V svetu investicij se pogosto srečamo z raznolikostjo strategij in pristopov, ki jih posamezniki izbirajo glede na svoje finančne cilje, apetit po tveganju in življenjske okoliščine. Čeprav se zdi, da so možnosti skoraj neskončne, lahko večino investitorjev razvrstimo v nekaj osnovnih kategorij in tako določimo tip investitorja. To razvrstitev je pomembno razumeti ne le zaradi izbire pravih naložbenih produktov, ampak tudi za uspešno upravljanje osebnih financ in doseganje dolgoročnih finančnih ciljev.

“Poznamo štiri glavne naložbene profile, ki se razlikujejo glede na stopnjo naložbenega tveganja, dinamiko sprememb vrednosti naložb (volatilnost) in pričakovano donosnost.”
- Mitja Vezovišek

Kot pravi upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek, že od nekdaj poznamo štiri glavne naložbene profile, ki imajo svoje osnovne specifike. A z leti in izkušnjami se znanje svetovalcev nadgrajuje, saj preživijo več obdobij vzponov in padcev. Posledično znajo danes realneje oceniti potencialne donose in tveganje. In s tem tudi bolje definirati tipe investitorja.

Poglejmo si torej definicije vsakega izmed štirih tipov investitorja in kako lahko razumevanje lastnega tipa pripomore k bolj informiranim odločitvam na področju investiranja.

Tip investitorja #1: konservativni naložbeni profil

V srcu konservativnega tipa investitorja tiči previdnost, ki ga vodi pri izbiranju svojih naložb. Ta profil je značilen za tiste, ki dajejo prednost varnosti nad visokimi donosi, saj se osredotočajo na naložbe z minimalnim ali ničelnim naložbenim tveganjem. Njihov naložbeni portfelj je skrbno sestavljen iz manj tveganih produktov, ki prinašajo stabilne, čeprav morda skromnejše povprečne letne donose v razponu od 4 do 6 odstotkov. Volatilnost portfelja je pri tem tipu investitorja nizka; nihanja v vrednosti naložb so 15 % v katerokoli smer, kar investitorju zagotavlja bolj miren spanec.

Ta tip investitorja išče predvsem varnost in stabilnost, pri čemer je pripravljen sprejeti nižje donose v zameno za manjše tveganje in mirnejši finančni tok.

Običajno se za konservativni naložbeni profil odločajo posamezniki, ki bodisi stopajo v poznejša življenjska obdobja ali tisti, z omejenimi izkušnjami v svetu kapitalskih trgov. To vključuje starejše osebe, ki želijo ohraniti svoj kapital. Med konsrvativni tip investitorja spadajo tudi posamezniki, ki so finančno manj pismeni, se pa zavedajo pomembnosti varčevanja in želijo svoja sredstva zaščititi pred nepredvidljivostmi trgov. Ta tip investitorja išče predvsem varnost in stabilnost, pri čemer je pripravljen sprejeti nižje donose v zameno za manjše tveganje in mirnejši finančni tok.

Tip investitorja #2: umirjeni naložbeni profil

Posamezniki tega profila imajo značilnost, da dajo prednost naložbam z malo naložbenega tveganja. V njihovem portfelju prevladujejo manj tvegane naložbe, ki so povezane z delom bolj tveganih in omogočajo od 6 do 8 % povprečne letne donose. Nihanja so lahko tudi do 22 % v eno ali drugo smer, to pa predstavlja srednje visoko volatilnost. Kdo se odloča za takšne investicije? Večji del prebivalstva, predvsem v starosti nad 40 let in premožnejši ljudje, ki nimajo potrebe po prevzemanju višjega naložbenega tveganja.

Ta tip investitorja za doseganje zmernih do višjih donosov sprejema nekaj tveganja, vendar je hkrati previden, da ne ogrozi svoje finančne stabilnosti.

Ta tip investitorja običajno zajema širok spekter prebivalstva, zlasti starejše od 40, ki imajo stabilno finančno ozadje. Pogosto gre za premožnejše posameznike, ki so si že ustvarili določeno finančno varnost in zato ne čutijo potrebe, da bi za večje donose tvegali večji del svojega premoženja. Umirjeni investitorji so tisti, ki iščejo ravnovesje med varnostjo in potencialom za rast, pri čemer so dovolj izkušeni, da razumejo pomen diverzifikacije in tveganja.

