Počitnice in zaslužen oddih so tik pred vrati! Končno brez skrbi, brez vsakodnevnih obveznosti. Pa bo res tako? Smo dovolj zgodaj pomislili na naše počitnice in se tudi finančno pripravili nanje? In ali so podražitve kakorkoli vplivale na naše odločitve, kje bomo dopustovali? Več kot polovica Slovencev najraje dopustuje na plaži, drugo mesto pa si delita preživljanje časa z družino in raziskovanje naravnih znamenitosti. Skoraj polovica Slovencev (49,4 odstotka) si je v zadnjih dvanajstih mesecih privoščila dopust. Njihov dopust je trajal pet ali več dni. In naše najbolj priljubljene lokacije za dopustovanje so … Top lokacije za dopustovanje Slovencev Najbolj priljubljena destinacija Slovencev je brez dvoma Hrvaška. Slovenci tradicionalno radi počitnikujemo na Hrvaškem, to je počitniška destinacija, ki smo jo vzeli za svojo, predvsem poleti. Z uvedbo evra in proste meje je Hrvaška postala še privlačnejša, po drugi strani pa razburjajo približno 20-odstotne podražitve. A kljub temu slovenske turistične agencije ocenjujejo, da Hrvaška ostaja najbolj priljubljena počitniška destinacija. Slovenci najraje obiščemo Dalmacijo in njene otoke. Že vrsto let je priljubljena tudi Grčija, s svojimi čudovitimi plažami, kristalno čistim morjem, gostoljubnostjo in božansko kulinariko prepriča še tako zahtevne goste. Veliko Slovencev bo letos obiskalo tudi Turčijo, Španijo, Italijo, Egipt in pa Črno goro. Vse več zanimanja med Slovenci pa vzbujajo počitnice na tropskih otokih kot so Maldivi, Bali in Tajska. Koliko zapravimo? Raziskave pri nas kažejo, da največ (55 odstotkov) vprašanih za dopustovanje porabi med 250 in 1000 evri letno na osebo. 12 odstotkov zapravi med 1000 in 1750 evri, desetina pa več kot 1750. Med temi je tudi odstotek takih, ki za dopust na letni ravni porabi več kot 2500 evrov, torej približno dve povprečni slovenski plači. Po podatkih raziskave iz zadnjega leta je povprečen znesek, ki ga posamezniki zapravijo za počitnice, okoli 1000 evrov na osebo. Naredili smo tudi anketo med vami, kjer smo spraševali, koliko boste letos namenili za počitnice, rezultati pa so bili sledeči: 37 % vas bo za počitnice namenilo manj kot 500 evrov na osebo, prav tako 37 % vas bo za počitnice namenilo od 500 do 1000 evrov na osebo, 9 % bo za počitnice zapravilo več kot 1000 evrov na osebo, več kot 2500 evrov na osebo pa bo za počitnice namenilo 17 % vprašanih.  Cene in podražitve V zadnjem času so se počitnice na Hrvaškem opazno podražile. Razlog za to so predvsem višji stroški namestitev, hrane, pijače in turističnih storitev. Podražitve se gibljejo med 10 in 20 odstotki v primerjavi z lanskim letom, kar je lahko vplivalo na izbiro drugih destinacij za nekatere popotnike. Tudi cene v Evropi so poskočile – za turistične aranžmaje je treba v povprečju odšteti med 10 in 15 odstotkov več, ponekod so cene še višje. A kljub temu je na hrvaški obali zasedena že večina turističnih namestitev. Štiričlanska družina bo morala za najem apartmaja konec julija odšteti od 100 evrov na dan, kar pomeni, da nas 10-dnevna nastanitev stane 1.000 evrov, še precej več bi odšteli za počitnice v hotelu. 10-dnevno bivanje v hotelu bi zneslo vsaj 2.300 evrov. Luksuzni hotel le nekaj korakov od plaže bi vas medtem stal več kot 8.500 evrov. Če vas recimo mikajo počitnice v Splitu, boste za družinski apartma potrebovali vsaj tisoč evrov. Če boste k temu prišteli nekaj sto evrov več, boste lažje našli nastanitev, ki je bližje splitski rivieri. Medtem so cene za hotele vrtoglavo visoke – najcenejši hotel, ki ima sicer 4 zvezdice, bi družino stal skoraj 4.900 evrov, medtem ko je kar nekaj opcij, kjer se cene gibajo med 5.000 in 10.000 evrov. Tudi kampi so povišali cene -če je bila prej povprečna cena za tričlansko družino na osnovni parceli med 50 in 55 evri na noč, bo ta cena v glavnini sezone med 60 in 70 evri na noč. Če govorimo o najboljših kampih, torej tistih s štirimi ali petimi zvezdicami, s parcelo čisto ob morju, pa bo tričlanska družina plačala najmanj 80 evrov na noč. Znatno povišanje beležijo tudi imetniki pavšalov. V nekem kampu na Hrvaškem je lansko leto za pavšal, ki vključuje štiri osebe, družina odštela 4.800 evrov. Letos jih bo pavšal stal kar 660 evrov več. Na kaj morate biti pozorni pri odhodu na počitnice? Preverite veljavnost kartic, PIN-kode in razpoložljive limite. Preverite morebitne blokade kartic, ki veljajo za določene države. Ne nosite vseh plačilnih sredstev na enem mestu. Če je mogoče, jih spravite v sef v hotelu, kampu. Nikoli jih ne puščajte v avtomobilu, ne nosite jih v zunanjih žepih nahrbtnikov in torb, temveč uporabite torbico ali pas, ki ju skrijete pod obleko. Kartico prekličite takoj, ko vam jo ukradejo ali jo izgubite. Pri sebi imejte fotokopije osebnih dokumentov. Če vam jih ukradejo, ali jih izgubite, boste tako lažje prišli domov. Provizija za dvig v evrskem območju v povprečju znaša 50 centov, zunaj območja pa je občutno višja. Premislite, kje, v kakšni višini in kako pogosto boste opravili dvig, da bo strošek provizij najnižji. Gotovine nikoli ne dvigujte s kreditnimi karticami. Nadomestila so namreč zelo visoka, tudi deset evrov in več za višje zneske. V tujini se izognite močno razširjenim bankomatom Euronet (in podobno), ki (“tujim”) karticam zaračunavajo dodatna nadomestila, na kar morate biti opozorjeni med postopkom in ga lahko prekinete. V državi zunaj evro območja pri dvigih na bankomatih in plačilih s karticami na POS-avtomatih praviloma izberite možnost “lokalna valuta” oziroma “brez konverzije”. To pomeni, da bo uporabljen tečaj vaše banke in ne lastnika bankomata ali banke trgovca, kar je praviloma za vas ugodneje. Potujete sami ali z agencijo? Če potujete s turistično agencijo, preverite tudi naslednje stroške: obvezna doplačila (takse, napitnine za vodiče, voznike ipd.), prehrano (ali ponudba vključuje le zajtrk ali tudi polpenzion, prištejte dnevne zneske za hrano in pijačo v restavracijah), stroške doplačil za dodatne izlete. Če potujete v lastni režiji, preverite stroške: prevoza (vključno z gorivom, cestninami, trajekti), nastanitve in morebitna doplačila za čiščenje, živali, prehrano, najema vozila, motorja, čolna (preverite, kakšen limit morate imeti na kartici z odloženim plačilom, saj za najem avtomobila običajno potrebujete precej visok znesek), turistične takse. K zgornjim stroškom prištejte še: stroške zavarovanja v tujini, spominke, vstopnine, rezervo za nujne primere. Sicer pa je najbolj pomembno, da zaslužen dopust res maksimalno izkoristite za čas z vašimi bližnjimi in pa za to, da se napolnite z novo energijo.

