Vsak dan se naučimo nekaj novega, tokrat pa smo, po napovedih Bloomberga, zasledili štiri pomembna spoznanja minulega tedna, ki lahko spremenijo marsikaj – finančne tokove, svet, človeštvo. Od gibanja cen naftnih derivatov, pa možnosti za novo finančno krizo, do novih podvigov pri reševanju »sveta« in celo o tem ali res nismo sami v vesolju … Kaj nam bo torej prinesla (bližnja) prihodnost, ki jo napoveduje sedanjost?
Nas čaka nov padec cene nafte?
Cene sodčka nafte so se zadnje mesece gibale okoli 56 dolarjev, kar je bilo med višjimi po tistem, ko so januarja 2016 dosegle dno pri 27 dolarjih na sodček. Združenje držav naftnih izvoznic naj bi namreč pozvalo države članice, pa tudi nekatere nečlanice, naj zmanjšajo proizvodnjo nafte vse do junija. Po napovedih nizozemskega ekonomista, bi lahko cene sodčka nafte ponovno zdrsnile do 30 dolarjev, kar pa nekoliko spominja na napoved, ki jo je septembra 2015 podal Goldman. Napovedal je namreč, da bo cena nafte na sodček padla vse do 20 dolarjev. No, to se ni zgodilo.
Krivci za naslednjo finančno krizo na naših parkiriščih?
Američani obožujejo svoja vozila. Podobno bi lahko rekli tudi za Slovence, ki pogosto radi posegamo po leasingih in drugih oblikah financiranja, ko je v igri nakup našega jeklenega konjička. Če se vrnemo na ameriškega potrošnika, je slika takšna: večje ko je vozilo, ponosnejši so. In večje, ko je vozilo, več konjskih moči ima in – večja je njegova poraba ter seveda tudi njihova cena. Skupni znesek, ki so si ga Američani izposodili za nakup vozil v zadnjem četrtletju minulega leta, je že začel sproščati govorice o novem mehurčku, ki lahko vsak čas poči. Vozniki z velikimi apetiti in slabo kreditno sliko si namreč danes izposojajo celo več kot so si upali izposoditi pred finančno krizo leta 2008.
Sanje o velikanskih baterijah za shranjevanje obnovljive energije bližje kot kadarkoli
Voditelji z globokimi žepi začenjajo zbirati denar, ki bo namenjen reševanju problematike shranjevanja obnovljive energije. Ključno vprašanje današnjega časa namreč je, kako shraniti energijo sonca za čas, ko sonce ne sije in enako, kako shranjevati energijo vetra za čas, ko te ni dovolj. A tehnologija na tem področju je bila doslej vse preveč v povojih, obstoječe rešitve pa vse prej kot poceni. Vendar pa so cene v zadnjih dveh letih padle za kar 40 odstotkov, zato regulatorji že pritiskajo v smeri zagotavljanja zadostnega prostora za shranjevanje obnovljive energije. To priložnost so zgrabile multinacionalke kot so Investec Plc, Mitsubishi UFJ Financial Group, Prudential Financial ter druge in kot pravi analitik Brad Meikle, je to odlična priložnost, da »denar velikih« postane koristen za široko uporabo. Ob omembi baterij, pa ne moremo mimo ocen analitikov, ki pravijo, da je skokovita vrednost Tesle, v zadnjih treh mesecih za kar 48 %, precenjena.
Je Zemlja res edini planet na katerem bi lahko živeli?
Za konec pa še vprašanje: bo človeštvo res preraslo naš planet? Vse je mogoče, zato znanstveniki že dolgo iščejo rešitve. Kot pravijo, so našli sedem drugih planetov za katere menijo, da bi bili kot nalašč za poselitev. Trije med njimi so praktično popolni: imajo pravo temperaturo, na njih pa je tudi dostop do vode. Edina težava je, da so oddaljeni 40 svetlobnih let. Ni pa to edini pomislek; med drugim so vprašljivi tudi »sosedje«, kot pravijo znanstveniki, bi bilo potrebno preveriti tudi sosednje planete, če na njih morda že obstaja življenje.