forced Action)

Uporabnika prisilijo, da izvede neko dejanje, ki ni nujno za uporabo storitve (npr. deljenje na družbenih omrežjih za dostop do vsebine).
Primer: Nekatere slovenske trgovine zahtevajo vnos e-naslova za ogled cene ali za dostop do kupona.

Prikrivanje stroškov (Hidden Costs)

Dodatni stroški (npr. dostava, obdelava naročila) se prikažejo šele tik pred zaključkom nakupa.
Primer: Nekatere slovenske trgovine (npr. EnaA, Mimovrste) prikažejo stroške dostave šele v zadnjem koraku.

Zavajajoče preklopne tipke (Trick Questions)

Obrazci, kjer je vprašanje ali možnost oblikovana tako, da uporabnik nehote izbere nezaželeno možnost (npr. potrditvena polja, ki so obrnjena).
Primer: Prijava na e-novice je včasih že vnaprej označena, ali pa je vprašanje zavajajoče.

Obvezna registracija za nakup (Forced Registration)

Uporabnik mora ustvariti račun, čeprav bi lahko kupil kot gost. To odvrača od nakupa ali pa uporabnika sili v deljenje osebnih podatkov.
Primer: Nekatere večje trgovine (npr. BigBang, Harvey Norman) ne omogočajo nakupa brez registracije.

Nepregledna odjava (Obscured Unsubscribe)

Gumb za odjavo od e-novic je skrit ali zapleten (npr. več korakov, nejasen tekst).
Primer: Nekatere trgovine zahtevajo, da pošlješ e-mail za odjavo ali pa je povezava za odjavo komaj vidna.

Zavajajoče ocene in mnenja (Fake Social Proof)

Prikazovanje lažnih ocen, mnenj ali števila nakupov za ustvarjanje vtisa priljubljenosti.
Primer: Na nekaterih slovenskih straneh se pojavljajo generične ocene brez preverjenih uporabnikov.

Zavajajoče privzete nastavitve (Default Settings)

Privzeto so izbrane možnosti, ki so bolj ugodne za trgovca (npr. privzeta prijava na e-novice, privzeto sprejemanje vseh piškotkov).