Kaj bi rekli, koliko so v povprečju stari avtomobili, ki vozijo po slovenskih cestah? Razmislite, pretehtajte, ugibajte – karkoli, a težko verjamemo, da boste zadeli pravo številko. Zato berite dalje – presenečeni boste!

In ko kupujemo, kaj je bolj smiselno – kupiti nov ali rabljen avtomobil?

Koliko novih avtomobilov sploh kupimo vsako leto?

Prejšnji teden je Statistični urad RS objavil sveže podatke o stanju avtomobilov na slovenskem trgu – konec leta 2022 je bilo pri nas vseh registriranih osebnih avtomobilov okoli 1,2 milijona, kar je 2 % več kot leto prej. Prvič registriranih je bilo okoli 78.000 osebnih avtomobilov ali za 11 % manj kot v 2021 in za 27 % manj kot v 2019. Od tega je bilo novih avtomobilov okoli 46.000, kar pomeni, da je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov za 15 % manjše kot v 2021 in za 37 % manjše kot v 2019. Pri rabljenih vozilih je bil upad le 5 – 7 %.

Najbolj presenetljiv podatek pa je povprečna starost osebnih avtomobilov. V tem trenutku vozimo avtomobile, ki so v povprečju stari 10,9 leta. Najmlajši vozni park vozijo v osrednjeslovenski statistični regiji  (10,2 leti), najstarejši vozni park pa v goriški statistični regiji (12,6 leta). In še en podatek je presenetil – zaradi tolikšnega upada prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, je stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najnižja odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998.

Če pogledamo pod črto, je bilo v letu 2022 v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je tako dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Najbolj se je zvišala v podravski statistični regiji.

Dilema – nov ali rabljen?

Večina popolnoma novih avtomobilov pri hiši ostane v povprečju več kot 5 let. Razlogi za to so povsem preprosti – avtomobil v prvih dveh letih izgubi približno tretjino vrednosti, po štirih letih pa je vrednost v primerjavi z novim skoraj prepolovljena. A ko je kredit ali lizing poplačan, želja po novem avtomobilu spet oživi in nam je skoraj malo mar za mesečni obrok oziroma izgubo vrednosti. Vonj po novem, garancijske ugodnosti in druge prednosti, ki jih v garažo pripeljete z novim avtomobilom, imajo za marsikoga poseben čar. Zelo drag čar!

Več o tem si lahko pogledate v videu s klikom na zgornjo sliko.

Sicer pa je pri novem avtomobilu skoraj nujna sklenitev polnega kaska. Če k temu prištejete še obresti in stroške financiranja, ste praktično ves čas do poplačila zadnjega obroka dolžni bistveno več, kot je vaš novi avto dejansko vreden. Za uveljavljanje garancije je nujno servisiranje na praviloma dražjih pooblaščenih servisih.

Veliko lažje, predvsem pa veliko prej, se od svojega avtomobila poslovijo tisti, ki so ga kupili kot rabljenega. Izguba vrednosti po letu ali dveh sicer ni zanemarljiva, je pa nekajkrat manjša kot pri povsem novem avtomobilu.

Recimo, da kupujete 5 let star avtomobil, za katerega je prvi lastnik odštel 20 tisočakov. Zanj boste sami odšteli polovico tega zneska, v naslednjih petih letih pa bo ta avto izgubil še približno polovico svoje vrednosti, torej polovico manj, kot če bi kupili novega. Že v osnovi ste torej za avtomobil odšteli 10 tisočakov manj, resnično pa dvomimo, da boste v tem času toliko denarja porabili za popravila, na katera je pri rabljenem avtomobilu pač treba računati. Odštejte še stroške kasko zavarovanja, prištejte nekaj tveganja, spreglejte opazke sosedov ter se sprijaznite s tem, da sodelavec ali sodelavka vozi novejši model.

Med slabosti rabljenega avtomobila bi lahko šteli tehnično zastarelost, manjšo učinkovitost motorja, večjo porabo, večji izpusti škodljivih plinov, a to pri 5 let starem avtomobilu nikakor ne odtehta velike finančne razlike.

Ste že vzeli v roke kalkulator in preverili, kako dolgo delate vsak mesec za avto?

Ana Vezovišek, finančna mentorica, je pred nekaj dnevi posnela kratek video, v katerem je na konkretnem primeru znanke pojasnila, koliko dni dela samo za avto. Obenem pa razkriva tudi, kolikšen delež naj bi mesečno sploh namenili za avto, da nam ne bo treba zategovati pasu pri drugih kategorijah. Video si lahko ogledate TUKAJ.

Kredit in lizing?

Je avto bolje kupiti na kredit ali lizing? Pravilen odgovor se glasi: nič od tega! Avtokrediti in lizingi spadajo med t. i. slabe kredite, saj z njimi kupimo premičnino, katere vrednost iz leta v leto pada, nam največkrat služi samo za prevoz od točke a do točke b, stroški, ki jih imamo z jeklenim konjičkom, pa so precej višji, kot je “le” posojilo (gorivo, registracija, vzdrževanje …).

Tudi trgovci sami zelo spodbujajo financiranje na obroke in nam nudijo posebne popuste, če se odločimo za »njihovo« financiranje, ker s tem več zaslužijo. Treba pa je tudi vedeti, da pri avtomobilu ni najpomembnejša cena avtomobila, temveč strošek na prevožen kilometer. Dražji avto ima lahko nižji strošek na prevožen kilometer, ker porabi manj, počasneje izgublja vrednost ipd. Lahko se zgodi, da je avto, ki stane deset tisoč evrov, v resnici cenejši kot tisti, ki stane osem tisoč evrov. Cena na kilometer se izračuna tako, da ne upoštevamo nabavne cene, torej deset tisoč evrov ali osem tisoč evrov, temveč izgubo vrednosti. Poleg tega je treba upoštevati še strošek zavarovanja in registracije, goriva, vzdrževanja (servisa in pnevmatik) ter strošek financiranja.

