Žal se je v mesecu juniju na radarje vlagateljev zopet uvrstila pandemija. Poslabšanje epidemiološke slike nekaterih držav, ki so v prepričanju, da so pandemijo zajezile, sprostile ukrepe, in ne preveč uspešen boj s pandemijo nekaterih največjih svetovnih držav, kot so ZDA, Brazilija in Rusija, seveda tudi za finančne trge ne pomeni nič dobrega.

Drugi val, sicer do neke mere pričakovan, je tako vnesel med vlagatelje  nekaj nemira in negotovosti. Tako so globalni delniški tečaji, predvsem razvitih trgov, nekoliko izgubili zagon prejšnjih mesecev. Kljub temu lahko ocenimo mesec junij kot dober, primerjalni globalni indeks razvitih trgov MSCI World je tako pridobil 1.7 %, merjeno v EUR, kar je glede na negotove razmere odličen rezultat.

Koronakriza bo še povzročala škodo

Očitno je na trgih še vedno prevladoval optimizem, na katerega so vplivali predvsem boljši ekonomski podatki, kot so pričakovali domala vsi analitiki. S tem mislimo predvsem na podatke o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je v nasprotju s pričakovanji znatno upadla. Tako je trenutno brezposelnih cca. 13 milijonov Američanov, pričakovanja pa so bila, da jih bo več kot 20 milijonov. Tako je mesec junij minil v boju med boljšimi in slabšimi informacijami, kar je povzročilo nekoliko povečano nihajnost delniških tečajev.

Se pa ne gre slepiti, koronakriza je in še bo povzročila veliko škode svetovni ekonomiji. Nekateri sektorji bodo lahko potrebovali ogromno časa, lahko več let, da se bodo povsem pobrali. Hotelirstvo, letalski prevozi, turizem, organizacija množičnih prireditev, in še bi lahko naštevali panoge, ki bodo imele težave. Ljudje  pač v času negotovosti ne potujejo, če ni nujno potrebno.

So jo  pa nekateri sektorji gospodarstva odnesli presenetljivo dobro, svoje poslovanje so celo izboljšali. Očitno je tako kot vsaka kriza za iznajdljive priložnost, za nekatere pa poguba. O tem bomo pisali v nadaljevanju prispevka.

Finančni trgi v mesecu juniju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na svetovnih finančnih trgih v mesecu juniju.

Spodnja tabela kaže, da so v mesecu juniju v povprečju največ pridobile delnice trgov v razvoju, primerjalni indeks teh držav MSCI EM je pridobil lepih 6.4 %, merjeno v EUR, azijski trgi pa še nekoliko več. Očitno vlagatelji verjamejo, da se te države, (Kitajska in ekonomsko povezane države), najbolje spopadajo s krizo in so tudi pri ponovnem odprtju gospodarstva najbolj napredovale.

Tudi Evropa dobro, MSCI Europe 3.9 % navzgor, merjeno v EUR. Tokrat pa so ZDA nekoliko slabše, razloge gre iskati v dokaj slabo organiziranemu in premalo resno zastavljenemu boju s pandemijo, neugodni epidemiološki sliki ter verjetno (pre)hitremu ponovnemu odprtju gospodarstva, vsaj tako menijo predstavniki zdravstvenih oblasti. Pa tudi rasni nemiri so prispevali svoje. Kljub temu pa še vedno zadovoljivih 1.3 % porast, merjeno v EUR.

Vrednost obveznic se po pričakovanju ni kaj dosti spreminjala, ameriški dolar pa je v primerjavi z evrom izgubil 1 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets for June 2020

Kriptovalute? Slabše  

Kriptovalute so v mesecu juniju nekoliko izgubile na vrednosti. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu  izgubil cca. 7 % vrednosti. Lahko da gre za unovčevanje dobičkov, naj spomnimo, da je od 13. marca letos pridobil skoraj 150 % vrednosti. Lep rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Glavno vprašanje tako še naprej ostaja, kakšna bo svetovna ekonomija po pandemiji. Z novimi podatki, ki postopoma prihajajo v javnost, slika sicer postaja bolj jasna, nikakor pa še ne povsem zanesljiva.

Drugi val pandemije, s katerim se nekatere pomembne svetovne ekonomije spopadajo v tem trenutku, ki je bil sicer do neke mere pričakovan, je nekoliko poslabšal optimizem v zvezi z okrevanjem globalnega gospodarstva. Vse manj ekonomistov in analitikov verjame, da jo bomo odnesli s t.i. ‘V’ obliko okrevanja, sedaj jih največ stavi na obliko ‘U’, kar pomeni nekoliko daljšo krizo pred hitrim okrevanjem. So pa te napovedi nehvaležne, verjetno bodo točnejše, ko bo cepivo zoper virus COVID-19 dejansko potrjeno in primerno za uporabo.

Nekateri sektorji so vzcveteli

Kot smo že omenili, so jo nekateri sektorji v krizi odnesli slabše, nekateri pa so naravnost vzcveteli. V obdobju zaprtja gospodarstva so se tako pojavile številne poslovne priložnosti, ki omogočajo ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, vsaj nekoliko olajšati življenje in izvajati poslovno dejavnost.

Močno se je povečala potreba po tehnologiji, ki omogoča poslovno dejavnost in komunikacijo preko spleta. Podobno tudi spletne trgovine, ki omogočajo nakupovanje preko spleta, zabeležili so celo rast poslovanja v  tromestnih številkah. Da ne omenjamo spletnih iger in igralništva, s katerim so si ljudje krajšali čas. Te nove navade, ki jih je globalni potrošnik privzel v obdobju krize, bo najverjetneje v določeni meri ohranil tudi po krizi.

Tako se je pojavilo veliko število podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem spletnih aplikacij, ki ciljajo prav na tovrstne potrebe ljudi. Tudi banke so ugotovile, da ne potrebujejo tako velikega števila poslovalnic, še zadnji dvomljivci so bili prisiljeni uporabljati spletno bančništvo. Elektronsko poslovanje je tako dobilo še dodaten zagon, t.i. ‘Internet of Things’ (internet stvari) pa dodaten razvojni potencial. Vsakomur je jasno, kakšen potencial za rast imajo torej tehnološka podjetja, ki razvijajo aplikacije in zagotavljajo tehnološko infrastrukturo in platforme za podporo elektronskemu poslovanju.

Povečan vpliv socialnih omrežij

Še dodatno pa se je povečal vpliv socialnih omrežij, ljudje so pač v tem obdobju imeli več časa za tovrstne aktivnosti. Kako se je s tem povečal vpliv na mnenje ljudi (tudi možnost zlorabe) in kakšno politično in ekonomsko moč imajo ta omrežja, ne bi komentirali, sami presodite, če je to za družbo koristno ali ne.

