Ameriška centralna banka (FED) je ponovno znižala obrestne mere, trgovinska vojna brez napredka, a potrošnja ameriških gospodinjstev je bila nad pričakovanji. To je edini razlog za rast cen delnic. Kaj nas čaka v nadaljevanju?

Septembrsko dogajanje na finančnih trgih nam kakšnih revolucionarnih  presenečenj ni prineslo. Ameriška centralna banka (FED) je pričakovano že drugič letos znižala obrestno mero zadolževanja za dodatnih 0,25  odstotne točke, kar pa na tečaje ni imelo bistvenega vpliva, trgi so to namreč že absorbirali.

Bolj pomembna je bila sicer napoved politike FED-a za naprej, kjer pa nismo dobili povsem jasnega odgovora. Predsednik Powell namreč ni dal trdnega zagotovila, da smo na začetku procesa zniževanja obrestne mere, kar so nekateri akterji na finančnih trgih pričakovali, zato tečaji tudi niso dobili novega potrebnega zagona. FED bo svojo politiko prilagajal tekočim gospodarskim podatkom, vsekakor pa lahko v primeru poslabšanja razmer računamo na podporo, je bilo njegovo sporočilo finančnim trgom.

Trgovinska vojna brez napredka

Na področju trgovinske vojne prav tako ni prišlo do preboja. Spričo poznane trme obeh glavnih akterjev, ZDA in Kitajske, drugega tudi ni bilo pričakovati. Predsednik ZDA Trump je celo zagrozil z omejevanjem možnosti finančnih vlaganj v kitajsko gospodarstvo in omejen dostop do finančnih virov, kar je seveda slaba informacija za kitajske finančne trge. Verjetno bodo Kitajci odgovorili s protiukrepi, kar bo situacijo še dodatno zapletlo.

Omenili bi še objavljene podatke o potrošnji ameriških gospodinjstev, ki zaenkrat ne kažejo znamenj upadanja. Če vemo, da kar cca. 70 % ameriškega BDP-ja prinaša notranja potrošnja, to pomeni, da zaenkrat ameriška gospodarska rast še ni neposredno ogrožena. To pomeni seveda tudi, da FED ne bo imel kakšne posebne potrebe po dodatnem zniževanju obrestne mere, vsaj v kratkem ne, kar so si finančni trgi želeli.

Slabši rezultati znajo vplivati na delniške trge

Res je, da so v sodobnem globalnem svetu gospodarski tokovi zelo prepleteni in ekonomije medsebojno odvisne. Negativni učinki trgovinske vojne se bodo slej kot prej pokazali tudi na ameriškem gospodarstvu, če se državi ne dogovorita. Saj poznate pregovor ‘nihče ni otok’? Bomo videli, če bo obveljal tudi v tem primeru.

Kot vedno po zaključku kvartala bodo za nadaljnje dogajanje na finančnih trgih zelo pomembni podatki o rezultatih svetovnih korporacij za tretji kvartal, katerih objave se bodo pričele v kratkem. Tu se bo pokazalo, koliko sta trgovinska vojna in ohlajanje globalnega gospodarstva že vplivala na prihodke in dobičke podjetij. V primeru slabših rezultatov od napovedi analitikov lahko pričakujemo upad delniških tečajev.

Zastoj rasti obveznic

Nihajnost trgov v septembru ni bila (pre)močna, kar nam je omogočalo nekoliko bolj miren spanec kot pretekle mesece. Omeniti velja zastoj rasti obveznic kot naložbenega razreda. Kot omenjeno, so razlog za to nekoliko bolj optimistični gospodarski podatki, ki zmanjšujejo potrebo po dodatni intervenciji FED-a ter seveda visoko vrednotenj obveznic, ki v primeru nakupa lahko prinašajo celo negativne donose ob dospetju. Ali je to trend ali pa samo začasno dogajanje se bo pokazalo kmalu.

Vrednosti delnic na svetovnih trgih so v septembru zrasle

Spodnja tabela nam pokaže, da so v mesecu septembru vrednosti delnic na svetovnih trgih zrasle. Najbolje se je godilo japonskim in angleškim delnicam, katerih primerjalna indeksa MSCI Japan in MSCI UK (in skladi ETF, ki jima sledijo) sta porasla za več kot 5 %, pa tudi ostali globalni indeksi niso mnogo zaostali. Skratka dober mesec na delniških trgih.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2019

Kriptovalute

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se je vrednost Bitcoina kot najpomembnejšega predstavnika kriptovalut v mesecu septembru znižala za skoraj 14 %. Kljub temu znižanju je vrednost Bitcoin še vedno za več kot 30 % višja kot v začetku leta. Kako se bo cena gibala v prihodnje, seveda ne ve nihče.