In za konec še nekaj zanimivih dejstev o avtomobilih in vožnji:

1. Trenutno je na svetu več kot ena milijarda vozil. Po mnenju strokovnjakov naj bi se to število do leta 2040 podvojilo ali doseglo 2 milijardi.
2. Če bi vozili s povprečno hitrostjo blizu 100 km/uro, bi lahko prispeli na luno v manj kot šestih mesecih.
3. Vsako leto je na novo proizvedenih 70 milijonovavtomobilov!
4. Povprečni ameriški voznik na leto preživi kar 42 ur ujet v prometnem zamašku. To je skoraj dva dni! Povprečno pa okoli 80 dni v vsem življenju. Enako velja za britanske voznike.
5. Washington D.C. ima najhujše prometne zastoje v ZDA, saj vozniki čakajo v prometu 82 ur na leto.
6. Le 18 % ameriških voznikov še zna voziti z ročnim menjalnikom.
7. Ali ste vedeli, da je 80 % povprečnega avtomobila mogoče reciklirati? Samo v ZDA vsako leto reciklirajo 12 milijonov vozil. Zaradi tega je recikliranje avtomobilov 16. največja industrija v ZDA.
8. Najbolj prodajan avtomobil vseh časov je Toyota Corolla, in sicer že od leta 1966.
9. Toyota je največja proizvajalka avtomobilov na svetu, saj izdelajo 13.000 avtomobilov na dan!
10. Za primerjavo, Ferrari proizvede 14 avtomobilov na dan.
11. Brisalce vetrobranskega stekla je izumila Mary Anderson leta 1905. Pred tem so morali vozniki večkrat izstopiti iz svojih avtomobilov in ročno očistiti vetrobransko steklo.
12. Prva kazen za prehitro vožnjo na svetu je bila izdana leta 1902. Voznik kršitelj je vozil 72 km/h.
13. Žal resnično – skoraj 95 % življenjske dobe je avtomobil parkiran.
14. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo poveča možnost nesreče za 20-krat. Nikar ne počnite tega!

Koliko pa vi zapravite na mesec za svojega jeklenega konjička? Pripravili smo izračun, ki vam bo takoj povedal, koliko % vaših mesečnih prihodkov porabite za avto in koliko v resnici lahko porabimo! Preverite TUKAJ >>

 

Vsekakor pa vam želimo, z novim ali rabljenim, da ste na cesti previdni. Varno in ugodno vožnjo vam želimo.

Kaj bi rekli, koliko so v povprečju stari avtomobili, ki vozijo po slovenskih cestah? Razmislite, pretehtajte, ugibajte – karkoli, a težko verjamemo, da boste zadeli pravo številko. Zato berite dalje – presenečeni boste!

In ko kupujemo, kaj je bolj smiselno – kupiti nov ali rabljen avtomobil?

Koliko novih avtomobilov sploh kupimo vsako leto?

Prejšnji teden je Statistični urad RS objavil sveže podatke o stanju avtomobilov na slovenskem trgu – konec leta 2022 je bilo pri nas vseh registriranih osebnih avtomobilov okoli 1,2 milijona, kar je 2 % več kot leto prej. Prvič registriranih je bilo okoli 78.000 osebnih avtomobilov ali za 11 % manj kot v 2021 in za 27 % manj kot v 2019. Od tega je bilo novih avtomobilov okoli 46.000, kar pomeni, da je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov za 15 % manjše kot v 2021 in za 37 % manjše kot v 2019. Pri rabljenih vozilih je bil upad le 5 – 7 %.

Najbolj presenetljiv podatek pa je povprečna starost osebnih avtomobilov. V tem trenutku vozimo avtomobile, ki so v povprečju stari 10,9 leta. Najmlajši vozni park vozijo v osrednjeslovenski statistični regiji  (10,2 leti), najstarejši vozni park pa v goriški statistični regiji (12,6 leta). In še en podatek je presenetil – zaradi tolikšnega upada prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, je stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najnižja odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998.

Če pogledamo pod črto, je bilo v letu 2022 v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je tako dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Najbolj se je zvišala v podravski statistični regiji.

Dilema – nov ali rabljen?

Večina popolnoma novih avtomobilov pri hiši ostane v povprečju več kot 5 let. Razlogi za to so povsem preprosti – avtomobil v prvih dveh letih izgubi približno tretjino vrednosti, po štirih letih pa je vrednost v primerjavi z novim skoraj prepolovljena. A ko je kredit ali lizing poplačan, želja po novem avtomobilu spet oživi in nam je skoraj malo mar za mesečni obrok oziroma izgubo vrednosti. Vonj po novem, garancijske ugodnosti in druge prednosti, ki jih v garažo pripeljete z novim avtomobilom, imajo za marsikoga poseben čar. Zelo drag čar!

Pri novem avtomobilu je skoraj nujna sklenitev polnega kaska. Če k temu prištejete še obresti in stroške financiranja, ste praktično ves čas do poplačila zadnjega obroka dolžni bistveno več, kot je vaš novi avto dejansko vreden. Za uveljavljanje garancije je nujno servisiranje na praviloma dražjih pooblaščenih servisih.

Veliko lažje, predvsem pa veliko prej, se od svojega avtomobila poslovijo tisti, ki so ga kupili kot rabljenega. Izguba vrednosti po letu ali dveh sicer ni zanemarljiva, je pa nekajkrat manjša kot pri povsem novem avtomobilu.

Recimo, da kupujete 5 let star avtomobil, za katerega je prvi lastnik odštel 20 tisočakov. Zanj boste sami odšteli polovico tega zneska, v naslednjih petih letih pa bo ta avto izgubil še približno polovico svoje vrednosti, torej polovico manj, kot če bi kupili novega. Že v osnovi ste torej za avtomobil odšteli 10 tisočakov manj, resnično pa dvomimo, da boste v tem času toliko denarja porabili za popravila, na katera je pri rabljenem avtomobilu pač treba računati. Odštejte še stroške kasko zavarovanja, prištejte nekaj tveganja, spreglejte opazke sosedov ter se sprijaznite s tem, da sodelavec ali sodelavka vozi novejši model.

Med slabosti rabljenega avtomobila bi lahko šteli tehnično zastarelost, manjšo učinkovitost motorja, večjo porabo, večji izpusti škodljivih plinov, a to pri 5 let starem avtomobilu nikakor ne odtehta velike finančne razlike.

Ste že vzeli v roke kalkulator in preverili, kako dolgo delate vsak mesec za avto?

Ana Vezovišek, finančna mentorica, je pred nekaj dnevi posnela kratek video, v katerem je na konkretnem primeru znanke pojasnila, koliko dni dela samo za avto. Obenem pa razkriva tudi, kolikšen delež naj bi mesečno sploh namenili za avto, da nam ne bo treba zategovati pasu pri drugih kategorijah. Video si lahko ogledate TUKAJ.

