Meseci po tistem, ko diplomiramo, znajo biti precej kaotični. Iščemo prvo službo, čakamo prvo plačo, razmišljamo o osamosvojitvi. Privajamo se na nov način življenja, poskušamo ohraniti stik z dosedanjimi prijatelji. Poleg vsega tega se nam poveča še finančna odgovornost.

Ob novem načinu življenja, ko begamo iz situacije v situacijo, lahko kaj hitro razvijemo slabe finančne navade, ki jih je težko izkoreniniti. In slabe finančne navade nam lahko dolgoročno zelo škodijo in onemogočijo gradnjo zdrave finančne prihodnosti. Pri Business Insiderju so razkrili tri najpogostejše in največje napake svežih diplomantov, ki se jim lahko izognete.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

3 največje finančne napake svežih diplomantov

1. Povečevanje limita na kreditni kartici

Pogosto je razlog, za povečevanje limita na bančnem računu ali kreditni kartici v času študija, želja slediti vrstnikom pri vzdrževanju življenjskega stila, čeprav njihovi zaslužki ne dosegajo enake višine. Bodite torej previdni z uporabo kreditnih kartici in limita že v času študija, vsekakor pa naj ne bo prvi korak, ki ga boste naredili po diplomi, povečevanje dolga.

Ko se zaposlimo se nam namreč odprejo številne možnosti, med drugim tudi možnost povečanja tega dolga. Kreditne kartice, predvsem pa limit že tako niso najboljša rešitev, sploh na začetku vaše poklicne poti, saj vam lahko povzročijo dolgoročne posledice in finančni dolg iz katerega boste težko izstopili. Saj veste, prav limit je najdražja oblika financiranja. Ne gre le za to, da smo tako lahko ves čas v minusu, ampak to vpliva tudi na našo kreditni sposobnost v primeru večje investicije pri kateri bi si pomagali s kreditom. Sploh, če pri odplačevanju dolga nismo dosledni.

Vsekakor pa naj ne bo prvi korak, ki ga boste naredili po diplomi, povečevanje dolga.

2. Pokojnina? Pa kaj še!

To je zagotovo zadnja stvar na katero pomisli sveži diplomant na svoj prvi delovni dan. Takrat so bolj v ospredju stvari kot je:

kdaj se bom odselil od staršev,
kdaj in kam bom šel na počitnice in podobno.

Varčevanje za pokojnino pač ni tako privlačno kot vse ostale »nujne« stvari na novi poti.

A zamislite si, da že takoj pri prvi plači sklenete vaše varčevanje za pokojnino. Ne glede na višino sredstev, teh odslej ne boste več pogrešali, saj bodo avtomatično odtekala iz vašega računa, še preden boste imeli možnost razmišljati o tem, za kaj bi jih zapravili. Nesmiselno zapravili.

Še več, pri nekaterih delodajalcih se lahko dogovorite, da vam tovrstno pokojninsko varčevanje avtomatično nakazujejo še preden plača pride na vaš račun. Če nečesa ni oz. nikoli ni bilo, ne morete pogrešati.

Verjemite, da si boste zelo hvaležni, ko bo čas, da ta denar začne izboljševati vašo kvaliteto življenja takrat, ko boste to potrebovali.

Četudi bo šlo samo za nekaj odstotkov, še vedno boljše to kot nič.

vas zanima
predčasna upokojitev?

Kako zgodaj se v resnici lahko upokojite?
In kako lahko to pospešite?

NAREDI IZRAČUN

3. Brez načrta, kako odplačati dolgove

So vam iz študentskih let ostali dolgovi? Morda ste vzeli kredit za izredni študij, za sprotne stroške ali pa ste si privoščili avto, potovanja … Skratka, dolgovi, ki so ostali z vami tudi po diplomi. Poplačilo dolgov je neizogibno, zato je prav, da se načrtovanja lotite takoj. Ne glede na odplačilno dobo, brez dobrega načrta ali brez zadetka na loteriji, se ga boste bolj težko znebili. Sploh, če imate slabe finančne navade, ki vam bodo dolg lahko še poglobile.

Kako se najlažje znebiti dolga? Vključite obroke s katerim ga boste odplačali v mesečne stroške. Ko bodo enkrat tam, jih boste, skupaj z ostalimi, redno odplačevali in s časoma zmanjšali oziroma poplačali.

Več o tem, kako se lotiti varčevanja si lahko preberete tudi v knjigah:

📘 Zmagovalna kombinacija 1: Kako do močnih finančnih temeljev
Vodič po transakcijski in likvidnostni vreči: s konkretnimi koraki, izračuni in primeri.