Je pa to znižanje za tiste, ki verjamejo v kriptovalute, samo dodatna vzpodbuda za dopolnitev portfelja.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Posvetimo nekaj pozornosti delnicam ameriških podjetij kot nujnemu sestavnemu delu naših portfeljev.

Zakaj so delnice ameriških podjetij dolgoročno tako pomembne za donosnost portfeljev in uravnoteženost tveganja?

Kot smo omenili v uvodnem delu, velik del ameriške gospodarske rasti poganja notranja poraba ameriških gospodinjstev. Zato je ameriško gospodarstvo kot tako bolj odporno in manj odvisno od ostalih svetovnih ekonomij.

Ameriška valuta dolar je še vedno temeljno plačilno sredstvo svetovne trgovine z surovinami, kar zaradi stalnega povpraševanja pomeni nižje valutno tveganje naših naložb. To se je v zgodovini večkrat pokazalo. ZDA z svojo valutno politiko preko ameriške centralne banke lahko izdatno vplivajo na vrednost dolarja in s tem  preprečujejo neljuba nihanja.

Z nakupom ameriških državnih obveznic financirajo ameriški dolg

Veliko držav še vedno svoje finančne presežke usmerja v nakup ameriških državnih obveznic, ki se smatrajo na trgu kot zanesljiva naložba in s tem financirajo ameriški državni dolg. To pomeni seveda stalen pritok svežega denarja in dodatno ekonomsko čvrstost ameriške ekonomije.

Če k temu dodamo še politično in vojaško suverenost in nenazadnje tehnološko superiornost in dominantnost ameriških korporacij na področju mnogih industrij (npr. informacijske tehnologije, ki je motor svetovnega razvoja (digitalizacija), farmacije, vojaške industrije itd.), je jasno, kakšno težo imajo ZDA v svetovnem gospodarstvu.

Na podlagi teh dejstev je torej modro imeti kar znaten del naših portfeljev naloženih v delnice ameriških podjetij, lahko direktno ali pa še bolje preko indeksnih skladov (ETF), s katerimi dodatno razpršimo naše naložbe in posledično zmanjšamo tveganje ob nizkih stroških upravljanja.

Nekaj znanja in izkušenj je tu seveda zaželeno, zato je pomoč finančnega svetovalca kar dobrodošla, da ne rečemo potrebna.

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Ljudje imajo različne izzive, ko pride do denarja pa ti izzivi lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. A včasih so te izzivi tudi sladki, to je takrat, ko imamo nekaj dodatnih sredstev, ki bi jih želeli oplemenititi. To se je zgodilo tudi poslušalcu oddaje Svetovalnica, v kateri sta gostovala Ana in Mitja Vezovišek. 

Jani ima na varčevalnem računu 45 tisoč evrov, ki samo “ležijo”. S temi sredstvi bi želel nekaj narediti, da se namnožijo za stara leta, kot pravi, zato ga zanima, kam naj investira denar, da bo zrasel.

Izdelati je treba investicijski načrt

“Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas namreč poudarjamo, da moramo imeti del denarja v zlati rezervi, ostalo pa lahko investiramo,” pravi Mitja Vezovišek, wealth manager. Denar, ki je namenjen za zlato rezervo je praviloma na varčevalnem računu oziroma se ga lahko naloži tudi v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu in kjer potrebujemo nekaj dni, da pridemo do denarja. 

Za preostanek denarja, tisto, kar bi želeli plemenititi, pa moramo izdelati investicijski načrt. “V načrtu definiramo, kaj si želimo, koliko časa imamo na voljo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti in kakšne so naše dosedanje izkušnje,” pravi strokovnjak. 

Kam naj torej naložimo denar?

Ni enostavnega odgovora, kam naložiti denar, pravi Mitja Vezovišek. “Vzemimo za primer, da bomo ta denar potrebovali čez dve leti za nakup stanovanja. V tem primeru je bolje, da ga imamo na banki in s tem ne tvegamo oziroma tvegamo zelo malo. Tako se ubranimo pred potencialno velikimi izgubami, a tudi donosi. Če pa smo pripravljeni in lahko tvegamo, pa se moramo spet vprašati, kolikšno je lahko to tveganje.” 