Po drugi strani pa bo dodaten zagon elektronskega poslovanja (spletna trgovina, bančništvo, socialne mreže …) imel negativen vpliv na tradicionalne dejavnosti, kot so nakupovanje v trgovinah in trgovskih centrih, obiski bančnih poslovalnic, oddajanje poslovnih prostorov (ugotovilo se je, da lahko ljudje vsaj delno delajo tudi od doma in s tem prihranijo pri najemu) in podobno. Marsikatero podjetje bo moralo tako korenito spremeniti svoj poslovni model, ali pa bo izginilo iz obzorja.

Torej, kot smo rekli, kriza je lahko priložnost za kreativne in sposobne.

Če pa gledamo še bolj dolgoročno, se analitiki strinjajo, da je investicijski trend v naslednjih desetletjih predvsem v razvitih državah močno povezano z demografsko sliko prebivalstva. Statistika nedvoumno kaže, da se svetovno prebivalstvo v razvitih državah hitro stara. Napoved je, da se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, v naslednjih desetletjih kar podvojilo.

Kaj pa te napovedi pomenijo za naše naložbene portfelje?

Industrijske panoge, ki so povezane z oskrbo in življenjem starejših, bodo vsekakor prosperirale. Zdravstvo in farmacija, oskrba starejših na domu, gradnja oskrbovanih stanovanj in naselij in vse ostalo, kar bo omogočalo zdravo in kvalitetno preživljanje starosti, so vsekakor panoge, ki jih bo treba upoštevati pri investicijskih načrtih in sestavi naših portfeljev.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje bo lahko spričo teh sprememb nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov, da uspešnost investiranja v tovrstne dejavnosti v čim večji meri pravočasno izkoristite in povečate dobičkonosnost vaših portfeljev.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ. 

V mesecu maju se je okrevanje tečajev na finančnih trgih nadaljevalo. Vodilni svetovni delniški indeksi so zopet pridobili na vrednosti. Tako je S&P 500, indeks 500 najpomembnejših ameriških podjetij, ki velja kot referenčna vrednost gibanja delniških tečajev, pridobil več kot 7 %, merjeno v USD.

Razloge gre iskati predvsem v izboljšanju epidemioloških slik večine držav, izjema so sicer zaenkrat še ZDA in države Latinske Amerike, ter posledično rahljanje omejitvenih ukrepov. To vliva optimizem tudi za hitrejše okrevanje svetovnega gospodarstva v prihajajočih mesecih, kot je sprva kazalo.

Sicer pa razvoj dogodkov v zvezi s pandemijo in koronavirusom ni več prva prioriteta zanimanja globalnih vlagateljev, optimističen scenarij je že nekako vštet v delniške tečaje. V centru pozornosti je sedaj globalni potrošnik in njegove nakupne navade.

Se bodo navade potrošnikov spremenile?

Bo povprečni potrošnik spričo naraščajoče globalne brezposelnosti in strahu pred negotovo prihodnostjo postal previdnejši pri trošenju in se bo posledično tudi znižalo globalno povpraševanje po proizvodih in storitvah? So se v času koronakrize in omejitvenih ukrepov spremenile njegove nakupne navade? Mimogrede, po zadnjih podatkih je brezposelnost v ZDA presegla 19 %, kar je največja stopnja brezposelnosti po veliki svetovni depresiji leta 1929, ko je dosegla 25 %.

Ali pa se bo, ohrabren z optimizmom zaradi omejitve pandemije in izdatne finančne pomoči vlad in centralnih bank prizadetim podjetjem in gospodinjstvom, vrnil na povpraševanja iz obdobja pred krizo in s tem pomagal k hitrejšemu okrevanju svetovne ekonomije? Ta globalna finančna pomoč se bliža vrednosti 10 trilijonov USD, kar je po nekaterih izračunih več, kot bi lahko znašala celotna globalna ekonomska škoda, ki jo je povzročila pandemije.

Dilema je kar velika, nanjo zaenkrat odgovora še nimamo. Tudi analize in napovedi vodilnih svetovnih ekonomistov si niso enotne. Prave razsežnosti krize bodo vidne šele po nekaj mesecih, ko bodo znani učinki ponovnega zagona gospodarstva, stopnja vrnitve ljudi na delo in možna poraba prihrankov prebivalstva.

Trenutno vlada optimizem …

Trenutno vlada, vsaj v državah, ki so uspele zajeziti pandemijo, optimizem. Meje se postopoma odpirajo, omejitve gibanja odpravljajo, gospodarstvo se zopet zaganja in trgovina se ponovno vzpostavlja. Še turizmu po sprejemu mnogih bilateralnih ukrepov in odpiranju meja med državami kaže bolje, kot je kazalo še pred dobrim mesecem dni. To nas uči, da je gospodarstvo izjemno odporno in ga ne gre podcenjevati. Ekonomija za preživetje kaže žilavost in iznajdljivost, na srečo pa imajo vlade in centralne banke veliko posluha za podporo. V zgodovini ne pomnimo tako obsežnih in pravočasno sprejetih ukrepov, z namenom ublažitve posledic krize. Vsekakor pohvalno. Očitno so se vlade kar nekaj naučile iz prejšnjih kriz.

Seveda je to dalo veter v hrbet delniškim tečajem, ki so nadaljevali svojo pot navzgor.

Spodnja tabela kaže, da se je v mesecu maju najbolje godilo delnicam Latinske Amerike, katerih primerjalni indeks MSCI EM Latin America je zrastel za 6.5 %, merjeno v USD. Res pa je, da so te naložbe v krizi tudi največ izgubile. Primerjalni indeksi delnic razvitih držav pa so pridobili v mesecu maju cca. 5 %, tokrat največ japonske in evropske delnice. Zaostal pa je globalni primerjalni indeks delnic trgov v razvoju, MSCI EM je pridobil 0.8 % vrednosti. Merjeno v evrih so rezultati nekoliko slabši, USD je izgubil v primerjavi z evrom 1.6 %.

Zakaj so pridobile samo evrske obveznice?

Vrednost obveznic se ni kaj dosti spreminjala, nekaj so pridobile na vrednosti samo evrske obveznice. Razlog je predvsem v sprejetju ukrepov za razširjen odkup evrskih obveznic s strani ECB (Evropske centralne banke).

   

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2020

Kriptovalute? Dobro

Kriptovalutam se je vrednost v mesecu maju povečala. Dosegle so zmerno rast in tako lepo doprinesle k zadovoljstvu vlagateljev, seveda če so imeli v svojih portfeljih tudi tovrstne naložbe.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil skoraj 9 % vrednosti. Kriptovalute načelno niso korelirane s klasičnimi finančnimi trgi, je pa seveda možno, da se nakupna evforija prenese tudi na to področje.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo omenili, so sedaj na radarju vlagateljev predvsem podatki o napredku ekonomije po ponovnem zagonu (reopeningu), ki jih, kot vemo, pooblaščene institucije, predvsem ameriške, redno objavljajo. Predvsem bodo imeli pomemben vpliv objavljeni podatki o brezposelnosti, porabi prebivalstva, inflaciji, pa tudi o planiranih aktivnostih nabavnih direktorjev globalnih podjetij. Šele ti podatki nam bodo dali jasno sliko, kako je svetovna ekonomija prestala eno najhujših kriz v zgodovini in kakšne posledice je le-ta pustila.