Kredit in lizing?

Je avto bolje kupiti na kredit ali lizing? Pravilen odgovor se glasi: nič od tega! Avtokrediti in lizingi spadajo med t. i. slabe kredite, saj z njimi kupimo premičnino, katere vrednost iz leta v leto pada, nam največkrat služi samo za prevoz od točke a do točke b, stroški, ki jih imamo z jeklenim konjičkom, pa so precej višji, kot je “le” posojilo (gorivo, registracija, vzdrževanje …).

Tudi trgovci sami zelo spodbujajo financiranje na obroke in nam nudijo posebne popuste, če se odločimo za »njihovo« financiranje, ker s tem več zaslužijo. Treba pa je tudi vedeti, da pri avtomobilu ni najpomembnejša cena avtomobila, temveč strošek na prevožen kilometer. Dražji avto ima lahko nižji strošek na prevožen kilometer, ker porabi manj, počasneje izgublja vrednost ipd. Lahko se zgodi, da je avto, ki stane deset tisoč evrov, v resnici cenejši kot tisti, ki stane osem tisoč evrov. Cena na kilometer se izračuna tako, da ne upoštevamo nabavne cene, torej deset tisoč evrov ali osem tisoč evrov, temveč izgubo vrednosti. Poleg tega je treba upoštevati še strošek zavarovanja in registracije, goriva, vzdrževanja (servisa in pnevmatik) ter strošek financiranja.

In za konec še nekaj zanimivih dejstev o avtomobilih in vožnji:

1. Trenutno je na svetu več kot ena milijarda vozil. Po mnenju strokovnjakov naj bi se to število do leta 2040 podvojilo ali doseglo 2 milijardi.
2. Če bi vozili s povprečno hitrostjo blizu 100 km/uro, bi lahko prispeli na luno v manj kot šestih mesecih.
3. Vsako leto je na novo proizvedenih 70 milijonovavtomobilov!
4. Povprečni ameriški voznik na leto preživi kar 42 ur ujet v prometnem zamašku. To je skoraj dva dni! Povprečno pa okoli 80 dni v vsem življenju. Enako velja za britanske voznike.
5. Washington D.C. ima najhujše prometne zastoje v ZDA, saj vozniki čakajo v prometu 82 ur na leto.
6. Le 18 % ameriških voznikov še zna voziti z ročnim menjalnikom.
7. Ali ste vedeli, da je 80 % povprečnega avtomobila mogoče reciklirati? Samo v ZDA vsako leto reciklirajo 12 milijonov vozil. Zaradi tega je recikliranje avtomobilov 16. največja industrija v ZDA.
8. Najbolj prodajan avtomobil vseh časov je Toyota Corolla, in sicer že od leta 1966.
9. Toyota je največja proizvajalka avtomobilov na svetu, saj izdelajo 13.000 avtomobilov na dan!
10. Za primerjavo, Ferrari proizvede 14 avtomobilov na dan.
11. Brisalce vetrobranskega stekla je izumila Mary Anderson leta 1905. Pred tem so morali vozniki večkrat izstopiti iz svojih avtomobilov in ročno očistiti vetrobransko steklo.
12. Prva kazen za prehitro vožnjo na svetu je bila izdana leta 1902. Voznik kršitelj je vozil 72 km/h.
13. Žal resnično – skoraj 95 % življenjske dobe je avtomobil parkiran.
14. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo poveča možnost nesreče za 20-krat. Nikar ne počnite tega!

 

Koliko pa vi zapravite na mesec za svojega jeklenega konjička? Pripravili smo izračun, ki vam bo takoj povedal, koliko % vaših mesečnih prihodkov porabite za avto in koliko v resnici lahko porabimo! Preverite TUKAJ >>

 

Vsekakor pa vam želimo, z novim ali rabljenim, da ste na cesti previdni. Varno in ugodno vožnjo vam želimo.

Valentinovo. Praznik, ki je večini poznan kot praznik zaljubljencev. No, tisti, ki so samski ta praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«. In če danes vsepovsod lahko beremo o valentinovem, moramo o tem nekaj napisati tudi mi. In le kaj bi lahko pričakovali drugega kot to, da valentinovo prepletemo s financami.😉

Zgodba o Valentinu malce drugače

Tako kot veliko drugih tudi valentinovo nosi posebne zgodbe preteklosti in ena od njih je, da je na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, slepi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, obogateno z verzi, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«. Legenda celo pravi, da naj bi ji njegova ljubezen povrnila vid, kot lahko preberemo v svetovni spletni knjižnici Wikipediji.

Sicer pa prve omembe svetega Valentina, povezane z romantično ljubeznijo, segajo v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji ta dan označevali kot tistega, ko se ptički ženijo. Ljubimci so si takrat izmenjevali pisemca in se poimenovali za valentine. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na Shakespeara, ki je v Hamletu tudi Ofeliji položil v usta ta praznik, ko je dejala: »Jutri je valentinovo«.

Po svetu so skozi zgodovino in še danes potekajo različna praznovanja, v Angliji je recimo v 18. stoletju praznik zrasel v priložnost, ko si pari izražajo medsebojno ljubezen s cvetjem, slaščicami in voščilnicami, kar poznamo še danes. V Italiji pa zaljubljenci podarjajo ključ svetega Valentina kot romantičen simbol, s katerim povabijo ljubljeno osebo k odklepanju svojega srca.

Stari Rimljani so kot predhodnico današnjega valentinovega praznovali t.i. luperkalijo, praznik očiščenja mesta, zdravja in plodnosti, ki so ga obogatili s številnimi aktivnostmi. Ena od njih je bila tudi ljubezenska igra, v kateri so se povezali pari, ki so bili nato skupaj celo leto.

Vse prej kot prijetno pa je praznovanje tega praznika v Indiji, saj še danes prav na 14. februarja naletimo na številne proteste. Še več, v letu 2023 je indijska oblast pozvala ljudi, naj na valentinovo objemajo krave, saj je ta dan pri njih razglašen kot dan objemanja krav. To so utemeljili s tem, da naj bi objemanje krav prineslo čustveno bogastvo in povečalo individualno in skupno srečo. Seveda je ta razglasitev, predvsem med mladimi in izobraženimi Indijci, naletela na veliko posmeha.

Valentinovo in finance

Pa stopimo v današnje čase in sodobne »valentinove« izzive.

Na začetku partnerske zveze je običajno vse tako preprosto. Vsak razpolaga s svojim denarjem, saj še premalo vesta drug o drugem in tako izmenično plačujeta večerje, kino, izlete idr.

Potem pa se odločita, da bosta živela skupaj. Dogovorita se o lokaciji bivanja, pa o tem, kdo bo hodil v trgovino, kdo bo plačal položnice, celo o barvi tepiha najdeta kompromis.

Kaj pa finance? Jih kar naenkrat združita? Kdo bo zdaj nadziral njune prihodke? Kaj če bo eden porabil več kot drugi? Mu lahko rečemo, da ne sme? Ali pa ima eden višje dohodke, je potem prav, da si razdelimo stroške na pol? Mora tisti, ki zasluži več tudi plačevati več?

Glavobol zaradi skupnih financ / skrivanje

Imeti skupne finance je prava umetnost. Zahteva visoko stopnjo zaupanja, iskrenosti, kompromisov, skupnih ciljev, načrtovanja itn. In ravno zaradi tega ima verjetno veliko ljudi ločene finance.

Glede na raziskavo CreditCards.com iz leta 2022 je 43 % parov izjavilo, da imajo samo skupne bančne račune. 34 % parov v isti anketi pove, da ima mešanico skupnih in ločenih računov, 23 % pa ima svoje finance popolnoma ločene.

Nekateri imajo celo tako ločene finance, da partnerja drug za drugega ne vesta, kakšne prihodke imata, kaj šele odhodke. Njuna poraba sredstev temelji na medsebojnem dogovoru, običajno brez natančnega pregleda skupnih odhodkov in prihodkov. To pomeni, da se partnerja preprosto dogovorita, kdo na primer plača položnice za stanovanje, kdo hrano, kdo stanovanjski kredit, oblačila za otroke itd.

To običajno nekaj časa celo deluje, vse dokler se pri katerem izmed partnerjev kaj ne zalomi. Morda zaradi neenakomerne porazdelitve porablja več, kot ima na voljo, morda čuti, da v osnovi nima nadzora nad denarjem, ali pa se pojavi nek nepredviden izdatek, ki mu pokvari finančno sliko. In potem je treba nekaj spremeniti. Zelo spremeniti, sicer se partnerja vse bolj prepirata, si povzročata nepotreben stres, občutek manjvrednosti in se na koncu lahko celo razideta.

Raziskava v ZDA je pokazala, da mnogi zakonci ne skrivajo le nakupov. Približno 7,2 milijona Američanov (4,4 milijona moških in 2,8 milijona žensk) je skrilo bančni račun ali račun kreditne kartice pred svojim zakoncem ali partnerjem. In če imate eno skrivnost, se seveda pojavi vprašanje, kaj vse je še skrito.

In kakšne skrivalnice uporabljajo pred svojimi partnerji?

• Na skrivaj odprejo nov bančni račun na drugi banki.
• Kupijo zlato.
• Odprejo sef na banki in ga nosijo tja.
• Zamolčijo, da so dobili dodaten projekt in seveda tudi honorar.
• Del zaslužka nesejo staršem in ga tam shranijo.
• Odprejo račun na ime staršev in tja polagajo denar.

Denar vzrok za ločitev?

Raziskave v ZDA kažejo, da je, poleg nezvestobe in pomanjkanja komunikacije med partnerjema, denar med tremi najpogostejšimi razlogi za ločitev.

S kakšnimi dilemami se v partnerskih zvezah soočamo, kaže kar pismo nekega gospoda, ki je v zelo veliki dilemi, ker ne ve, kaj naj stori z ženo, ki preveč troši denar:

»Pri nama je šlo tako daleč, da razmišljam o ločitvi. Več let se namreč z ženo borim glede financ in vedno znova jo rešujem iz minusa. Kot bi se boril z odvisnežem. Vsakokrat mi obljubi, da je zdaj pa res šla zadnjič v limit, da je res zadnjič uporabila kreditno kartico, a čez nekaj mesecev ista zgodba. Ves denar, ki ga zasluži, okoli 1.800 evrov, zapravi. Vse položnice plačujem jaz, na dopust gremo z mojim denarjem. Tako utrujen sem od vsega skupaj …«

Tukaj je seveda potreben temeljit pogovor in odločitev drugega partnerja, da si želi pomoči.

6 najpogostejših težav z denarjem, ki uničujejo zakon:

• Da govorita o tem, kaj je moje, tvoje, najino.
• Nabiranje dolgov.
• Različen odnos do denarja, varčevanja, porabe.
• Precej različne višine prihodkov.
• Otroci in njihov vpliv na družinski proračun.
• Finančne težave širše družine in posojanje denarja.

V kolikor popolnoma zaupamo partnerju, skupne finance ne bi smele biti vprašanje.

Ločene finance običajno ne pomenijo nič drugega kot strah, ki se je zasidral v nas bodisi v otroštvu zaradi delovanja naših staršev ali pozneje zaradi stališča družbe, v kateri živimo, oziroma slabih izkušenj v partnerstvu. Ločene finance najpogosteje pomenijo, da partnerju (še) ne zaupamo povsem, kar se odraža tudi na drugih področjih, ne le pri denarju. Ali res želimo takšno partnerstvo? Dolgoročno najbrž ne!

Da bi se temu izognili, je bistveno:

Da si najprej postavimo skupne cilje. Torej vprašati se moramo, kaj si želimo privoščiti čez 5, 10 ali 15 let? Kaj želimo omogočiti otrokom? O kakšnem življenjskem slogu sanjarimo, ko se bomo enkrat upokojili? Kdaj želimo prenehati delati za denar in kaj nas resnično veseli? Ko vse to ugotovimo, zapišimo cilje in jih časovno opredelimo.

Sledi vodenje proračuna, da ugotovimo, kako uresničljivi so cilji, kaj moramo narediti, da bi jih dosegli, kaj si lahko privoščimo in česa ne. Z vodenjem proračuna začnemo načrtovati svojo porabo in spremljati, kje na poti do svojih ciljev smo. Pomembno je, da se vsaj enkrat na mesec na t. i. »budget meetingu« dogovorimo o načrtih za prihodnji mesec in ustrezno nastavimo kategorije porabe. Tako se med partnerjema vzpostavlja večje zaupanje, še bolj se povežeta in živita za skupne cilje. Je pa pomembno še nekaj … Vsak mora imeti svoj mini budget ali t.i. »fun money«, ki je namenjen le njemu. Ta denar lahko vsak porabi čisto zase in mu za to ni treba »polagati računov«. Zakaj je to tako pomembno? Da se slučajno ne zgodi, da si eden od partnerjev izpolnjuje želje, drugi pa ne.

Kaj pa, če eden od partnerjev zasluži več?

Dejstvo je, da običajno eden od partnerjev zasluži več kot drugi, zato bi bilo prav, da so tako razporejeni tudi odhodki. Ni prav, da enemu partnerju ostaja denar na računu, drugi pa živi v minusu. Seštevek plusa in minusa je v tem primeru še vedno minus. Verjemite, da bodo partnerski odnosi čisto drugačni, če si bomo zastavili skupni proračun in skupne cilje. Vedeli bomo, česa se veselimo in kaj nam veliko pomeni, ter stremeli k temu, da to dosežemo (seveda pa si kaj privoščimo tudi zase s svojim denarjem »za gušt«). Pri denarju »za gušt« gre seveda za majhne zneske v višini okoli treh odstotkov skupnega budgeta. Do enakega zneska sta seveda upravičena oba partnerja.

Če bi bile v tem primeru finance ločene in da eden od partnerjev zasluži precej več, predstavlja zanj odhod na počitnice manjšo težavo kot za partnerja, ki zasluži precej manj. A partner tega ne prizna in gre v limit ali vzame kredit. Zlahka opazimo, kam vse to pelje. Če tempo življenja narekuje partner z več denarja, drugega spravi v dolgove. In slednji se počuti manjvrednega in takšno razmerje zlahka razpade. Če pa narekuje tempo življenja partner z manj denarja, se drugi počuti prikrajšanega za radosti življenja. In spet gre takšno razmerje po zlu.

In zakaj je še priporočljiv skupni proračun? Ker se z rednimi pogovori o skupnih financah, ki jih imamo na začetku meseca, naš odnos še okrepi in se s partnerjem še bolj povežemo. Drug drugemu se neuradno zavežemo, da bomo z denarjem skrbno ravnali. In če nas bo kdaj zaneslo, se bomo s partnerjevo pomočjo veliko lažje vrnili na pravo pot in spet sledili skupnim ciljem.

Kaj, če res ne moremo imeti skupnih financ?

Seveda obstajajo primeri, ko skupne finance nikakor ne pridejo v poštev, ker enostavno eden izmed partnerjev na to nikakor ni pripravljen in si tega ne želi. To pomeni, da partnerja preprosto nimata skupnega budgeta in vsak »svoja« sredstva porablja v skladu z nekim dogovorom, za katerega ni nujno, da je skladen s potrebami in partnerjem. To zlasti velja za večje nakupe, ki lahko zajedajo v skupni proračun in zaradi katerih je lahko eden od partnerjev v limitu, posega po kreditnih karticah itd. A takšen način upravljanja običajno predstavlja res velik izziv in manj svetlo prihodnost, kot, če bi si bili v ravnanju z denarjem enotni in bi imeli skupne cilje. Pomembno je, da svojih želja ali kasneje nakupov ne skrivamo pred partnerjem, in da nimamo slabega občutka, če nas kdaj zanese. O denarju se enostavno moramo pogovarjati, saj bomo le tako lahko skupaj poskrbeli za varno prihodnost.

7 nasvetov za zdravo partnerstvo:

• Imejta skupni proračun (POZOR! To ne pomeni, da imamo tudi skupen bančni račun!).
• O svojih življenjskih odločitvah se pogovarjajta SKUPAJ.
• Prepoznajta različnost v vajinih osebnostih, navadah.
• Naj višina prihodkov ne bo spor in ne povzroči občutek manjvrednosti tistemu, ki zasluži manj.
• Nikakor ne skrivajte denarja ali kakšnih izrednih prihodkov pred partnerjem.
• Postavita dolgoročne cilje, kot je nakup hiše, avtomobila SKUPAJ.
• Ne dovolita, da otroci s svojimi prevelikimi željami določajo finančne izdatke.

Če bi vam torej dali samo en nasvet za upravljanje skupnih financ, bi ta bil: začnite pri besedah – To je NAJIN denar, to je SKUPEN denar. Boste videli, kakšen učinek imajo.

Navsezadnje imate ob sebi vašo sorodno dušo, mar ne? Začnite jo/ga tudi tako obravnavati!

Se mogoče čutite izčrpane? Brez energije? Ne vidite smisla? Vas nič ne veseli? Ni več pričakovanja?

Ja, decembrski blišč in zabave so minile. In zdaj – praznina. Pravzaprav gre za vrsto depresije, ki jo čutite po decembrskih praznikih. Še zdaleč niste edini, ki se ujame v to sivo, morbidno vzdušje.

Razlogi za malodušje in občutek praznine:

• Januarja ugotovimo, da je vsa čarobnost božiča mimo in bomo spet čakali celo leto. Potem ko smo gradili napetost cel mesec in čakali ta zadnji teden v letu, je vse skupaj minilo prehitro.
• Družina, prijatelji in vaši bližnji, ki ste jih srečali v decembru, so odšli in to vam daje občutek osamljenosti, čeprav ste še vedno obdani z bližnjimi.
• Vsa hrana in pijača je iz vašega telesa naredila katastrofo in ne upate si stopiti na tehtnico, kaj šele začeti razmišljati, kako to popraviti.
• Praznično vzdušje je mimo, temni dnevi ostajajo, lučk in svetlobnih okraskov ni več. Tema je že kmalu popoldan, manj je sončne svetlobe in manj se gibate. Tega prej niste opazili, ker ste bili zaposleni z decembrskim bliščem.
• Zadali ste si pretežke in previsoke novoletne zaobljube, ki vas navdajajo s strahom, namesto da bi vas navdihovale.
• Preveč ste zapravili za zabave, večerje in darila in zdaj imate slabo vest, ostali ste v minusu.

V veliki večini se enostavno ne želimo posloviti od meseca, ki smo ga dolgo čakali, se nanj pripravljali že od oktobra/novembra in okraševali. Morda niti smrečice še niste pospravili, ali pa ste jo in je sedaj tam prazen prostor. Kot bi imeli nekakšnega “mačka” po veselem decembru.

Tretji ponedeljek v januarju

 Od leta 2005 velja, da je vsak tretji ponedeljek v januarju najbolj depresivni dan v letu. T.i. “blue monday” ali otožni ponedeljek je letos 16. januarja.

Profesor psihologije Cliff Arnall s cardifske univerze je razvil formulo, ki na podlagi izračunov različnih dejavnikov, kot so vreme, nizka raven sončne svetlobe, dolgovi, prazna denarnica, propadle novoletne zaobljube vplivajo na dan. Ena od organizacij za duševno zdravje navaja, da gre za formulo:

[W + (Dd)] x T ^ Q} ÷ [M x N_a]

pri čemer “W” pomeni vreme, “D” pomeni dolg, “d” pomeni mesečna plača, „M“ motivacijsko raven in „Na“ potrebo po ukrepanju. To enačbo naj bi znanstveniki preigravali že neštetokrat in mnogi med njimi verjamejo, da je bil ta »praznik« ustvarjen bolj za namene promocije – prav poudarjanje depresivnega obdobja naj bi namreč ljudi bolj vzpodbudilo k zapravljanju. Torej – skozi leta se je oblikovala teorija, da je matematična enačba najbolj depresivnega dneva samo marketinška poteza.

