Ste pripravili naložbeni portfelj na brexit? Kako naprej?

Dan pred zgodovinskim referendumom v Veliki Britaniji smo se s sodelavci šalili, da nas ponoči čaka malo drugačen teambuilding. Načrt je bil, da se ob treh zjutraj dobimo v pisarni v Kristalni palači! Nataša je bila zadolžena, da prinese čips, Urban pivo, Dragano pa smo prosili za kavo iz Mc’Donaldsa, ki je odprt 24 ur. A, ker smo se dobro pripravili in ker vendarle nismo v Londonu, smo to noč mirno spali.

Zgodovinska odločitev jasna že od razpisa referenduma

Da bomo priča zgodovinski odločitvi, ki lahko vpliva tudi na naša življenja, ne samo naložbene portfelje, je bilo jasno že od razpisa referenduma. Dogajati pa se je začelo šele v zadnjem času. Naš naložben tim je že 10 dni pred referendumom sprejel odločitev, da vsem strankam, za katere spremljamo naložbene portfelje, pojasnimo tveganje in predlagamo prilagoditev njihovih portfeljev na način, da zmanjšamo delež tveganih (delniških) naložb. To se sicer lahko izkaže za napako, zato tega ni smiselno početi pogosto, a tokrat je naložbeni tim presodil, da gre za pomemben dogodek in je bolje igrati na varno.

Nekaj dni prej smo na delniških trgih videli začetek upadanja delniških indeksov. Razlog za padec so analitiki pripisovali strahu vlagateljev pred morebitnim izstopom Velike Britanije iz EU, saj so ankete prvič kazale, da bi Velika Britanija lahko izstopila iz EU (kar so poimenovali Brexit). A to ni bil edini razlog. Poleg Brexita so analitiki pozorno spremljali tudi zasedanje ameriške centralne banke, ki bo slej kot prej dvignila ključno obrestno mero, četudi tokrat tega še ni storila. Glede na brexit je vprašanje, kdaj sploh bo, saj lahko spet pričakujemo ukrepanje centralnih bank, ki bodo želele pomiriti finančne trge.

Kam z denarjem?

Dejstvo je, da se bližamo tudi poletnim dopustom, kar pomeni, da se bo zmanjšala likvidnost na trgu, kar lahko tečaje hitro potisne v eno ali drugo smer. V izogib negativnim pretresom smo strankam tako svetovali zmanjšanje uteži delniških naložb. Vprašanje je bilo le kam z denarjem? Obveznice namreč več ne ponujajo varnega zavetja, saj so zahtevane obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh, zato je varno zavetje bolje iskati v denarju oziroma denarnih skladih, plemenitih kovinah in ostalih alternativnih naložbah. V letošnjem letu smo že pred brexit-om videli lepo rast plemenitih kovin in delnic zlatih rudnikov ter nafte. Medtem, ko so za plemenite kovine na čelu z zlatom napovedi še vedno dobre pa so analitiki mnenja, da se je rast nafte vsaj kratkoročno ustavila.

Brexit je tu! Kako naprej?

V teh dneh lahko pričakujemo močnejšo korekcijo na finančnih trgih, kar zna biti lepa priložnost za poceni nakupe. V primeru ustreznih reakcij politike in centralnih bank se bodo trgi hitro osredotočili na ekonomske kazalnike, ki so trenutno v ozadju ter naslednji veliki letošnji dogodek, ki bodo volitve v ZDA. Kljub temu, da precej vlagateljev ni bilo dobro pripravljenih na brexit, saj so trgi v zadnjih dneh pred referendumom rasli na podlagi napačnih anket, je na trgu ogromno denarja, ki čaka na priložnost. Zato več deset odstotnih padcev ni pričakovati. Po pričakovanjih raziskovalne družbe BCA Research naj bi največ izgubile prav delnice indeksa Euro Stoxx 50, in sicer predvidoma slabih 13 %, delnice indeksa FTSE 100 pa naj bi izgubile dobrih 10 %. Seveda tudi delnice trgov v razvoju ne bodo brez rdeče barve, najbolje jo znajo odnesti prav delnice ZDA.

“Kupuj, ko drugi bežijo!”

Vse skupaj zahteva ukrepanje v primeru enkratnih vplačil, medtem, ko takšni dogodki mesečnim varčevanjem pomagajo do boljše povprečne cene in s tem višje povprečne donosnosti. Zelo narobe bi bilo prekinjati obstoječa mesečna varčevanja, še posebej če imamo do cilja še vrsto let. Kar zadeva enkratna vplačila pa je za prilagoditev portfeljev verjetno že prepozno. Bolj smiselno bo ubrati strategijo Warrena Buffetta: “Kupuj, ko drugi bežijo!” Torej, pripravite denarnice, saj bomo lahko kupovali poceni. Le politiki in centralne banke morajo odigrati svojo vlogo …