Do tedaj pa lahko samo ugibamo in upamo na najboljše. V zadnjih dneh je optimizem pokvarila ponovna napetost med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč Kitajsko obtožuje prikrivanja podatkov o nastanku pandemije in izvoru koronavirusa in ji grozi z novimi ekonomskimi ukrepi, Kitajska pa ji seveda ne ostaja dolžna. Pa tudi trenutni nemiri v ZDA niso ravno v podporo okrevanju gospodarstva.

Dva možna scenarija …

V nadaljevanju bomo opisali dva skrajna scenarija, ki bi se lahko dogodila.

Po prvem scenariju bo spričo velike brezposelnosti, strahu pred negotovostjo in spremenjenih nakupnih navad prišlo do velikega upada globalnega povpraševanja. To pomeni manjša prodaja blaga in storitev ter posledično manjši prihodki podjetij. Ta bodo za preživetje prisiljena v dodatno racionalizacijo in nova odpuščanja, kar vodi v deflacijsko spiralo, ki lahko traja še leta in leta. Novih investicij ni, BDP se krči, podjetja propadajo, okrevanje dobi obliko črke L.

Po drugem skrajnem scenariju pa pomoč vlad gospodarstvu in prebivalstvu obrodi uspeh, ekonomija se hitro pobere in vrne v predkrizno obdobje, povpraševanje narašča. Po tem, veliko bolj ugodnem scenariju, ima okrevanje obliko črke V.

Edina nevarnost je, spričo izdatne pomoči in ‘pumpanja’ denarja v finančni sistem, katerega izvor bo gotovo tudi tiskanje, možnost inflacije. Inflacijo centralne banke uravnavajo z dvigovanjem obrestnih mer, kar pa se v sedanji situaciji okrevanja verjetno ne bo zgodilo, vsaj kmalu ne. To pa pomeni, da bi teoretično lahko prišlo do hiperinflacije.

Možnost teh skrajnih scenarijev je majhna, resnica bo verjetno nekje vmes, upajmo.

Kaj ti skrajni scenariji pomenijo za naše naložbene portfelje?

Sestava portfeljev in naložbe se seveda v odvisnosti od razvoja dogodkov močno razlikujejo. V prvem primeru se bolje obnesejo defenzivne naložbe, to so delnice finančno stabilnih podjetij, ki tudi v kriznem obdobju ohranijo svoje kupce in lahko ustvarjajo pozitivne donose vlagateljem. V obdobju inflacije pa gre bolje cikličnim panogam gospodarstva.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje po koronakrizi je tako izjemno pomemben, linija med uspehom in zadovoljstvom vlagateljev, ter neuspehom je lahko zelo tanka. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov. Napake vas lahko namreč drago stanejo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako to lahko imate.  

Koronavirus se nezadržno širi, vlade sprejemajo rigorozne ukrepe, svet se ustavlja. Je to začetek konca, bo vse propadlo? Zdi se že tako, ko svetovna zdravstvena organizacija razglasi pandemijo, dogodki in največja športna tekmovanja odpadajo eden za drugim, podjetja, šole in vrtci zapirajo vrata, večina pa nas mora ostati doma.

Kaj se bo torej zgodilo? In kaj to pomeni za naše naložbe?

Naj povem zelo jasno – tega nihče ne ve! Nekateri pravijo, da bo zbolelo kar 60 % celotne populacije, nekaj odstotkov žal tako močno, da bodo umrli. Drugi pravijo, da koronavirus ni veliko drugačen, kot gripa in da bo vse skupaj minilo v nekaj mesecih. In seveda obstaja nešteto »facebook« strokovnjakov, ki širijo vsak svojo teorijo zarote.

Z naložbami pa je tako, kot v običajnem življenju. Ko nas zajame panika, sprejemamo neracionalne odločitve. To se lepo vidi tudi na kapitalskih trgih v zadnjih dneh, ko masa prodaja vse tvegane naložbe. Ne le delnice, tudi plemenite kovine padajo, poseben pospešek navzdol pa so dobile kriptovalute. Podobno, le obratno je v času, ko postanemo pohlepni.

Kaj storiti z naložbami?

Če ste prepričani, da se bodo razmere še močno poslabšale in lahko napoveste trenutek, ko se bodo obrnile na bolje, potem bi morali prodati tvegane naložbe že včeraj. In se vrniti na trg tik preden se bodo stvari obrnile navzgor.

Sam sem aktiven vlagatelj na kapitalskih trgih že skoraj 20 let pa tega žal še nikoli nisem doživel. Da bi nekdo načrtno prodal pred takšnim zlomom in uspel vstopiti nazaj tik preden se stvari obrnejo – to se ne dogaja. Slišim in berem, da se to ni zgodilo niti mojim kolegom, izkušenim svetovalcem in investitorjem, med katere zagotovo sodi tudi najbolj znan med njimi – Warren Buffet.

Če torej ne moremo z gotovostjo napovedati kaj se bo zgodilo, potem imamo štiri možnosti. Obstajajo štirje tipi vlagateljev, katerih prava narava se izkaže šele v takšnih situacijah (ko vse raste si namreč domišljamo, da lahko prenesemo tudi takšne šoke):

• PRESTRAŠENI, ki bodo v času najhujših kriz prodali tvegane naložbe in se ne bodo vrnili na trge
• OTOPELI, ki ne bodo storili ničesar, saj sami nimajo znanja, poguma, njihovi svetovalci pa kar naenkrat niso več dosegljivi
• POUČENI, ki bodo izvedli rebalans z delno prodajo naložb, ki so manj izgubile in nakupom naložb, ki so najbolj padle
• ZMAGOVALCI, ki bodo poleg rebalansa še investirali prosta sredstva v naložbeni portfelj

Kaj delamo (bi morali delati) pravi svetovalci?

Najprej moramo prepričati sebe. To najlažje storimo tako, da izključimo medijski hrup, ki nas vse hromi in se ozremo nazaj v zgodovino. Ta nas uči, da je svet doživel že hujše krize, a da smo iz njih vedno izšli močnejši.

Če se ozremo le na graf indeksa 500 največjih ameriških podjetij lahko opazimo, da so krize čedalje bolj intenzivne (izjemno hiter upad, ki onemogoča razmislek in reakcijo), prav tako pa tudi odboji navzgor, ki se zgodijo še preden o tem masovno poročajo mediji. Po strmem padcu v zadnjih dneh smo padli nazaj tja, kjer smo bili tik pred koncem leta 2018, a je to še vedno bistveno, bistveno višje, kot smo bili 10, 20 ali celo 30 let nazaj. In takrat se moramo spomniti, da je investiranje tek na dolge proge.