Tip investitorja #3: dinamični naložbeni profil

Dinamični tip investitorja zaznamuje pustolovski duh in izrazita naklonjenost k naložbam z višjim tveganjem, ki obljubljajo večje donose. Značilno za te posameznike je, da ne iščejo le varnosti, ampak tudi priložnosti za znatno rast svojega premoženja. Njihov naložbeni portfelj je tako prava paleta možnosti, kjer se nižje tvegane naložbe prepletajo z visokotveganimi opcijami, s skupnim ciljem doseganja impresivnih povprečnih letnih donosov med 8 in 10 odstotki. Dinamični investitorji so se pripravljeni soočiti z volatilnostjo, ki lahko njihove investicije zaniha za do 35 odstotkov v katerokoli smer, sprejemajoč to kot del igre v iskanju večjih finančnih uspehov.

Ta tip investitorja je finančno dovolj stabilen, da lahko prenese večje nihanje naložb.

Ta tip investitorja je poleg umirjenega najpogostejši. Gre za investitorje, ki so dovolj samozavestni in iznajdljivi, da raziskujejo širši spekter investicijskih možnosti. So dovolj odločni, da sprejmejo nihajnosti trga kot del svoje investicijske poti. Dinamični investitorji običajno posedujejo bolj poglobljeno znanje o finančnih trgih in so sposobni aktivno upravljati s svojim portfeljem, pogosto pa so tudi bolj angažirani za sledenje trendom in prilagajanju svojih strategij v skladu z njimi.

Tip investitorja #4: drzni naložbeni profil

Drzni tip investitorja predstavlja finančno silo, ki se brez oklevanja podaja v svet špekulativnih naložb z očmi uprtimi v obzorje visokih donosov, ki presegajo 10 %. Ta profil je za tiste, ki so pripravljeni pluti po najbolj turbulentnih vodah finančnih trgov, opremljeni z naložbenim portfeljem, ki je sestavljen iz visokotveganih možnosti. Pri tem se morajo drzni investitorji nenehno zavedati, da visoka volatilnost njihovega portfelja ni le možnost, ampak neizbežnost, saj lahko vrednost njihovih naložb doživi drastične vzpone in padce.

Ta tip investitorja išče priložnosti, kjer visoka tveganja prinašajo potencial za visoke donose.

Drzni naložbeni profil ni za vsakogar; gre za izjemno peščico finančnih pustolovcev, ki ne samo, da razumejo in sprejemajo visoko tveganje povezano z njihovimi izbirami, ampak tudi uživajo v dinamiki, ki jo takšno trgovanje prinaša. Ti investitorji so pogosto dobro seznanjeni z naložbenimi strategijami, imajo jasno vizijo svojih finančnih ciljev in so pripravljeni sprejeti večje izgube v zameno za možnost eksponencialnih dobičkov. Drzni investitorji običajno delujejo z jasno strategijo in globokim razumevanjem tržnih mehanizmov ter so opremljeni z živci iz jekla, ki jim omogočajo, da ohranjajo mirno kri tudi v najbolj negotovih časih.

Kako določiti svoj Naložbeni Profil?

Za uspešno in mirno plovbo po finančnih vodah moramo poznati in razumeti svoj naložbeni profil: kakšen tip investitorja smo. Pravilna identifikacija nam omogoča, da svoje naložbene odločitve prilagodimo osebnim ciljem, finančni situaciji in toleranci do tveganja. A kako natančno ugotovimo, kateri tip investitorja smo?

Če si želite svoj profil določiti sami, si lahko pomagate z vprašalnikom iz knjige Osebni finančni načrt, kjer je predstavljen vzorec vprašalnika, zasnovan za pomoč pri samopreizkusu. Vprašalnik vam bo pomagal osvetliti vaše finančne preference in apetit po tveganju ter bolje razumeti, kateri naložbeni profil najbolj ustreza vašim potrebam in željam.

Strokovna ocena tipa investitorja

Včasih je za doseganje optimalnih finančnih rezultatov potrebno povprašati po zunanji pomoči. Zato se je smiselno obrniti na izkušenega osebnega finančnega svetovalca. Takšen strokovnjak vam ne bo le pomagal pri določanju vašega naložbenega profila na bolj objektiven način, ampak bo razvil tudi prilagojeno strategijo, ki bo vaše osebne finance usmerjala proti rasti in blagostanju.

"Praksa kaže, da v času borznega bika, ki predstavlja rast vrednosti delnic, veliko vlagateljev preceni svoj odnos do tveganja in izberejo bolj tvegane naložbe. Po drugi strani pa v času borznega medveda, ko se vrednosti delnic znižujejo, doživljamo nasproten učinek. Posledično vlagatelj ni zadovoljen z razvojem vrednosti in nihanji svojega naložbenega portfelja, kar pripelje tudi do stresa."

Ne glede na to, ali ste na začetku poti ali že globoko v svetu investicij, nikoli ni prepozno (ali prezgodaj) za premislek o tem, kje stojite in kako lahko vaše finančne odločitve najbolje služijo vašim življenjskim ciljem. Razumevanje in sprejemanje vašega naložbenega profila je prvi korak k uresničitvi teh ciljev.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek. 

modern-technologies-1263422_640Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek. 

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

  1. Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
  2. Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
  3. Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
  4. Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
  5. Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.  

Tokratni resnični primer, ki smo ga pred kratkim obravnavali, nazorno pokaže kaj pomeni etičnost. A kaj, ko je v finančni industriji ta tako redka …

Obstajajo ljudje, ki so od staršev ali kako drugače že prejeli kakšno darilo – nepremičnino ali neposredno večjo vsoto denarja. Podobno se je zgodilo mlajšemu moškemu, ki je pred kratkim, po priporočilu, prišel k nam na posvet. Iz naslova prodaje družinske nepremičnine je namreč od staršev prejel večjo vsoto denarja, ki ga je želel kar tako in brez premisleka predati ali investirati naprej. A to bi bilo v neskladju s pravilnim ravnanjem z osebnimi financami, pravi Matjaž Drobnič, osebni finančni svetovalec.

Kaj se je zgodilo? “Za začetek sem mu obrazložil, kakšen je naš postopek v takšnih situacijah, ko se srečamo z novo stranko. To pomeni, da najprej določimo profil vlagatelja in skupaj opredelimo investicijske cilje, šele nato izdelamo investicijski načrt oziroma predlagamo kako denar naložiti”.

Del sredstev investira takoj, drugi del pa …

Stranki je bil sistem dela seveda všeč, zdrav pristop je podprl in se odločil za izdelavo investicijskega načrta. In kaj je sledilo? “Po temeljitem premisleku smo se z upoštevanjem vseh kriterijev, njegove mladosti, neizkušenosti, trenutnih razmer in napovedih za prihodnost odločili, da mu bomo predlagali, da samo del razpoložljivih sredstev investira takoj, del pa zadrži v denarnih sredstvih in ga bo investiral skladno s predlogi, ko bo za to najbolj primeren čas. S tem smo želeli zmanjšati tveganje enkratnega vstopa na finančne trge, možnega začasnega upada vrednosti vloženih sredstev in posledično morebitnega nezadovoljstva,” dodaja osebni finančni svetovalec.

Da je takšen način dela pravi, se je že večkrat izkazalo. Stranka se je odločila tudi za skrbništvo nad vloženimi sredstvi, še ena možnost, ki jo ima, a kar je pri tem vsem ključno je – etično ravnanje. “Ne glede na njegovo prvotno željo po takojšnjem investiranju vseh sredstev in s tem sprejetje višjega tveganja smo s pravilnim ravnanjem tveganje za stranko zmanjšali, čeprav je naša pogodba o skrbništvu nad njegovimi sredstvi zato nekoliko nižja. Na prvem mestu mora biti etičnost in zadovoljstvo naših strank,” še dodaja Matjaž Drobnič. 

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

IMG_5703 (1)»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto! 

obrestna_mera

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

obrestna_mera

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

 Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

ETF

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Kako vlagati v ETF sklade?

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

tabela etf

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja