Marsikateri podjetnik je v zadnjem času trepetal in upal, da le ne bo prišlo do uvedbe sprememb, ki jih je sprva predlagalo Ministrstvo za finance. Če bi se predlog v celoti uveljavil, bi to za marsikoga pomenil precejšen finančni šok. A je Ministrstvo na koncu le popustilo in pripravilo nov predlog.
Višina normiranih odhodkov tako ostaja ista kot doslej – 80 % prihodkov, kar v praksi pomeni, da ima podjetnik, ki ustvari 1.000 evrov prihodkov, 800 evrov stroškov. Davčna osnova tako znaša 20 % prihodkov, čeprav je Ministrstvo želelo ta odstotek podvojiti.
Normiranci brez davčnih olajšav
Prav tako ostaja obdavčitev na način, kot je bila do zdaj, kar pomeni, da normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico. Ministrstvo je sprva predlagalo, da bi bili normiranci obdavčeni po dohodninski lestvici, a na koncu odstopilo od tega predloga. Kaj pomeni dokončna oz. cedularna obdavčitev? To pomeni, da je ob stopnji v višini 20 % njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4 %.
Hkrati pa za normirance odpade možnost uveljavljanja davčnih olajšav, kar zaradi cedularne obdavčitve ni mogoče. Uveljavljanje olajšav pa bi bilo za normirance možno v primeru sintetične obdavčitve, tj. če bi bili umeščeni v dohodninsko lestvico.
Kako je s popoldanskimi s.p.-jevci?
Ohranitev cedularne obdavčitve pomeni tudi dobro novico za popoldanske s. p.- jevce, saj bodo njihovi prihodki ločeno obdavčeni od prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s. p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice.
Kaj se bo spremenilo?
Ministrstvo predlaga tri nova pravila, ki bodo odločala o obstoju v sistemu normiranstva:
– Dve leti zapored ne več kot 150 tisoč evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih. Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in začeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100 tisoč evrov (oziroma 50 tisoč evrov za popoldanski s. p. ali d.o.o. brez zaposlenih). V trenutnem predlogu pa je zapisano, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150 tisoč evrov povprečnih prihodkov, oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov skupaj v dveh letih.
– Seštevanje prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).
– Odprto pa ostaja vprašanje glede absolutne višine normiranih odhodkov. Ni še znano, ali bodo v posameznem letu normirani odhodki omejeni tudi v zneskovnem smislu (npr. največ 80 tisoč evrov letno).