Indeks S&P 500 zadnjih 30 let; vir: tradingview.com

Če svetovalci razumemo, da je investiranje tek na dolge proge, moramo razumeti tudi, da večina naših strank temu prikimava, a dejansko razmišlja drugače. V času, ko se novice iz enega konca sveta na drugega širijo kot požar radi verjamejo, da so 3 leta dolgo obdobje, 5 let zelo dolgo in 10 let večnost. Naša vloga pri tem je, da jim pomagamo razumeti in sprejeti dejstvo, da bodo v obdobju 10-ih let doživeli tako strme vzpone, kot tudi strme padce vrednosti njihovih portfeljev.

Kako naprej?

Verjetnost, da bomo videli konec sveta, kot ga poznamo, je … blizu nič. Ne bomo umrli vsi, ne bomo nehali živeti. Prišlo bo do okrevanja, vprašanje je le kdaj. Takrat bomo želeli nadoknaditi zamujeno, povpraševanje se bo vrnilo, podjetja bodo spet delala s polno paro in tvegane naložbe bodo poletele nazaj navzgor.

Zdaj je čas, da pogledate v svoj investicijski načrt. Če ste (smo) ga izdelali, ste pripravljeni. Del premoženja imate v likvidnostni vreči, kar pomeni, da imate rezervo vsaj za 3, raje 6 ali 12 mesecev in bi preživeli, četudi ne bi dobili niti evra več. Morda je v njej več denarja, kot ga potrebujete za rezervo in financiranje kratkoročnih ciljev. Ta sredstva, ki presegajo priporočeno rezervo in jih ne potrebujete za npr. nakup avta čez 2 leti, investirajte zdaj! Prenesite jih v naložbeno vrečo in dokupite naložbe, ki so najbolj padle. S tem boste naredili točno to, kar je najbolj pomembno v takšnih trenutkih – prilagodili strukturo naložbenega portfelja, da bo ustrezala izhodiščni, ki ste (smo) jo zapisali v investicijskem načrtu.

Rebalans, rebalans in če bo še padlo spet rebalans, to je strategija poučenih in zmagovalcev. Zato pa imamo načrt. Zato imamo strategijo. To kar se v časih, ko vse raste zdi nepotrebno, je v časih panike, ko vse pada, nujno.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja   

Globalno širjenje izjemno nalezljive bolezni, ki jo povzroča koronavirus, že ima močan vpliv na svetovno gospodarstvo in posledično finančne trge, o čemer ni več dvoma.

Če so globalni delniški tečaji večji del meseca še kazali veliko odpornost proti padcem, pa se je v zadnjem tednu vse spremenilo. Delniški tečaji so dobesedno strmoglavili in bili smo priča enemu najslabših tednov v zadnjih desetletjih. Tako so globalni delniški indeksi razvitih trgov v zadnjem tednu padli za več kot 10 %. Azijski indeksi trgov v razvoju to pot nekoliko manj, so pa padce doživeli že prej, takoj po izbruhu koronavirusa na Kitajskem. Trgi v razvoju namreč najprej občutijo odlive kapitala v zaostrenih razmerah.

Svetovni analitiki ocenjujejo potencialno škodo

Trenutno se večina svetovnih analitikov ukvarja z oceno potencialne škode, ki bi jo lahko utrpelo svetovno gospodarstvo. V tem sporočilu smo strnili nekaj komentarjev vodilnih svetovnih analitikov o možnih scenarijih v prihodnjih mesecih in možnemu vplivu na svetovno gospodarstvo.

Večina se jih strinja, da je potrebno vzeti stvari zelo resno. Pandemija že ima, kot smo že omenili, vpliv na svetovne gospodarske tokove, prav tako na finančne trge. Tako so svetovni indeksi od izbruha bolezni izgubili že veliko, vprašanje pa je, če je dno že doseženo.

Seveda pa vse veje gospodarstva niso enako ogrožene. Na prvi pogled bi največjo ogroženost pripisali turizmu, ljudje pač v takih razmerah ne potujejo. To pomeni transport (tudi letalski), hotelirstvo in gostinstvo. Tu bodo najbolj trpele države, katerih BDP je pretežno odvisen prav od turizma.

Prikriti vpliv na druge veje gospodarstva

Vplivi na druge veje gospodarstva pa so nekoliko bolj prikriti, vendar še mnogo bolj pomembni. Preskrbovalne verige (supply chain) so na nekaterih področjih zelo okrnjene, kar pomeni, da je dobava nekaterih izdelkov in surovin močno zmanjšana. To vpliva na obseg svetovne trgovine in industrijsko proizvodnjo, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih. Tu bi lahko izpostavili IT industrijo in avtomobilsko industrijo, ki je zelo odvisna od množice dobaviteljev. Prav tako je lahko ogrožena proizvodnja luksuznih dobrin, za katere je v takih časih manj zanimanja. In pa seveda energijski sektor, proizvodnja in distribucija naftnih izdelkov je tesno povezana z transportom, ki se v kriznih razmerah zmanjša.

Nekatere veje industrije pa so v takih primerih manj prizadete, to velja predvsem za osnovno preskrbo, oskrbo prebivalstva in zdravstvo. To se seveda odraža tudi na finančnih trgih, kjer so nekateri sektorji bolj na udaru in so že utrpeli večje padce.

Globalni BDP se lahko zmanjša

Prve napovedi analitikov kažejo, da bi se zaradi pandemije globalni BDP v prvem kvartalu lahko zmanjšal do 1 %, kar ni malo.

Najbolj pomembno pri vplivu škode je trajanje kritičnih razmer. V primeru, da bodo države in zdravstvene oblasti uspele kmalu zajeziti širjenje virusa in preskrbeti ustrezno zaščito, ocenjujemo, da škoda ne bi smela imeti večjega obsega.

V nasprotnem primeru pa bi se obstoječe razmere lahko zavlekle še v drugi kvartal letošnjega leta, takrat pa bodo posledice lahko bolj resne.

Zmanjšana proizvodnja in upad svetovne trgovine bi v tem primeru vplivala na dobičke globalnih podjetij, kar pa seveda neposredno vpliva na finančne trge in cene delnic. Zaenkrat je o tem sklepati še preuranjeno, je pa tudi takšen scenarij možen.

Spodnja tabela prikazuje gibanje svetovnih finančnih trgov v mesecu februarju. Večina indeksov svetovnih razvitih trgov je tako padla za več kot 8 % merjeno v USD. Zaradi nekoliko bolj spodbudnih informacij s Kitajske, kjer naj okuženost ne bi več naraščala, pa je svetovni indeks trgov v razvoju padel nekoliko manj, za dobrih 5 %.