📙 Zmagovalna kombinacija 2: Skrivnostne sestavine investiranja
Poglobljen vpogled v naložbeno vrečo: z opozorili, strategijami in razkritimi miti investiranja.

Biti študent je zabavno, a tudi odgovorno. Te odgovornosti se je treba naučiti tudi pri ravnanju z denarjem. Če jo boste osvojili dovolj zgodaj, si boste hvaležni vse življenje.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

PREVERI JO

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

“Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ.

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto!

V zadnjih tednih so finančni trgi doživeli korekcijo v višini ca. 10 odstotkov, zato smo pri osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču preverili, kaj takšna korekcija pomeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri investiranju na kapitalskih trgih, ki jih spremlja že več kot 20 let, nam je zaupal, da je v resnici tovrstna korekcija zdrava. »Težko bi rekli, da ni bila pričakovana, čeprav v resnici nikdar ne moremo vedeti, kaj bo.« Povprašali smo ga tudi po razlogih za to.

»Trgi so dolgo rasli, vrednotenja so na zelo visokih nivojih, kot pravijo analitiki, pa je bil ključen razlog za korekcijo objava podatkov o plačah v ZDA, ki so bile precej boljše od pričakovanih. Ta podatek v kombinaciji z rekordno nizko brezposelnostjo pomeni, da se pričakuje višja poraba, kar lahko posledično vpliva na dvig inflacije. V primeru povečane inflacije glede na napovedi pa to seveda pomeni, da bo ameriška centralna banka dvigovala obrestno mero bolj, kot je bilo prvotno napovedno,« pravi Matjaž Drobnič iz družbe Vezovišek & Partnerji.

Več agresivnosti pri dvigovanju obrestne mere

Pri vsem tem bo svojo vlogo odigral tudi predsednik ameriške centralne banke, ki je po novem Jerome Powell, za katerega velja, da bo prinesel več agresivnosti na področje dvigovanja obrestne mere, kar je v nasprotju z njegovo predhodnico Janet Yellen, ki je veljala za bolj umirjeno.

»V primeru pospešenega dvigovanja obrestnih mer pa bodo seveda zahtevani donosi na desetletne ameriške državne obveznice še dodatno rasli. Že zdaj se približujejo trem odstotkom, kar pomeni, da postajajo potencialno zanimive za investitorje. Kar pa se tiče donosnosti ameriških delnic, lahko rečemo sledeče; dvigovanje obrestnih mer ima seveda negativen vpliv na donosnost, stroški zadolževanja podjetij, prav tako tudi surovin in energije se povečujejo, kar vpliva na zmanjševanje dobičkov,« pravi Drobnič in ob tem dodaja, da pozitiven vpliv lahko predstavlja tudi v decembru sprejet t.i. Trumpov davčni rez, ki ameriškim podjetjem znižuje davčno osnovo iz 35 na 21 odstotkov.

Ni pa še jasno, koliko te olajšave se bo prelilo v dividende podjetij, nekateri analitiki omenjajo številko 0,6 odstotka. Kateri dejavnik pa bo imel večji vpliv, bo pokazal čas. Zagotovo pa je, da se razlika med donosnostjo delnic in obveznic manjša, kar pomeni, da bodo posledično obveznice postale vse bolj zanimive za vlagatelje.

Finančne trge zanima prihodnost

»Danes so vsi gospodarski kazalniki lahko odlični, ustvarjeni presežki, a dejstvo je, da finančnih trgov ne zanima današnja situacija ampak prihodnost. Investitor, ki investira danes želite vedeti, kaj se bo z njegovo investicijo dogajalo v prihodnje. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo po relativno umirjenem obdobju zmerne rasti zadnjih let letošnje leto bistveno bolj volatilno,« dodaja osebni finančni svetovalec.

In kaj to pomeni za vlagatelje? Da se bodo težko sami gibali na trgu in lovili prave trende. »Večina analitikov napoveduje volatilno leto z vzponi in padci, to pa pomeni, da je treba gibanje trga dobro poznati in spremljati. Posledično se povečuje tudi potreba po dobrih osebnih finančnih svetovalcih, saj je treba biti previden kam in kako bomo namenili sredstva.«

Za konec naj povemo, da so finančni trgi sicer polovico izgubljene vrednosti v zadnji korekciji že pridobili, težko pa rečemo, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Naj navedemo še zadnjo izjavo analitikov banke Morgan Stanley, ki menijo, da ta korekcija verjetno ni bila edina letos in da se bo nestabilnost finančnih trgov še nadaljevala.

Več o osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču in njegovih dolgoletnih izkušnjah si lahko preberete TUKAJ.

Dan pred zgodovinskim referendumom v Veliki Britaniji smo se s sodelavci šalili, da nas ponoči čaka malo drugačen teambuilding. Načrt je bil, da se ob treh zjutraj dobimo v pisarni v Kristalni palači! Nataša je bila zadolžena, da prinese čips, Urban pivo, Dragano pa smo prosili za kavo iz Mc’Donaldsa, ki je odprt 24 ur. A, ker smo se dobro pripravili in ker vendarle nismo v Londonu, smo to noč mirno spali.

Zgodovinska odločitev jasna že od razpisa referenduma

Da bomo priča zgodovinski odločitvi, ki lahko vpliva tudi na naša življenja, ne samo naložbene portfelje, je bilo jasno že od razpisa referenduma. Dogajati pa se je začelo šele v zadnjem času. Naš naložben tim je že 10 dni pred referendumom sprejel odločitev, da vsem strankam, za katere spremljamo naložbene portfelje, pojasnimo tveganje in predlagamo prilagoditev njihovih portfeljev na način, da zmanjšamo delež tveganih (delniških) naložb. To se sicer lahko izkaže za napako, zato tega ni smiselno početi pogosto, a tokrat je naložbeni tim presodil, da gre za pomemben dogodek in je bolje igrati na varno.

Nekaj dni prej smo na delniških trgih videli začetek upadanja delniških indeksov. Razlog za padec so analitiki pripisovali strahu vlagateljev pred morebitnim izstopom Velike Britanije iz EU, saj so ankete prvič kazale, da bi Velika Britanija lahko izstopila iz EU (kar so poimenovali Brexit). A to ni bil edini razlog. Poleg Brexita so analitiki pozorno spremljali tudi zasedanje ameriške centralne banke, ki bo slej kot prej dvignila ključno obrestno mero, četudi tokrat tega še ni storila. Glede na brexit je vprašanje, kdaj sploh bo, saj lahko spet pričakujemo ukrepanje centralnih bank, ki bodo želele pomiriti finančne trge.

Kam z denarjem?

Dejstvo je, da se bližamo tudi poletnim dopustom, kar pomeni, da se bo zmanjšala likvidnost na trgu, kar lahko tečaje hitro potisne v eno ali drugo smer. V izogib negativnim pretresom smo strankam tako svetovali zmanjšanje uteži delniških naložb. Vprašanje je bilo le kam z denarjem? Obveznice namreč več ne ponujajo varnega zavetja, saj so zahtevane obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh, zato je varno zavetje bolje iskati v denarju oziroma denarnih skladih, plemenitih kovinah in ostalih alternativnih naložbah. V letošnjem letu smo že pred brexit-om videli lepo rast plemenitih kovin in delnic zlatih rudnikov ter nafte. Medtem, ko so za plemenite kovine na čelu z zlatom napovedi še vedno dobre pa so analitiki mnenja, da se je rast nafte vsaj kratkoročno ustavila.

Brexit je tu! Kako naprej?

V teh dneh lahko pričakujemo močnejšo korekcijo na finančnih trgih, kar zna biti lepa priložnost za poceni nakupe. V primeru ustreznih reakcij politike in centralnih bank se bodo trgi hitro osredotočili na ekonomske kazalnike, ki so trenutno v ozadju ter naslednji veliki letošnji dogodek, ki bodo volitve v ZDA. Kljub temu, da precej vlagateljev ni bilo dobro pripravljenih na brexit, saj so trgi v zadnjih dneh pred referendumom rasli na podlagi napačnih anket, je na trgu ogromno denarja, ki čaka na priložnost. Zato več deset odstotnih padcev ni pričakovati. Po pričakovanjih raziskovalne družbe BCA Research naj bi največ izgubile prav delnice indeksa Euro Stoxx 50, in sicer predvidoma slabih 13 %, delnice indeksa FTSE 100 pa naj bi izgubile dobrih 10 %. Seveda tudi delnice trgov v razvoju ne bodo brez rdeče barve, najbolje jo znajo odnesti prav delnice ZDA.

“Kupuj, ko drugi bežijo!”

Vse skupaj zahteva ukrepanje v primeru enkratnih vplačil, medtem, ko takšni dogodki mesečnim varčevanjem pomagajo do boljše povprečne cene in s tem višje povprečne donosnosti. Zelo narobe bi bilo prekinjati obstoječa mesečna varčevanja, še posebej če imamo do cilja še vrsto let. Kar zadeva enkratna vplačila pa je za prilagoditev portfeljev verjetno že prepozno. Bolj smiselno bo ubrati strategijo Warrena Buffetta: “Kupuj, ko drugi bežijo!” Torej, pripravite denarnice, saj bomo lahko kupovali poceni. Le politiki in centralne banke morajo odigrati svojo vlogo …

Tako imenovani »medvedji trg«, ki označuje padanje finančnih trgov, povzroča preplah pri mnogih investitorjih. Čeprav je »medvedji trg« normalen pojav na finančnih trgih, se je z njim težko spopasti. Zato je pomembno, da upoštevamo 4 ključne napotke, ki nam bodo pomagali prebroditi ta neprijetna obdobja.

1. Ne bodite impulzivni in nepotrpežljivi! V zadnjih 45 letih noben globalno razpršen portfelj, ki je imel naložbeno strukturo 60% delnic in 40% obveznic, ni imel negativnega donosa v obdobju 5 let. Čeprav je težko ohranjati optimizem in mirno kri v 5 letnem obdobju, je to ključna komponenta. V kolikor niste pripravljeni čakati 5 let na donos iz vaše investicije, potem je bolje, da se ne spuščate v naložbe, ki so vezane na kapitalske trge. Najprej pa morate pravilno zastaviti naložbeno strukturo glede na vaš naložbeni profil in stopnjo tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti.

2. Nehajte spremljati dnevne novice v medijih! Kajti cilj finančnih medijev je, da v vas vzbudijo strah in paniko, tako jim naraste branost oz. gledanost, ki sta bistvena za pridobitev oglaševalcev. Zato ne predstavljajo realne baze informacij, ki bi vam pomagale in vas modro vodile skozi vaše naložbe.

3. Nehajte redno spremljati vaš portfelj! Raziskava je pokazala, da imajo investitorji, ki ne spremljajo redno svojega portfelja boljše rezultate, kot tisti, ki ga vsak dan pregledujejo. Naložbe so tek na dolge proge, zato morate pustiti času čas. Dnevno ali tedensko spremljanje vašega portfelja vas bo le spravilo ob živce in pripeljalo do napačnih odločitev.

4. Osredotočite se na nekaj drugega! Ne bodite pozorni na kratkotrajna nihanja, saj nikakor ne morete kontrolirati finančne trge. Skrb ne bo pomagala ne vam ne vašemu portfelju. Z naglimi odločitvami, ki bodo temeljile na trenutnih stanjih, pa boste povzročili več škode kot dobrega za vaš naložbeni portfelj. Zato se raje zaposlite z delom, družino ali hobiji.

Vir

V časniku Finance so svetovalcem postavili vprašanje kako v tem trenutku naložiti 10, 30 ali 50 tisoč evrov. Kratkoročno priporočam depozit na banki, dolgoročno – dlje kot pet let – pa je že precej odvisno od vrednosti privarčevanih sredstev,” je za časnik Finance povedal Mitja Vezovišek.

“Za doseganje naložbenih ciljev je treba oblikovati naložbeni portfelj, ki ga navadno sestavimo z uporabo enega ali več različnih naložbenih produktov, kot so delnice, obveznice, investicijski skladi in alternativne naložbe. Če predpostavljamo, da teh produktov stranka nima, in se osredotočimo le na prosta sredstva za naložbe ter finančne cilje, svetujem, da se naložbeni portfelj oblikuje glede na ročnost. Kratkoročno priporočam depozit na banki, dolgoročno – dlje kot pet let – pa je že precej odvisno od vrednosti privarčevanih sredstev,” je za časnik Finance povedal Mitja Vezovišek.

Tisti z 10 in 30 tisoč evri naj 20 odstotkov portfelja vložijo v srednjeročne obveznice oziroma obvezniške sklade, 40 odstotkov v dolgoročne obveznice oziroma sklade absolutnega donosa, 40 odstotkov pa v košarico delnic na razvitih (večji del) in trgih v razvoju (manjši del). Za vlagatelje, ki imajo na voljo več kot 30 tisoč evrov, priporočam nekoliko več tveganja. Tako naj 15 odstotkov sredstev naložijo v srednjeročne obveznice oziroma obvezniške sklade, 40 odstotkov v dolgoročne obveznice oziroma sklade absolutnega donosa, 30 odstotkov v košarico delnic na razvitih (večji del) in trgih v razvoju (manjši del) ter 15 odstotkov v alternativne naložbe, kot so zlato, surovine, nepremičnine in alternativni skladi.

Pri srednjeročnem vlaganju, torej od enega do pet let, priporočam kombinacijo obeh pristopov – kratkoročnega in dolgoročnega.«

Celoten članek je bil objavljen v časniku Finance.