V zadnjih tednih so finančni trgi doživeli korekcijo v višini ca. 10 odstotkov, zato smo pri osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču preverili, kaj takšna korekcija pomeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri investiranju na kapitalskih trgih, ki jih spremlja že več kot 20 let, nam je zaupal, da je v resnici tovrstna korekcija zdrava. »Težko bi rekli, da ni bila pričakovana, čeprav v resnici nikdar ne moremo vedeti, kaj bo.« Povprašali smo ga tudi po razlogih za to.
»Trgi so dolgo rasli, vrednotenja so na zelo visokih nivojih, kot pravijo analitiki, pa je bil ključen razlog za korekcijo objava podatkov o plačah v ZDA, ki so bile precej boljše od pričakovanih. Ta podatek v kombinaciji z rekordno nizko brezposelnostjo pomeni, da se pričakuje višja poraba, kar lahko posledično vpliva na dvig inflacije. V primeru povečane inflacije glede na napovedi pa to seveda pomeni, da bo ameriška centralna banka dvigovala obrestno mero bolj, kot je bilo prvotno napovedno,« pravi Matjaž Drobnič iz družbe Vezovišek & Partnerji.
Več agresivnosti pri dvigovanju obrestne mere
Pri vsem tem bo svojo vlogo odigral tudi predsednik ameriške centralne banke, ki je po novem Jerome Powell, za katerega velja, da bo prinesel več agresivnosti na področje dvigovanja obrestne mere, kar je v nasprotju z njegovo predhodnico Janet Yellen, ki je veljala za bolj umirjeno.
»V primeru pospešenega dvigovanja obrestnih mer pa bodo seveda zahtevani donosi na desetletne ameriške državne obveznice še dodatno rasli. Že zdaj se približujejo trem odstotkom, kar pomeni, da postajajo potencialno zanimive za investitorje. Kar pa se tiče donosnosti ameriških delnic, lahko rečemo sledeče; dvigovanje obrestnih mer ima seveda negativen vpliv na donosnost, stroški zadolževanja podjetij, prav tako tudi surovin in energije se povečujejo, kar vpliva na zmanjševanje dobičkov,« pravi Drobnič in ob tem dodaja, da pozitiven vpliv lahko predstavlja tudi v decembru sprejet t.i. Trumpov davčni rez, ki ameriškim podjetjem znižuje davčno osnovo iz 35 na 21 odstotkov.
Ni pa še jasno, koliko te olajšave se bo prelilo v dividende podjetij, nekateri analitiki omenjajo številko 0,6 odstotka. Kateri dejavnik pa bo imel večji vpliv, bo pokazal čas. Zagotovo pa je, da se razlika med donosnostjo delnic in obveznic manjša, kar pomeni, da bodo posledično obveznice postale vse bolj zanimive za vlagatelje.
Finančne trge zanima prihodnost
»Danes so vsi gospodarski kazalniki lahko odlični, ustvarjeni presežki, a dejstvo je, da finančnih trgov ne zanima današnja situacija ampak prihodnost. Investitor, ki investira danes želite vedeti, kaj se bo z njegovo investicijo dogajalo v prihodnje. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo po relativno umirjenem obdobju zmerne rasti zadnjih let letošnje leto bistveno bolj volatilno,« dodaja osebni finančni svetovalec.
In kaj to pomeni za vlagatelje? Da se bodo težko sami gibali na trgu in lovili prave trende. »Večina analitikov napoveduje volatilno leto z vzponi in padci, to pa pomeni, da je treba gibanje trga dobro poznati in spremljati. Posledično se povečuje tudi potreba po dobrih osebnih finančnih svetovalcih, saj je treba biti previden kam in kako bomo namenili sredstva.«
Za konec naj povemo, da so finančni trgi sicer polovico izgubljene vrednosti v zadnji korekciji že pridobili, težko pa rečemo, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Naj navedemo še zadnjo izjavo analitikov banke Morgan Stanley, ki menijo, da ta korekcija verjetno ni bila edina letos in da se bo nestabilnost finančnih trgov še nadaljevala.
Več o osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču in njegovih dolgoletnih izkušnjah si lahko preberete TUKAJ.