Za obveznice je bil mesec po pričakovanju občutno boljši, vlagatelji so se seveda umikali v bolj varne naložbe. Tako so zahtevani donosi na ameriške 10-letne državne obveznice močno padli, vlagatelji pa so se zadovoljili z bistveno nižjimi donosi kot pred izbruhom virusa.

Tudi tečaj dolarja je v tem obdobju zrastel, kot je pač navada v zaostrenih razmerah.

 Vir: JP Morgan Review of markets over February 2020

Kriptovalute

Kriptovalute so tokrat sledile delniškim trgom, čeprav padci niso bili tako strmi. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu izgubil dobrih 5 %, kar pa za ta naložbeni razred ni tako zaskrbljujoče. Tu smo navajeni večjih vzponov in padcev kot pri lastniških vrednostnih papirjih.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Kot smo že omenili, trenutne razmere močno vplivajo na gospodarske in trgovske globalne tokove. Ob daljšem trajanju bi te lahko povzročile znaten upad svetovnega BDP-ja in svet pahnile v recesijo.

Ob tem se vlagatelji seveda sprašujemo, kako globalne gospodarske razmere in spremembe trendov lahko vplivajo na finančne trge in gibanje delniških tečajev. Je možno da se dolgoletni bikovski trend obrača in prihaja obdobje medveda?

Preverili smo še, ali so (in kako) ekonomski (gospodarski) cikli in cikli na finančnih trgih (borzni) med seboj soodvisni in povezani.

Kot vemo, je ekonomija v časovnem smislu zaporedje ciklov. Ekonomski cikel definirajo štiri faze:

• faza ekspanzije (boom)
• faza upočasnitve (slowdown)
• faza recesija (recession)
• faza okrevanja (recovery)

Ti cikli se potem skozi časovna obdobja ponavljajo, gibanje bi lahko ponazorili z matematično krivuljo sinusoido.

Prav tako ima tudi gibanje tečajev na finančnih trgih svoje cikle, t.i. borzne ali delniške cikle. V osnovi borzni cikel zaznamujeta t.i. obdobje rasti ali bikov trend in obdobje upadanja tečajev, medvedji trend. Vmes so seveda obdobje evforije, ko vlada na trgih neskončen optimizem, zaznamujejo ga (pre)visoke rasti delniških tečajev in obdobje depresije, ko so tečaji na dnu in vlada na trgih močan pesimizem.

Ali so ekonomski in borzni cikli med seboj povezani?

Spodnja slika prikazuje povezavo med obema krivuljama. Vidimo, da sta krivulji časovno premaknjeni, cikli na finančnih trgih so nekoliko pred ekonomskimi cikli.

Mnogokrat so cikli na finančnih trgih daljši od ekonomskih, ni pa nujno. Znotraj enega borznega cikla se lahko izmenja tudi po več ekonomskih.

Lahko bi celo rekli, da je dogajanje na finančnih trgih napovedovalec sprememb na področju ekonomije.

Tako ekonomski analitiki v svojih napovedih prav gotovo upoštevajo tudi spremembe na finančnih trgih.

Poleg tega nam slika prikazuje tudi, kateri gospodarski sektorji so v posameznih obdobjih ekonomskih ciklov bolj donosni. Tako lahko ugotovimo, da so v obdobju gospodarske rasti praviloma bolj uspešni t.i. ciklični gospodarski sektorji, kot so transport, energija, industrijska proizvodnja, tehnologija in finančne storitve. V obdobju upadanja gospodarske rasti pa prevladujejo t.i. defenzivni sektorji, to so dejavnosti, katerih izdelke in storitve ljudje potrebujejo tudi v gospodarsko bolj zahtevnih razmerah. Tipični predstavniki defenzivnih sektorjev so zdravstvo in farmacija, osnovne potrošne dobrine in oskrba prebivalstva.

Na koncu bi zopet poudarili, da je take nepredvidene dogodke, kot je omenjeni izbruh pandemije na Kitajskem, nemogoče napovedati. Imajo pa velik vpliv na dogajanje na finančnih trgih. To je še en dokaz več, kako težko je napovedati prihodnost, o čemer smo že pisali. Zato se v takih trenutkih ne smemo prepustiti čustvom, reagirati panično, saj si posledično lahko naredimo veliko škode. Stvari v večini primerov niso tako hude, kot izgledajo na prvi pogled.

Vlagatelji računamo predvsem na pomoč centralnih bank, ki naj bi z bolj ohlapno obrestno politiko pripomogle, da svet ne bo zdrsnil v recesijo. Predvsem ameriška centralna banka (FED) je že napovedala pomoč, pa tudi večina ostalih se je že odzvala. Če bo to zadostovalo, pa bomo kmalu videli.

Še vedno pa je najbolje, da smo pripravljeni na vse scenarije, tudi takšne, ki dejansko pripeljejo do krize. Kako? Z načrtom. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

Tako je bilo videti v prvi polovici meseca. Rast na delniških trgih se je namreč nadaljevala tudi v leto 2020, tečaji so globalno že zrasli za več odstotkov. Najbolje je šlo trgom v razvoju, ki so poleteli na krilih ugodnega razvoja dogodkov na področju trgovinske vojne.

Potem pa šok. V kitajskem mestu Wuhan je prišlo do izbruha pljučne bolezni, ki jo povzroča t.i. koronavirus, za katero ustreznega cepiva še niso razvili. Gre za smrtno nevarno izjemno nalezljivo bolezen, ki se je razširila praktično po vsej Kitajski, primere okužb pa so zaznali že tudi drugod po svetu.

Kako koronavirus lahko vpliva na finančne trge, se sprašujemo?

Seveda vpliva in to je že čutiti na trgih. Kitajska in tudi ostali svet so močno omejili potovanja na širša ogrožena območja, kar ima seveda velik vpliv na turizem in trgovino. Na Kitajskem je zaradi vsesplošne ohromljenosti prišlo tudi do upada industrijske proizvodnje, po nekaterih ocenah bi se lahko kitajski BDP v letošnjem letu zaradi pandemije znižal do 1 %, kar je seveda veliko. Problem je celotna regija, ki je trgovinsko zelo navezana na Kitajsko, pa tudi globalno se bo prav tako lahko poznalo. Kot vidimo ima globalizacija lahko tudi negativne vplive, nihče ni otok.

Upamo lahko samo, da bodo nadaljnji razvoj bolezni čimprej preprečili z ustreznim cepivom, ali pa vsaj omejili širjenje, da škoda ne bo še večja.

Drug pomemben dejavnik, ki je v mesecu januarju vplival na razvoj dogodkov na finančnih trgih, pa je objava rezultatov poslovanja globalnih podjetij za zadnji kvartal prejšnjega leta. Zaenkrat so rezultati kar vzpodbudni, večina objav je boljših od napovedi analitikov. Posebno nekateri tehnološki velikani, kot so Apple in Microsoft, so pozitivno presenetili, sploh Amazon kot predstavnik podjetij s področja spletne trgovine.

Na področju napovedi centralnih bank pa nič novega. Ameriška centralna banka (FED) je obrestno mero pričakovano pustila v januarju nespremenjeno.

Ameriški trgi najbolj odporni

Poglejmo podrobneje, kaj se je v januarju dogajalo na finančnih trgih. Spodnja tabela prikazuje, da so bili najbolj odporni ameriški trgi, delniški tečaji so navkljub paniki v zvezi s pandemijo v povprečju ostali v zelenem, evrski vlagatelji pa so zaradi rasti dolarja zabeležili celo solidno rast, 1,5 %. Evropski finančni trgi razvitih držav so v januarju nekoliko upadli, daleč najslabše pa se je godilo trgom v razvoju, primerjalni indeks MSCI EM je v dolarjih upadel za kar 4,7 %. To je sicer pričakovano, trgi v razvoju so kot bolj tvegane naložbe že v osnovi bolj občutljivi za negativne informacije. Če pa upoštevamo še, da pandemija izhaja iz Kitajske kot najvidnejšega predstavnika trgov v razvoju in glede na dejstvo, da je zdravstvena oskrba na teh področjih na nižjem nivoju, so ti padci še bolj razumljivi.

Kar se tiče obveznic, so se zahtevani donosi na globalnih trgih občutno znižali. To je dobro. Tako lahko obveznice kot naložbeni razred, vlagatelji zopet uporabljamo kot pribežališče v primeru padcev na delniških trgih. Naj spomnimo, v lanskem letu so skozi določena obdobja rasli oz. padali vsi naložbeni razredi, kar je nekako skregano z logiko.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2020

Nepripravljenost za investiranje

Tako se je sicer obetavno nadaljevanje letošnjega leta na finančnih trgih nekoliko zameglilo. Verjamemo sicer, da bodo širjenje bolezni ustavili, je pa nekaj škode že narejene. Merjeni indeks strahu oz. (ne)pripravljenost vlagateljev za investiranje je v zadnjem času poskočil.

Trenutna vrednotenja so res povišana, kar pa ob sicer ugodnih makroekonomskih razmerah ni kritično, o čemer smo že pisali. Ekonomski fundamenti so se za letošnje leto sicer nekoliko izboljšali, prav tako obeti razpleta trgovinske vojne. Tudi centralne banke so obljubile pomoč s prilagajanjem obrestne mere, če bo potrebno.

Na splošno je naša ocena za naprej, da zaenkrat na trgih še vlada optimizem. Bi pa dovolj močan negativni sprožilec, kot je tudi omenjena pandemija, če bi trajala dovolj dolgo, lahko stvari postavila na glavo. Upajmo, da do tega ne bo prišlo.

Kriptovalute pa tokrat odlično

Izbruh bolezni pa vlagatelje v kriptovalute tokrat očitno ni prestrašil. Za nami je odličen mesec, kriptovalute so zabeležile močno rast.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil več kot 28 % vrednosti. To je vsekakor zavidljiv rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Na koncu bi zopet poudarili, da je take nepredvidene dogodke, kot je omenjeni izbruh pandemije na Kitajskem, nemogoče napovedati. Imajo pa velik vpliv na dogajanje na finančnih trgih. To je še en dokaz več, kako je težko napovedati prihodnost, o tem smo že pisali. Zato se v takih trenutkih ne smemo prepustiti čustvom, reagirati panično, posledično si lahko naredimo veliko škode. Stvari v večini primerov niso tako hude, kot izgledajo na prvi pogled.

Še vedno pa je najbolje, da smo pripravljeni na vse scenarije, tudi takšne, ki dejansko pripeljejo do krize. Kako? Z načrtom. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

Tudi mesec december nas vlagatelje ni razočaral. Ob vsesplošnemu optimizmu in pomanjkanju slabih informacij, so tečaji delnic na domala vseh finančnih trgih zopet zrasli in tako dodali piko na i že tako uspešnemu letu.

Primerjalni globalni delniški indeks MSCI World je to pot zrasel za cca. 3 %, še mnogo bolje pa je šlo trgom v razvoju, ki so v povprečju pridobili kar 7,5 %.

Razloge za to rast gre iskati predvsem v napredku pogajanj na področju trgovinske vojne, kjer sta se obe vpleteni strani, ZDA in Kitajska, dogovorili za podpis prvega dela sporazuma, ki naj bi se zgodil v mesecu januarju. Ta del govori predvsem o uvozu kmetijskih pridelkov in zaščiti intelektualne lastnine, ki je trn v peti ZDA in predsedniku Trumpu. Poznavalci menijo, da bo do nadaljevanja sporazuma prišlo šele po ameriških volitvah, ki bodo konec leta 2020. Bomo videli.

Recesija v 2020 še ni na vidiku

Poleg tega so tudi napovedi o stanju svetovnega gospodarstva, ki ga objavljajo svetovne finančne institucije, nekoliko boljše. Svetovno gospodarstvo naj bi tudi v prihodnje še raslo, vendar po nekoliko nižji stopnji. Tako recesija v letu 2020 še ni na vidiku. Ameriška centralna banka (FED) ostaja pri svoji obrestni politiki, zaenkrat v letu 2020 ni pričakovati velikih posegov v obrestno mero.

Mesec december je tako minil za vlagatelje v idealnih razmerah. Rast tečajev ob nizki stopnji nihajnosti.

Seveda pa nas sedaj vse najbolj zanima, kaj bo prineslo leto 2020. Take napovedi, kot vemo, so izjemno zahtevna in nehvaležna naloga. Tudi najbolj priznani in izkušeni analitiki se pogosto zmotijo.

Leto 2019 eno najboljših na finančnih trgih v zadnjem desetletju

Lep primer je napoved za leto 2019. Naj vas spomnimo, še decembra 2018 je na trgih ob kar močni korekciji tečajev zavladal pesimizem. Analitiki so za leto 2019 napovedovali skoraj apokaliptične razmere. Dvigovanje obrestnih mer centralnih bank, grožnje z globalno recesijo in upadanje dobičkov podjetij vsekakor niso bili dobra popotnica za prihajajoče leto, tako da smo novoletne praznike preživljali kar z nekaj tesnobe v srcih. Kot vemo pa je šel razvoj dogodkov v nasprotno smer, tako da smo bili priča enemu najboljših let na finančnih trgih v zadnjem desetletju. Primerjalni globalni delniški indeks MSCI World je tako zabeležil kar 28 % donosnost. Še bolje je šlo ameriškim delnicam, nekoliko nižjo rast pa je dosegla Evropa. Trgi v razvoju so zaradi trgovinske negotovosti dosegli še vedno zelo solidno skoraj 19 % rast.

Zakaj se analitiki v napovedih tako zmotijo?

Ob teh podatkih se sprašujemo, kako je mogoče, da se analitiki v svojih napovedih tako zmotijo?

Predvsem zato, ker je prihodnje dogajanje na finančnih trgih odvisno od spremljajočih dogodkov v prihodnosti, ki nam v trenutku napovedi še niso poznani. Zanašanje na vzorce iz preteklosti nam na žalost ne pomaga prav dosti. Tako je pri napovedih vedno potrebno naglasiti, da gre za verjetnost, da se bo določen scenarij dogodil. Po definiciji verjetnosti pa seveda ni nujno, da se zares bo. Razmere, v katerih smo podali določeno napoved, se lahko v tako turbulentnem svetu korenito spremenijo.

Poglejmo si nekoliko pobližje dogajanje v mesecu decembru.

Iz spodnje tabele je razvidno, kot že omenjeno, da je primerjalni globalni delniški indeks MSCI World (in ETF-i, ki mu sledijo) pridobil 3 %. Najbolje so se sicer odrezale delnice razvijajočih se trgov Latinske Amerike, katerih primerjalni indeks je pridobil kar 10,4 %. Pa tudi ostali indeksi niso mnogo zaostajali.

Vrednost obveznic pa je pričakovano nekoliko upadla.

Donosnost, merjena v evrih je sicer, zaradi upada vrednosti dolarja, nekoliko nižja.

Vir: JP Morgan Review of markets over December 2019

Kriptovalute skoraj brez sprememb

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je vrednost Bitcoina kot najpomembnejšega predstavnika kriptovalut v zadnjem mesecu nekoliko upadla. Že kar nekaj časa se na tem področju ni spremenilo kaj dosti. Ko rečemo nekaj časa, merimo to v tednih ali mesecu, dveh, saj se trg kriptovalut giblje mnogo hitreje kot katerikoli drug naložbeni razred. Verjetno bi bila za preboj potrebna kakšna nova vzpodbudna novica.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih je, kot rečeno, izjemno zahtevna naloga.

Za leto 2020 večina svetovnih analitikov napoveduje zmerno rast delniških tečajev (sicer je pričakovati precej nižjo kot v letu 2019) ob povečani nihajnosti. Ta napoved se opira na mnenje vodilnih svetovnih finančnih institucij, da bo globalno gospodarstvo v letu 2020, ob sicer nižji stopnji, še vedno raslo.

Tu je zelo pomemben nadaljnji razplet trgovinske vojne, ki bi lahko to rast zavrl in svet pahnil v recesijo. Ob poslabšanju gospodarskih razmer lahko še vedno računamo na intervencije finančnih institucij, predvsem centralnih bank, ki bi s politiko zniževanja obrestnih mer lahko pripomogle k poživitvi gospodarskih aktivnosti.

Tu so vsekakor v prednosti ZDA in njihova centralna banka (FED), ki ima pri zniževanju obrestne mere več manevrskega prostora kot Evropa, kjer je obrestna mera praktično že na ničli.

Ameriško gospodarstvo bolj odporno od evropskega?

Prav tako je ameriško gospodarstvo bolj odporno od evropskega. Naj spomnimo, kar 70 % ameriškega BDP-ja doprinese potrošnja prebivalstva, ki pa je po zadnjih podatkih še v dobri kondiciji. Največji problem v svetu tako ostaja močan upad industrijske proizvodnje, ki je zlasti pereča v Nemčiji, motorju evropskega gospodarstva. Če temu prištejemo še negotovost v zvezi z BREXITom, (Velika Britanija je ena največjih everskih ekonomij), je jasno, da je evropsko gospodarstvo v tem trenutku mnogo bolj ranljivo.

Prvi preizkus odpornosti globalnega gospodarstva bo tako januarska objava rezultatov globalnih podjetij za zadnji kvartal leta 2019. Tam se bo pokazalo, če je upadanje industrijske proizvodnje in svetovne trgovine zaradi trgovinske vojne  (že) kaj vplivalo na rezultate podjetij. Dobički podjetij so seveda za donosnost naših delniških naložb najpomembnejši, zato v delniške naložbe tudi investiramo naša sredstva.

Rast dobičkov ali prevrednotenje delniških naložb?

Naj vas spomnimo, donosnost naših delniških naložb je odvisna od dividend, ki jih izplačujejo podjetja in kapitalskih dobičkov oz. rasti vrednosti (tečajev) delnic. Tečaji delnic pa so odvisni od rasti dobičkov podjetij in vrednotenja podjetij. Pokazatelj vrednotenja podjetja je t.i. P/E faktor oz. razmerje med tečajem delnice in prihodkom na enoto delnice. Ta v bistvu izraža mnenje vlagateljev, koliko je delnica vredna. To smo podrobneje opisali v našem prejšnjem prispevku.

Kot zanimivost si poglejmo, kaj je v zadnjem desetletju najbolj vplivalo na rast delniških tečajev. V nasprotju s splošnim prepričanjem lahko ugotovimo, da je bila odločilna za rast tečajev delnic rast dobičkov podjetij, ne pa (pre)vrednotenje.

Spodnja preglednica nam prikazuje povprečno letno donosnost po različnih regijah skozi obdobje zadnjih desetih let. Prav tako lahko opazimo, da je bila rast dobičkov največja v ZDA, medtem ko so najvišje dividende izplačevala evropska podjetja.

Vir: Bloomberg

Kaj nam to pove? Po tej logiki lahko ugotovimo, da delniške naložbe trenutno niso prevrednotene, vrednotenja se (P/E sprememba) v zadnjih letih niso bistveno spreminjala.

Mnogo bolj pomembna kategorija so dobički podjetij. Upad dobičkov bi poleg direktnega vpliva na ceno delnice vplival tudi preko P/E razmerja, ki bi se tako dramatično povečalo in povzročilo, da bi naložbe postale nezanimive za vlagatelje.

To v nadaljevanju pomeni manjše povpraševanje in na koncu neizogiben padec tečajev.

V prihodnost z zmernim optimizmom

Če zaključimo, za prihodnost smo torej zmerni optimisti. Kot smo omenili, naj bi svetovno gospodarstvo, ob ugodnem razpletu trgovinske vojne, še dosegalo zmerno rast. Posledično to pomeni tudi zmerno rast dobičkov podjetij. To pa ob dividendah pomeni tudi solidno donosnost naših delniških naložb.

Torej, prihodnost ni nujno negotova, se pa je ob poplavi različnih informacij in mnenj pred vstopom na finančne trge potrebno posvetovati s strokovnjakom.

V času priprave tega prispevka je, kot ste gotovo opazili, prišlo do eskalacije napetosti na Bližnjem Vzhodu, celo groženj z vojno, kar lahko vse naše napovedi postavi na glavo. Še en dokaz več, kako težko je napovedovati prihodnost na finančnih trgih. V takih trenutkih je seveda potrebno ohraniti trezno glavo in ne reagirati panično, predvsem pa slediti svoji strategiji.