Za sredstva, kot jih ima na voljo Jani, obstaja ogromno produktov, v katere bi se lahko investiralo, a kot pravi wealth manager, brez načrta ne bi smel niti v enega. 

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno predvsem to, da obstaja ogromno ljudi, ki z veliko manjšimi zneski, tudi manjšimi od 15 tisoč evrov, pridejo do posameznih ponudnikov finančnih produktov in jih ti prepričajo, da je treba investirati prav v njihov produkt. Ob tem pa pozabijo na osnove … 

Da bi se temu izognili, je pripravil brezplačno eknjigo ABC investiranja, kjer si lahko preberete več o tem, kam in kako investirati, da bo denar delal za nas, mi pa bomo mirneje spali. Dobite jo TUKAJ.

Denar, ki ga zaslužimo danes, ne bo dovolj, če želimo finančni mir tudi v jeseni svojega življenja. Naš denar mora delati za nas, tudi takrat, ko mi spimo. In če ga ne investiramo, ne bo delal za nas. Tako preprosto je. Če ga obdržimo v denarju, pustimo banki, da ga investira in dela zanjo, mi pa ustvarjamo garantirano izgubo.

Denar najdemo v različnih oblikah naložb, kot so denarni skladi, varčevalni računi ali depoziti, ki sodijo med bančne produkte. Tako depoziti kot varčevalni računi so varne naložbe, saj spadajo v sistem zajamčenih vlog. Glavnica je zajamčena, donosnost pa je izražena s fiksno ali variabilno obrestno mero. Višina se razlikuje od banke do banke in je močno odvisna od razmer na trgu. 

Če vzamemo za primer denarni sklad, pa ima ta s preostalimi skladi skupno le ogrodje. To pomeni, da gre za finančni produkt, ki je v obliki vzajemnega sklada dostopen malim vlagateljem, premoženje v njem pa je varno in hitro dostopno. Vplačana sredstva so tako na voljo najkasneje v petih delovnih dneh od naše zahteve za izplačilo.

Država jamči do 100 tisoč evrov 

Tovrstni skladi vlagajo v depozite in instrumente denarnega trga, kot so komercialni zapisi, zakladne menice, blagajniški zapisi itd. Te naložbe sodijo med zelo varne naložbe, saj običajno države jamčijo za poplačilo. Ker skladi celotno premoženje razpršijo med več bank in držav, poleg tega pa jih nekdo nadzira, so teoretično varnejši kot varčevalni račun ali depozit. To še posebej velja za višje zneske, na primer nad 100.000 evrov, kolikor je trenutno maksimalno jamstvo za vloge s strani države.

Donos denarnih vzajemnih skladov je primerljiv z donosom depozita, ki ga vežemo za tri mesece. Ker vstopnih in izstopnih stroškov običajno ni, upravljavsko provizijo pa upoštevajo že v donosu, praviloma prinašajo višji donos, kot so obresti na varčevalnem računu.

Bodite pozorni na inflacijo, stroške in dostopnost 

Pri naložbenem razredu denar in denarni ekvivalenti, je pomembno opozoriti na inflacijo, stroške in dostopnost sredstev. Pri depozitih in varčevalnih računih gre vselej za nominalno obrestno mero, kar pomeni, da lahko z depozitom realno izgubljamo denar, če je inflacija višja od obresti, ki jih dobimo. V večini primerov so ti produkti brez stroškov, razen če jih predčasno prekinemo. To ni vedno mogoče, kadar pa je, je običajno povezano z stroški. Denarni skladi so sicer likvidni, a je njihov donos običajno še vedno nižji od inflacije. To pomeni, da z investicijo v ta naložbeni razred glavnice praktično ne moremo izgubiti, a se njena vrednost v času realno zmanjšuje, saj je inflacija višja od donosa oz. obresti, ki jih dobimo.

Denar oziroma denarni ekvivalenti so le ena od naložbenih oblik, ki so nam na voljo pri plemenitenju naših financ. A ti v času poceni denarja ne prinašajo donosa, temveč garantirano izgubo. Če nam banka za depozit ponudi 0,5 % na leto, inflacija pa je 1,7 %, potem bomo zagotovo izgubili 1,2 % glavnice.

Kaj vse je na voljo in kako sploh ustvariti pravi portfelj, ki bo delal za nas, pa si preberite v kratki in jedrnati e-knjigi ABC investiranja, ki sem jo pripravil za vas. Knjigo si brezplačno prenesete TUKAJ. 

Mitja Vezovišek, wealth manager

Analitiki so že v začetku leta 2019 napovedovali ohlajanje gospodarske aktivnosti, nižjo gospodarsko rast in povečano možnost recesije v naslednjih letih v domala vseh pomembnejših svetovnih ekonomijah. Centralne banke na čelu s FED (ameriška centralna banka) so posledično napovedale bolj zmerno politiko oz. celo zaustavitev dvigovanja obrestnih mer v letu 2019. Po razgibanih prvih petih mesecih, v začetku junija na trgu že prevladuje prepričanje, da se bodo kmalu spet zatekle k zniževanju obrestnih mer, saj si vsi želijo ohraniti gospodarsko rast.

Težava je, ker so obrestne mere v Evropi že tako negativne, ameriške pa bistveno nižje, kot so bile ob začetku prejšnje krize. Zato je vprašanje, koliko moči centralne banke še imajo, povsem na mestu. Edino zdravilo v takšnih razmerah je že dolgo znano, a malo uporabljano – razpršitev naložbenih portfeljev!

Uspešnih prvih pet mesecev leta 2019

Kot je razvidno iz grafa, je globalni delniški indeks MSCI World (in sklad ETF, ki mu sledi) v prvih petih mesecih leta 2019 porasel za cca. 11 % merjeno v dolarjih, kar je izjemen rezultat.

Če je bil v prvem kvartalu tega leta dosežen napredek pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu med ZDA in Kitajsko, kar je imelo za posledico močno rast tečajev delnic na domala vseh finančnih trgih, se je to v maju, po nekaj twitih s strani predsednika Trumpa, obrnilo na glavo. Tudi politična saga o odhodu Velike Britanije iz EU se še kar vleče in ne zbuja zaupanja v Evropo.

Potem, ko so delniški indeksi dosegali izjemne rezultate je politiki uspelo, da smo doživeli močen popravek v začetku maja. V maju so se tako najbolj znižale vrednosti azijskih trgov v razvoju (- 8 %), na drugi strani pa je porasla vrednost obvezniških indeksov, saj so zahtevani donosi obveznic spet padli. V razmerju med dolarjem in evrom ni bilo velikih sprememb, drugače pa je bilo v primerjavi z britanskim funtom in japonskim jenom.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2019

Kriptovalute najboljša alternativna naložba leta 2019

Prvih pet mesecev ni bilo tako uspešnih za košarico plemenitih kovin. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je tudi tu konec marca prišlo do močnega popravka, ki je do konca maja privedel do tega, da smo se znašli malo pod vrednostjo z začetka leta 2019.

Kriptovalute so, v olajšanje mnogih, v prvem kvartalu končno našle dno in do konca maja uprizorile izjemno rast, kot je razvidno iz spodnjega grafa rasti cene Bitcoina.

Večina vlagateljev pa je spet ponovila isto napako – kupovali so konec leta 2017, ko je bil trg najvišje in prodajali, ko je bila največja panika in cene najnižje, zato so realizirali veliko izgubo in zamudili letošnji odboj.

Razpršenost ni dovolj, potreben je nadzor in prilagajanje

Recesija je v prihodnjih letih verjetno neizbežna, vprašanje je samo, kako uspešno jo bodo države in njihove finančne institucije uspele imeti pod nadzorom. Z naložbeno politiko je seveda nemogoče slediti vsem trenutnim spremembam, zato vedno znova poudarjamo, da je najpomembnejše slediti svojim naložbenim ciljem in naložbeni strategiji. To pomeni, da je nujno nadzorovati razmerje med posameznimi naložbenimi razredi znotraj portfelja, ki se spričo rasti in padcev tečajev stalno spreminjajo.

Namesto ugibanja kaj bo zraslo jutri, je potrebno portfelj najprej razpršiti med različne naložbene razrede, nato pa ga spremljati in izvajati periodični rebalans in prestrukturiranje po potrebi. V maju je to pomenilo prodajo dela naložb, ki so letos najbolj zrasle (delnice, kriptovalute) in s temi sredstvi nakup tistih naložb, ki so najbolj padle oz. najmanj zrasle (obveznice, plemenite kovine).

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.