Otožni januar

A ni problematičen samo tretji ponedeljek v januarju. Pregovorno znan depresiven, turoben in melanholičen januar je še kako resničen, saj je z njim povezana sezonska afektivna motnja (SAD) oziroma januarski blues. Ta naj bi bil nekakšna logična posledica maničnega decembra, ko je vse podvrženo nakupovanju, zabavam in druženju, izrazitemu poudarjanju veselja in sreče ter pričakovanju prehoda v novo leto. Ko takšen mehurček januarja poči, je normalno pričakovati trd padec na realna tla, ki ga še dodatno podkrepi turobno vreme in spoznanje, da gremo ponovno od začetka. Čeprav januarski blues običajno mine sam od sebe, je pomembno, da tudi sami naredimo nekaj za dobro počutje.

Kaj lahko sami naredimo za več energije v januarju?

• Za začetek nehajte opažati le slabih stvari, ampak se osredotočite na tiste lepe, majhne trenutke sreče. Bodite zanje hvaležni. V mislih se čez dan ali konec dneva zahvalite za vsaj 3 stvari – lahko so to osebe, določene situacije, stvari, ki so vas navdušile.
• Poslušajte veselo glasbo, berite sproščujoče knjige, oglejte si kakšno dobro komedijo.
• Odpravite se na sprehod, tek, kolesarjenje ali se kako drugače gibajte. Spodbudili boste proizvajanje hormonov sreče, kar bo takoj vplivalo na izboljšanje razpoloženja. Ali pa obiščite savno, ki odpravlja stres, pomirja in sprošča.
• Preživite nekaj več časa s hišnim ljubljenčkom, kar bo na vas imelo terapevtski učinek. Ali pa negujte rastline – tudi ob tem se boste počutili bolje.
• Organizirajte omaro, pospravite shrambo, očistite hladilnik. Vsak takšen opravek vam bo dal zadovoljstvo, saj ste odkljukali nekaj z neskončnega seznama.
• Uživajte uravnoteženo prehrano, izogibajte se alkoholu in drogam.
• Če se le da, se vsaj za nekaj časa v dnevu izolirajte od vseh motenj in se posvetite samo sebi (včasih je dovolj že pol ure). Odklopite telefon in uživajte v miru – to je lahko meditacija, kopel ob svečkah, sproščanje ob glasbi, pisanje dnevnika, sprehod po gozdu …
• Če pogrešate ljudi, ki so vam blizu, vzpostavite stik z njimi prek telefona ali videoklica. Včasih že dolg pogovor z drago osebo dela čudeže.
• Na list papirja zapišite stvari, ki ste jih dosegli v življenju, se opomnite, za kaj ste hvaležni in začrtajte nove izzive.
• Januarsko monotonost lahko razbijete tudi z iskanjem novih izzivov. Udeležite se novih tečajev, delavnic in začnite s stvarmi, ki so vas že dolgo mikale.
• Če so negativni občutki kljub vsemu premočni in nič ne kaže, da bodo minili, se obrnite na strokovno pomoč.

ZANIMIVO:

• Mnogi znanstveniki menijo, da je najbolj depresiven dan v letu zgolj izmišljotina britanske turistične agencije Sky Travel, ki bi naj Arnallu plačala, da se podpiše pod lažne izsledke, da bi prodala potovanja v tople (južne) kraje. Kljub temu mit o najdepresivnejšem dnevu živi naprej in ostaja pomembno marketinško orodje, tudi za znamke alkoholnih pijač. Strokovnjaki za duševno zdravje ob tem opozarjajo, da je tovrstno banaliziranje oz. degradacija depresije in duševnih težav ne le neprimerna, ampak tudi škodljiva.
• Leta 2018 je Arnall, ki si je leta 2005 izmislil poimenovanje otožni ponedeljek, dejal, da ni želel, da bi imel ta dan negativen prizvok, ampak je želel navdihniti ljudi, da sprejemajo bolj drzne življenjske odločitve.

Zgodovinska dejstva o januarju

• Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu. Janus je imel dva obraza, ki sta mu omogočala pogled naprej v prihajajoče leto in nazaj v preteklo leto.
• Prvotni rimski koledar je imel le 10 mesecev. Januar in februar nista bila vključena, ampak sta bila dodana pozneje.
• Julij Cezar je mesecu dodal 31. dan. Je prvi od sedmih mesecev, ki vsebujejo 31 dni.
• Otok Ellis v New Yorku je bil odprt 1. januarja 1892. To je omogočilo priseljevanje več kot 20 milijonov ljudi.
• Stari Anglosasi so januar imenovali Wulfmonath. To je bil mesec, ko so bili volkovi tako sestradani, da so upali priti iskat hrano tudi v vas.

Torej? Se boste res predali praznini in otožnosti samo zato, ker ni več decembrskega glasnega pompa in ker smo prepričani, da je praznina v januarju pač normalna? Ali pa boste enako zanimivo kot prej, sprejemali življenje in kovali nove ideje, ki jih morate uresničiti? In preprosto uživali v smehu, branju knjige ali sobotnemu pohajkovanju po gozdu?

In če se še vedno sprašujete, kako je januar povezan z osebnimi financami, je odgovor kot na dlani. Januarja imamo dve možnosti, ali se »držimo za glavo«, ker smo decembra neustavljivo zapravljali, ali pa smo nase ponosni, kjer smo se znali omejiti od nepotrebnih nakupov.

Vsekakor pa je januar mesec za nov začetek, zato vas vabimo, da preverite, kje ste finančno danes in kam morate priti, da bo vaše zadovoljstvo z osebnimi financami (še) boljše, kot je danes. To lahko naredite s pomočjo Stresnega testa TUKAJ >>

Vse, kar vemo o Božičku, je, da obdaruje otroke za božič. In da je božič najljubši praznik otrok vsako leto. A ničesar ne vemo o zgodovini praznovanja. Od kod ime? Kdaj so se začela praznovanja? Zato smo malce pobrskali za podatki …

Začelo se je tako …

Po zapisih iz zgodovine so prvi božič slavili približno v 4. stoletju. To pa sploh ni edini praznik, ki so ga v preteklosti proslavljali decembra. Še pred Jezusovim rojstvom so se ljudje srečevali, da bi praznovali zimski solsticij. Najkrajši dan in najdaljšo noč, kar se zgodi 21. decembra. Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Ta prelomen dan je za naše prednike veljal kot edino pravo in naravno novo leto. Na Norveškem so tako slavili t.i. Yule, Nemci v tem času Odina, Rimljani Saturnalije, med katerimi so častili Saturna, boga kmetijstva. Naši predniki so na ta dan, ko se sonce ponovno rodi, imeli veliko obredov. Kurili so zimske kresove, se poklonili soncu in se družili ob obredih. To je bilo praznovanje, saj se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim.

Kako so praznovali daleč nazaj na Slovenskem

Na najdaljšo noč so zakurili ogenj – simbol sonca oz. kres, ki so ga postavili običajno na vrhu hriba. Po zapisih Pavla Medveščka, pisatelja in zapisovalca ljudske dediščine, so naši predniki v Posočju v kresni ogenj kot prošnje in zahvale bogu sonca metali sveže brinove in lovorove veje, ki so prasketale, pa tudi klase rži in verjetno še kaj. Ko so na vrh kresa položili brinove veje, ki so v ognju prasketale, so rekli, da je to govorica ognja, ki jo razume le sonce, ki mu je bil kres namenjen.

Praznovanje božiča je pretresalo zgodovino

Na začetku krščanstva se rojstvo Jezusa ni slavilo – glavni praznik je bila velika noč, torej njegovo vstajenje od mrtvih. Datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden. Po predvidevanjih bi to moralo biti 6. januarja, torej v času, ko božič slavi pravoslavna cerkev.

Sprememba je prišla šele s papežem Julijem I., ki je v 4. stoletju odločil, da bodo božič, torej Jezusovo rojstvo, slavili 24. decembra. V srednjem veku so ta praznik praznovali ljudje po celem svetu. Nekateri vladarji so pozneje v zgodovini božič celo prepovedali, a se je kmalu vrnil.

V ZDA je božič uradni državni praznik postal šele 26. junija 1870.

Božično drevo in darila

Okraševanje božičnega drevesca nedvomno spada med najbolj priljubljene tradicije in tega se ne veselijo le otroci, ampak tudi odrasli. Podobno kot praznovanje samega božiča ima tudi okraševanje smrečice in obdarovanje svojo preteklost. Božično drevesce se kot pojem začne uveljavljati šele v 19. stoletju, a korenine ima v poganskem čaščenju dreves. Na začetku so ljudje okraševali listnata drevesa, natančneje hrast. Šele v 7. stoletju se je sv. Bonifacij odločil, da bi morali okraševati jelko, saj ta s svojo špico meri v nebo in s svojo obliko spominja na sveto trojico. V preteklosti so drevesca krasili predvsem z omelo, ki je imela čarobno moč. Božična smrekica se je prvič pojavila v Nemčiji v 16. stoletju. V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili leta 1845.

Kaj pa darila in Božiček?

V tem primeru ni čisto jasno, vendar so v preteklosti darila delili tudi v najrevnejših družinah. Običaja pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvirata iz 19. stoletja in imata le malo skupnega s krščanstvom. V novejšem času se razvije druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila.

Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot običaj poznamo na Slovenskem. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Tudi samo ime Santa Claus izvira iz nizozemščine in pomeni svetega Nikolaja (Miklavža). Nizozemski “Sant-Niklas” je postal SanterKlas in kasneje angleško-nizozemska jezikovna skovanka Santa Claus. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).

V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička. Božiček torej v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Božiček ali dedek Mraz?

V Sloveniji v preteklosti Božiček sploh ni bi znan. Pozneje vera ni bila zaželena v javnosti, zato tudi niso bila dovoljena javna praznovanja božiča v nobeni obliki. Edini mitološki dobrotnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovoljevala, je bil iz Sovjetske zveze uvoženi in poslovenjeni dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so k nam prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. Božiček naj bi bil razširjen zlasti med neverujočimi, Miklavž pa med verujočimi. Kljub pojavu Božička je dedek Mraz še vedno prisoten predvsem v šolah in vrtcih, pogost pa je tudi v podjetjih (obdarovanje otrok zaposlenih) in na javnih prireditvah za otroke v večjih mestih. Božiček obdaruje otroke na božični večer – 24. decembra ali na božično jutro – 25. decembra, dedek Mraz pa za novo leto. Božiček je oblečen v oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, dedek Mraz pa v dolg plašč z ornamenti in polhovko.

Zanimiva dejstva o božiču

• Rdeče-bele sladkorne paličice prihajajo iz Nemčije – te naj bi nastale kot posledica dolgih cerkvenih obredov in so jih dobili otroci pri maši, da bi bili ves ta čas v cerkvi tiho. Nemško-švedski izseljenci so krasili svoja drevesca s takšnimi sladkorčki in leta 1847 so postali popularni ali bolj znani kot božični bonboni.
• Američani potrošijo vsako leto povprečno okoli 1000 $ za darila.
• Na ameriški pošti so leta 2019 razposlati 910 milijonov paketov in 15 milijard pisemskih pošiljk.
• Zaradi božičnega okraševanja (ki ga Američani jemljejo zelo resno) vsako leto pristane na urgenci 15.000 ljudi (bodite previdni pri namestitvi prazničnih lučk ali zvezd na vrhu božičnega drevesca).
• Sveta noč je največkrat predvajana in prirejena pesem (od leta 1978 je dobila več kot 733 različic).
• Črni petek ni najbolj prometni nakupovalni dan. Ta naziv pripada petku in soboti pred božičem, oziroma dnevu pred njim.
• Rubikovo kocko, najbolj prodajano božično igračko v letu 1980, so takrat prodajali po 1,99$. Danes stane 10 $.
• V božičnem času prodajo vsako sekundo 28 setov lego kock.
• Vsako minuto je uporabljenih 6000 Visa kartic.
• Prvi božični sejem naj bi bil v nemškem Nurembergu leta 1570 in velja za enega izmed najstarejših božičnih sejmov, pa tudi največjega v Evropi.
• Če boste želeli najeti Božička za kakšno prireditev, boste pri nas zanj odšteli okoli 100 evrov za pol ure programa. Tudi v ZDA stane najem Božička med 150 in 300 $ na uro. Božiček na ulici ali v trgovini zasluži povprečno 60 $ na uro in vsako leto je na voljo več tisoč služb, povezanih z najemom Božička, palčkov ali katerih drugih božičnih likov.

Glede na lestvico revije Billboard so najbolj predvajane božične skladbe vseh časov:

1. »All I want for Christmas is you«, Mariah Carey (1994)
2. »Christmas (Baby Please Come Home)«, Darlene Love (1963)
3. »The Christmas Song (Merry Christmas to You)«, Nat King Cole (1961)
4. »Last Christmas«, Wham (1984)
5. »White Christmas«, Bing Crosby (1947)
6. »Rockin’ Around the Christmas Tree«, Brenda Lee (1958)
7. »Feliz Navidad«, José Feliciano (1970)

Kaj pa pri nas?

Največkrat predvajana slovenska božična skladba naj bi bila »Bela snežinka« ansambla Veter.

In kako poslati pismo Božičku na Severni pol? Tukaj je naslov …😊

Santa Claus
Santa Claus ’Main Post Office
Tähtikuja 1
96930 Arctic Circle
Finland

Na Laponskem, na severu Finske, je prava božična vasica z Božičkom. Vasico vsako leto obišče več kot pol milijon ljudi.

Če pa slučajno še niste našli božičnih daril za svoje najdražje, pa le pokukajte v našo spletno trgovino. Verjamemo, da boste v njej tudi vi našli kaj za svoje najdražje … Le kliknite TUKAJ >>