Če bi želeli izvedeti več o dogajanju na finančnih trgih in vas zanima investiranje, ter predvsem, kako se pripraviti na krizo, potem ne smete zamuditi našega dogodka 5. dan finančne pismenosti, ki bo 30. januarja 2020 v Ljubljani. Zagotovitev si svoje mesto pravočasno, saj je dogodek vsako leto razprodan. VEČ …

Še danes se v živo spomnim starejše gospe, ki je februarja 2009 prišla k meni v pisarno in rekla: “Mitja, dovolj je bilo. Jaz ne morem spati! Prodajva vse.”

V letu 2019, ko smo “praznovali” 10 obletnico bikovskega trenda na ameriškem delniškem trgu, ko so delnice rasle v povprečju po 15 % na leto, skupaj več kot 300 % v 10-ih letih (vse merjeno v dolarjih), se pogosto spomnim nanjo. Ne le, da je prodala tik preden so vrednosti dosegle najnižjo točko, dejstvo je, da se ni nikoli vrnila na trg. To se pogosto zgodi tistim, ki se odločajo za tako radikalne poteze, kot je “prodajva vse”.

Naj najprej pojasnim, da je bila takrat starejša gospa stara okoli 60 let, da je slabo leto pred tem vplačala del svojih prihrankov v razpršen portfelj obvezniških in delniških skladov in da je njena izguba ob izplačilu znašala cca 18 %. In ne, tudi če bi sledila mojemu nasvetu takrat, se njen portfelj ne bi okrepil za 300 % v naslednjih 10-ih letih, saj ji nikoli ne bi svetoval, da vse stavi na enega konja – ameriške delnice! To je vedno preveč tvegano, četudi tveganje pomeni, da lahko portfelj tudi zraste, ne samo pade, bolj, kot pričakujemo. In ameriške delnice so v zadnjem desetletju zrasle bistveno več, kot je to kdorkoli pričakoval.

Kako torej naprej? Bodo tudi v naslednjih 10-ih letih zrasle za 300%?

Nihče ne ve. Ne, res nihče ne ve! Veliko ljudi vsak dan analizira in proučuje ekonomske podatke ter objavlja svoje napovedi. Res je, da se vedno najde nekdo, ki ima prav, a običajno se jih slaba polovica zmoti. Komu torej verjeti?

Spomnim se leta 2011, ko se je začela novodobna grška tragedija. Grčija je praktično bankrotirala in zatresla evro območje. V letih, ki so sledila smo se bali celo za svoje prihranke na bankah. Mnogi Slovenci so odpirali bančne račune v tujini, saj je kazalo, da bi lahko tudi mi stali v vrstah pred bankomati, ki so prazni, kot se je zgodilo v Grčiji.

V tem času je mnogo znanih “gurujev” svetovalo, da naj za svoj denar poiščemo varen pristan v zlatu. Na eni izmed konferenc je svetovno znan investitor Marc Faber posredno namignil nekaj takšnega: “Pretopite vse kar imate v zlato in ga spravite v dve vrečki, da ju boste lahko nosili s seboj, ko boste bežali!” No, vrednost zlata se je od takrat praktično ves čas nižala in dosegla vrednost iz 2011 šele v letu 2019, vrednost ameriških delnic pa je rasla vsako leto in zrasla več, kot so napovedali najbolj optimistični analitiki …

Kdaj delamo največjo napako?

Vse to je zgodovina, ki nas uči, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari. Ni prav, če imamo v portfelju same delnice, kot tudi ni prav če vse stavimo na zlato. Edina prava pot pri investiranju je dobro razpršen portfelj, ki vključuje tako delnice, kot obveznice in tudi alternativne naložbe, kamor sodijo zlato, nepremičnine, zasebni dolg in kapital, za nekatere tudi umetnine, kriptovalute itd.

Še večjo napako pa delajo tisti, ki sploh ne investirajo. V Sloveniji že od začetka leta 2016 stalno poslušamo opozorila, da so delnice preveč zrasle, a te vsako leto zrasejo še bolj. Leto 2018 smo sicer zaključili s hitrim upadom vrednosti za skoraj 20 %, a se je rast po novem letu kmalu vrnila in zdaj spet nihče ne ve kaj nas čaka v prihodnje. Edino kar zagotovo vemo je, da se zgodovina ponavlja in da bo spet enkrat prišlo do krize. Kdaj pa je že drugo vprašanje.

Vsi govorijo samo še o krizi. Da prihaja, da se je treba pripraviti nanjo in da bo prišlo do nje iz tega ali onega razloga. Dejansko ugibajo, ker nihče zares ne ve kdaj bo prišla. Zakon velikih številk seveda velja, kar pomeni, da smo vsako leto bližje krizi, a kako daleč od nje smo, nihče ne ve, kot je razvidno iz spodnjega prikaza.

 

Takšno razmišljanje, stalna pripravljenost na krizo, ki je ni, pa pomeni le to, da izgubljamo. Energijo, čas in denar.

Kaj lahko storimo?

Kako naj pripravimo naše osebne finance, da nas kriza, kadarkoli bo že prišla, ne bo presenetila? Da ne bo hudega četudi izgubimo službo, delnice padejo za 30 %, nepremičnin ne moremo prodati in denar ne bo več tako poceni?! Kako biti pripravljen na krizo, ne glede na to kdaj bo prišla?

Tako, da najprej pridobimo osnovno znanje in spoznamo orodja in tehnike uspešnega ravnanja z denarjem. Sistem 3-VD in 5 osnovnih pravil investiranja, s katerimi bomo na dolgi rok zagotovo imeli več, kot bi imeli na banki.

Vse to vam razkrijem na ekskluzivnem webinarju, kamor sem povabil tudi posebnega gosta, ki ve vse in še več o uspešnem investiranju, saj je v zadnjih dveh letih s svojo trgovalno strategijo močno presegel donos ameriških delnic!

Webinar z nazivom “Kako biti pripravljen na krizo, ne glede na to kdaj bo prišla?” bo 11. decembra ob 18:45 uri. Prijavite se lahko TUKAJ.

Kotizacija za ta webinar je samo 29 evrov. Če pravilno odgovorite na eno vprašanje, ki sem vam ga zastavil TUKAJ pa vam podarim brezplačno kotizacijo za webinar. Decembra sem namreč vedno dobre volje, saj takrat praznujem svoj rojstni dan! Če pravilno odgovorite, katerega decembra ga imam, vam kotizacijo podarim!

Tega webinarja res ne želite zamuditi! Zato predlagam, da se prijavite TUKAJ kar takoj. Če ga slučajno ne boste mogli pogledati v živo (kar je škoda, saj bom le v živo odgovarjal tudi na vaša konkretna vprašanja), vam pošljemo povezavo do posnetka.

Se vidimo 11. 12. 2019 ob 18:45 uri!

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja