Investiranje Archives - Vezovišek & Partnerji

Vlada je v začetku marca predstavila nov predlog davčne zakonodaje, ki je bil po mnenju mnogih precej bolj prijazen, kot se je sprva predvidevalo. Največjo škodo bi po tem predlogu utrpeli vlagatelji, ki zaslužijo s prodajo delnic, deležev, nepremičnin … obdavčitev kapitalskih dobičkov bi bila namreč po novem 30 %, po 10-tih letih pa bi se prepolovila, torej znižala na 15 %.

Na predlog so se negativno odzvali tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti. To bi imelo namreč slab vpliv na dolgoročno varčevanje posameznikov. Vlada je že sporočila, da pripravlja alternativne predloge, po katerih bi bili sprva obdavčeni s 30 odstotki, po dvajsetih letih pa ne bi bili več obdavčeni. Neznana so še časovna obdobja in vmesne stopnje.

Kako bi nov predlog vplival na vaš žep!

Pa si poglejmo, kako bi predlog, ki je požel negodovanje javnosti, olajšal vašo denarnico v različnih scenarijih:

scenarij:

Pred šestimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR v vrednostnih papirjih. Danes imate torej 30.000 EUR dobička. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

scenarij:

Pred dvanajstimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 1.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

scenarij:

Pred 20 leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

Nova davčna zakonodaja ugodna za zavarovalnice

Vsi predlogi ohranjajo cedularno, t.j. dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se zaslužki ne vštevajo v dohodnino. Zdaj nestrpno čakamo alternativne predloge ter končni časovni predlog, kdaj naj bi nova ureditev stopila v veljavo. Zaenkrat velja, da naj bi se to zgodilo začetek leta 2020 in sicer za vse obdavčljive dogodke, ki se bodo zgodili od uveljavitve zakona.

Nova davčna zakonodaja vsekakor postavlja zavarovalnice v privilegiran položaj. Prek zavarovalnic namreč lahko kupimo vrednostne papirje, ki pa so obdavčeni po zakonu o prometu na zavarovalne posle, ki je 8,5 % na glavnico v prvih 10 letih, po 10-tih letih pa je obdavčitev ničelna. Izziv, ki je vsekakor prisoten je, da so ostali stroški teh rešitev običajno izredno visoki, kar pomeni, da stranke iz tovrstnih rešitev odidejo razočarane.

Da pa ni vse tako črno za vlagatelje, je dejstvo, da stranke lahko zakonito znižajo plačilo davka na kapitalski dobiček. Očitno je, da bo to vedno večja prednost za tiste, ki so dobro poučeni. V kolikor imate osebnega finančnega svetovalca, ga o tem področju vsekakor povprašajte. Stranke bi moralo upravičeno zanimati le, koliko dejanskega donosa so ustvarile, po poplačilu vseh stroškov, vključno s poplačilom davka.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Včasih nepričakovano dobimo nekaj denarja, ga podedujemo ali pa smo varčevali dlje časa in bi denar radi oplemenitili. Obstajajo številne rešitve in vsaka ni ustrezna za nas, a kaj, ko se običajno odpravimo po najbližji nasvet – k prijatelju, sorodniku, znancu … Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec v radijski oddaji Svetovalnica poslušalce opozarjata na slabe prakse in jih usmerjata na pravo pot.

Oglasil se jima je tudi Jani, ki pravi: “Vem, da nisem kot večina tistih, ki vam piše ali kliče v oddajo, ampak vseeno, kdor jezika špara … Na varčevalnem računu imam približno 45 tisoč evrov, ki mi tam samo “ležijo”. Rad bi nekaj naredil s tem denarjem, da se malo namnoži za stara leta. Kam naj ga dam, da bo kupček zrasel?”

Investiranje nam lahko tudi več odnese, kot prinese

Odgovor osebnega finančnega svetovalca bi marsikoga presenetil, a dejstvo je, da je to edini pravi način, kako priti do želenega cilja. “Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas poudarjamo, koliko denarja lahko investiramo in koliko denarja moram imeti na voljo v varnostni rezervi. Ta mora znašati od tri do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Če naša družina porabi 1000 eur na mesec, potem moramo biti to od 3 do 12 tisoč evrov. Varčevalni račun je idealno mesto za varnostno rezervo,” pravi Mitja Vezovišek.

Ob tem poudarja, da nekaterim takšna količina denarja na računu predstavlja tudi težavo, naredijo si varnostno rezervo, ki je ne morejo “gledati”. To pomeni, da jo enostavno morajo zapraviti. “Da do tega ne bi prišlo po nepotrebnem, denar lahko naložite v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu. Zakaj? Ker boste potrebovali nekaj dni, da dobite denar nazaj na svoj račun.”

Če se vrnemo nazaj k izzivu, ki nam ga je posredoval Jani, pa osebni finančni svetovalec pravi: “Ko bo ustvaril ustrezno varnostno rezervo, mora za preostali znesek narediti investicijski načrt. Pri tem je pomembno, da ve, kaj želi, koliko časa ima na voljo, koliko tveganja je pripravljen sprejeti in kakšne so dosedanje izkušnje.” Pri tem je pomembna tudi njegova starost, sploh, če želi varčevati za dolgoročne cilje.

Investiranje danes pa nam lahko kaj hitro več odnese, kot prinese. Danes smo namreč v okolju, ko je netvegana obrestna mera, to je obrestna mera, ki nam jo da banka za depozit, zelo nizka. Znaša 0,5 % ob vezavi denarja za eno leto. Na drugi strani pa imamo inflacijo, ki znaša približno 2 %, kar pomeni, ob enoletni vezavi in 0,5 % obrestni meri ter 2 % inflaciji, izgubo v višini 1,5 %, opozarja Mitja Vezovišek ter dodaja, da smo v tem okolju tako prisiljeni tvegati, če želimo ohraniti vrednost denarja, da bomo tudi čez eno leto lahko kupili enako količino kruha, kot danes.

Kam naj torej naložimo denar?

“Ni preprostega odgovora. Ugotoviti moramo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti. Če je to denar, ki ga potrebujemo čez 2 leti za nakup stanovanja, potem ga vseeno imejmo na banki in recimo, da bomo rajši nič tvegali in malce izgubili, a se bomo ubranili velikih potencialnih izgub, a tudi donosa. Če pa smo pripravljeni tvegati, pa se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni tvegati. Za takšno količino denarja obstaja ogromno produktov, ki bi jih lahko predlagali, a brez načrta nobenega.”

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno to, da obstaja veliko ljudi, ki z manjšimi zneski, kot je 15 tisoč evrov pridejo do posameznih ponudnikov in jih ti prepričajo, da je treba vložiti denar prav v njihov produkt, ne glede na to, ali je za stranko primeren ali ne. Gre za prodajalce finančnih storitev, za katere ni nujno, da bodo delali v našo korist.

Torej, za svoj denar moramo narediti investicijski načrt, če ne želimo biti na strani izgube, ampak le-tega ustrezno oplemenititi.

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto!

V zadnjih tednih so finančni trgi doživeli korekcijo v višini ca. 10 odstotkov, zato smo pri osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču preverili, kaj takšna korekcija pomeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri investiranju na kapitalskih trgih, ki jih spremlja že več kot 20 let, nam je zaupal, da je v resnici tovrstna korekcija zdrava. »Težko bi rekli, da ni bila pričakovana, čeprav v resnici nikdar ne moremo vedeti, kaj bo.« Povprašali smo ga tudi po razlogih za to.

»Trgi so dolgo rasli, vrednotenja so na zelo visokih nivojih, kot pravijo analitiki, pa je bil ključen razlog za korekcijo objava podatkov o plačah v ZDA, ki so bile precej boljše od pričakovanih. Ta podatek v kombinaciji z rekordno nizko brezposelnostjo pomeni, da se pričakuje višja poraba, kar lahko posledično vpliva na dvig inflacije. V primeru povečane inflacije glede na napovedi pa to seveda pomeni, da bo ameriška centralna banka dvigovala obrestno mero bolj, kot je bilo prvotno napovedno,« pravi Matjaž Drobnič iz družbe Vezovišek & Partnerji.

Več agresivnosti pri dvigovanju obrestne mere

Pri vsem tem bo svojo vlogo odigral tudi predsednik ameriške centralne banke, ki je po novem Jerome Powell, za katerega velja, da bo prinesel več agresivnosti na področje dvigovanja obrestne mere, kar je v nasprotju z njegovo predhodnico Janet Yellen, ki je veljala za bolj umirjeno.

»V primeru pospešenega dvigovanja obrestnih mer pa bodo seveda zahtevani donosi na desetletne ameriške državne obveznice še dodatno rasli. Že zdaj se približujejo trem odstotkom, kar pomeni, da postajajo potencialno zanimive za investitorje. Kar pa se tiče donosnosti ameriških delnic, lahko rečemo sledeče; dvigovanje obrestnih mer ima seveda negativen vpliv na donosnost, stroški zadolževanja podjetij, prav tako tudi surovin in energije se povečujejo, kar vpliva na zmanjševanje dobičkov,« pravi Drobnič in ob tem dodaja, da pozitiven vpliv lahko predstavlja tudi v decembru sprejet t.i. Trumpov davčni rez, ki ameriškim podjetjem znižuje davčno osnovo iz 35 na 21 odstotkov.

Ni pa še jasno, koliko te olajšave se bo prelilo v dividende podjetij, nekateri analitiki omenjajo številko 0,6 odstotka. Kateri dejavnik pa bo imel večji vpliv, bo pokazal čas. Zagotovo pa je, da se razlika med donosnostjo delnic in obveznic manjša, kar pomeni, da bodo posledično obveznice postale vse bolj zanimive za vlagatelje.

Finančne trge zanima prihodnost

»Danes so vsi gospodarski kazalniki lahko odlični, ustvarjeni presežki, a dejstvo je, da finančnih trgov ne zanima današnja situacija ampak prihodnost. Investitor, ki investira danes želite vedeti, kaj se bo z njegovo investicijo dogajalo v prihodnje. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo po relativno umirjenem obdobju zmerne rasti zadnjih let letošnje leto bistveno bolj volatilno,« dodaja osebni finančni svetovalec.

In kaj to pomeni za vlagatelje? Da se bodo težko sami gibali na trgu in lovili prave trende. »Večina analitikov napoveduje volatilno leto z vzponi in padci, to pa pomeni, da je treba gibanje trga dobro poznati in spremljati. Posledično se povečuje tudi potreba po dobrih osebnih finančnih svetovalcih, saj je treba biti previden kam in kako bomo namenili sredstva.«

Za konec naj povemo, da so finančni trgi sicer polovico izgubljene vrednosti v zadnji korekciji že pridobili, težko pa rečemo, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Naj navedemo še zadnjo izjavo analitikov banke Morgan Stanley, ki menijo, da ta korekcija verjetno ni bila edina letos in da se bo nestabilnost finančnih trgov še nadaljevala.

Več o osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču in njegovih dolgoletnih izkušnjah si lahko preberete TUKAJ.

Kako bo nov davčni predlog vplival na obdavčitev kapitalskih dobičkov in vašo denarnico?