Veste, kakšen tip investitorja ste?

V svetu investicij se pogosto srečamo z raznolikostjo strategij in pristopov, ki jih posamezniki izbirajo glede na svoje finančne cilje, apetit po tveganju in življenjske okoliščine. Čeprav se zdi, da so možnosti skoraj neskončne, lahko večino investitorjev razvrstimo v nekaj osnovnih kategorij in tako določimo tip investitorja. To razvrstitev je pomembno razumeti ne le zaradi izbire pravih naložbenih produktov, ampak tudi za uspešno upravljanje osebnih financ in doseganje dolgoročnih finančnih ciljev.

“Poznamo štiri glavne naložbene profile, ki se razlikujejo glede na stopnjo naložbenega tveganja, dinamiko sprememb vrednosti naložb (volatilnost) in pričakovano donosnost.”
- Mitja Vezovišek

Kot pravi upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek, že od nekdaj poznamo štiri glavne naložbene profile, ki imajo svoje osnovne specifike. A z leti in izkušnjami se znanje svetovalcev nadgrajuje, saj preživijo več obdobij vzponov in padcev. Posledično znajo danes realneje oceniti potencialne donose in tveganje. In s tem tudi bolje definirati tipe investitorja.

Poglejmo si torej definicije vsakega izmed štirih tipov investitorja in kako lahko razumevanje lastnega tipa pripomore k bolj informiranim odločitvam na področju investiranja.

Tip investitorja #1: konservativni naložbeni profil

V srcu konservativnega tipa investitorja tiči previdnost, ki ga vodi pri izbiranju svojih naložb. Ta profil je značilen za tiste, ki dajejo prednost varnosti nad visokimi donosi, saj se osredotočajo na naložbe z minimalnim ali ničelnim naložbenim tveganjem. Njihov naložbeni portfelj je skrbno sestavljen iz manj tveganih produktov, ki prinašajo stabilne, čeprav morda skromnejše povprečne letne donose v razponu od 4 do 6 odstotkov. Volatilnost portfelja je pri tem tipu investitorja nizka; nihanja v vrednosti naložb so 15 % v katerokoli smer, kar investitorju zagotavlja bolj miren spanec.

Ta tip investitorja išče predvsem varnost in stabilnost, pri čemer je pripravljen sprejeti nižje donose v zameno za manjše tveganje in mirnejši finančni tok.

Običajno se za konservativni naložbeni profil odločajo posamezniki, ki bodisi stopajo v poznejša življenjska obdobja ali tisti, z omejenimi izkušnjami v svetu kapitalskih trgov. To vključuje starejše osebe, ki želijo ohraniti svoj kapital. Med konsrvativni tip investitorja spadajo tudi posamezniki, ki so finančno manj pismeni, se pa zavedajo pomembnosti varčevanja in želijo svoja sredstva zaščititi pred nepredvidljivostmi trgov. Ta tip investitorja išče predvsem varnost in stabilnost, pri čemer je pripravljen sprejeti nižje donose v zameno za manjše tveganje in mirnejši finančni tok.

Tip investitorja #2: umirjeni naložbeni profil

Posamezniki tega profila imajo značilnost, da dajo prednost naložbam z malo naložbenega tveganja. V njihovem portfelju prevladujejo manj tvegane naložbe, ki so povezane z delom bolj tveganih in omogočajo od 6 do 8 % povprečne letne donose. Nihanja so lahko tudi do 22 % v eno ali drugo smer, to pa predstavlja srednje visoko volatilnost. Kdo se odloča za takšne investicije? Večji del prebivalstva, predvsem v starosti nad 40 let in premožnejši ljudje, ki nimajo potrebe po prevzemanju višjega naložbenega tveganja.

Ta tip investitorja za doseganje zmernih do višjih donosov sprejema nekaj tveganja, vendar je hkrati previden, da ne ogrozi svoje finančne stabilnosti.

Ta tip investitorja običajno zajema širok spekter prebivalstva, zlasti starejše od 40, ki imajo stabilno finančno ozadje. Pogosto gre za premožnejše posameznike, ki so si že ustvarili določeno finančno varnost in zato ne čutijo potrebe, da bi za večje donose tvegali večji del svojega premoženja. Umirjeni investitorji so tisti, ki iščejo ravnovesje med varnostjo in potencialom za rast, pri čemer so dovolj izkušeni, da razumejo pomen diverzifikacije in tveganja.

Tip investitorja #3: dinamični naložbeni profil

Dinamični tip investitorja zaznamuje pustolovski duh in izrazita naklonjenost k naložbam z višjim tveganjem, ki obljubljajo večje donose. Značilno za te posameznike je, da ne iščejo le varnosti, ampak tudi priložnosti za znatno rast svojega premoženja. Njihov naložbeni portfelj je tako prava paleta možnosti, kjer se nižje tvegane naložbe prepletajo z visokotveganimi opcijami, s skupnim ciljem doseganja impresivnih povprečnih letnih donosov med 8 in 10 odstotki. Dinamični investitorji so se pripravljeni soočiti z volatilnostjo, ki lahko njihove investicije zaniha za do 35 odstotkov v katerokoli smer, sprejemajoč to kot del igre v iskanju večjih finančnih uspehov.

Ta tip investitorja je finančno dovolj stabilen, da lahko prenese večje nihanje naložb.

Ta tip investitorja je poleg umirjenega najpogostejši. Gre za investitorje, ki so dovolj samozavestni in iznajdljivi, da raziskujejo širši spekter investicijskih možnosti. So dovolj odločni, da sprejmejo nihajnosti trga kot del svoje investicijske poti. Dinamični investitorji običajno posedujejo bolj poglobljeno znanje o finančnih trgih in so sposobni aktivno upravljati s svojim portfeljem, pogosto pa so tudi bolj angažirani za sledenje trendom in prilagajanju svojih strategij v skladu z njimi.

Tip investitorja #4: drzni naložbeni profil

Drzni tip investitorja predstavlja finančno silo, ki se brez oklevanja podaja v svet špekulativnih naložb z očmi uprtimi v obzorje visokih donosov, ki presegajo 10 %. Ta profil je za tiste, ki so pripravljeni pluti po najbolj turbulentnih vodah finančnih trgov, opremljeni z naložbenim portfeljem, ki je sestavljen iz visokotveganih možnosti. Pri tem se morajo drzni investitorji nenehno zavedati, da visoka volatilnost njihovega portfelja ni le možnost, ampak neizbežnost, saj lahko vrednost njihovih naložb doživi drastične vzpone in padce.

Ta tip investitorja išče priložnosti, kjer visoka tveganja prinašajo potencial za visoke donose.

Drzni naložbeni profil ni za vsakogar; gre za izjemno peščico finančnih pustolovcev, ki ne samo, da razumejo in sprejemajo visoko tveganje povezano z njihovimi izbirami, ampak tudi uživajo v dinamiki, ki jo takšno trgovanje prinaša. Ti investitorji so pogosto dobro seznanjeni z naložbenimi strategijami, imajo jasno vizijo svojih finančnih ciljev in so pripravljeni sprejeti večje izgube v zameno za možnost eksponencialnih dobičkov. Drzni investitorji običajno delujejo z jasno strategijo in globokim razumevanjem tržnih mehanizmov ter so opremljeni z živci iz jekla, ki jim omogočajo, da ohranjajo mirno kri tudi v najbolj negotovih časih.

Kako določiti svoj Naložbeni Profil?

Za uspešno in mirno plovbo po finančnih vodah moramo poznati in razumeti svoj naložbeni profil: kakšen tip investitorja smo. Pravilna identifikacija nam omogoča, da svoje naložbene odločitve prilagodimo osebnim ciljem, finančni situaciji in toleranci do tveganja. A kako natančno ugotovimo, kateri tip investitorja smo?

Če si želite svoj profil določiti sami, si lahko pomagate z vprašalnikom iz knjige Osebni finančni načrt, kjer je predstavljen vzorec vprašalnika, zasnovan za pomoč pri samopreizkusu. Vprašalnik vam bo pomagal osvetliti vaše finančne preference in apetit po tveganju ter bolje razumeti, kateri naložbeni profil najbolj ustreza vašim potrebam in željam.

Strokovna ocena tipa investitorja

Včasih je za doseganje optimalnih finančnih rezultatov potrebno povprašati po zunanji pomoči. Zato se je smiselno obrniti na izkušenega osebnega finančnega svetovalca. Takšen strokovnjak vam ne bo le pomagal pri določanju vašega naložbenega profila na bolj objektiven način, ampak bo razvil tudi prilagojeno strategijo, ki bo vaše osebne finance usmerjala proti rasti in blagostanju.

"Praksa kaže, da v času borznega bika, ki predstavlja rast vrednosti delnic, veliko vlagateljev preceni svoj odnos do tveganja in izberejo bolj tvegane naložbe. Po drugi strani pa v času borznega medveda, ko se vrednosti delnic znižujejo, doživljamo nasproten učinek. Posledično vlagatelj ni zadovoljen z razvojem vrednosti in nihanji svojega naložbenega portfelja, kar pripelje tudi do stresa."
Mitja Vezovišek UPRAVLJAVEC OSEBNEGA PREMOŽENJA

Ne glede na to, ali ste na začetku poti ali že globoko v svetu investicij, nikoli ni prepozno (ali prezgodaj) za premislek o tem, kje stojite in kako lahko vaše finančne odločitve najbolje služijo vašim življenjskim ciljem. Razumevanje in sprejemanje vašega naložbenega profila je prvi korak k uresničitvi teh ciljev.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
PRIJAVI SE

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
PRIJAVI SE

Mitja Vezovišek odgovarja: Varčevanje v skladih

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

office-3295556_640“Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.  

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ. 

5 osnovnih pravil investiranja

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.  

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

stock-market-2616931_640“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA. 

Končajte leto z načrtom

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek. 

modern-technologies-1263422_640Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek. 

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

  1. Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
  2. Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
  3. Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
  4. Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
  5. Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.  

Kam gredo v resnici finančni trgi?

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

IMG_5703 (1)»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto! 

Osnove finančne pismenosti (2. del)

varcevanje

Kako lahko zlezemo iz večnega minusa?

V prvi vrsti si moramo postaviti ta cilj in ga časovno opredeliti. Pogledati, kakšne so naše trenutne obveznosti, jih razvrstiti od najmanjše do največje in potem začeti odplačevati vse lepo po vrsti. Pri tem refinanciranje ni najboljša rešitev, saj v večini primerov čez leto ali dve spet zaidemo na stara pota.

Odločilno je, da začnemo spreminjati svoje navade in ravnanje z denarjem. Da poiščemo rezerve, ki jih lahko usmerimo v odplačevanje obveznosti. Kako to naredimo? Začne se pri zapisovanju čisto vseh prihodkov in odhodkov in kaj hitro bomo našli 10 ali 20 odstotkov sredstev, ki jih lahko preusmerimo drugam.

Na kaj moramo paziti, ko sklepamo zavarovanja?

Tudi pri izbiri ustreznih zavarovanj lahko veliko prihranimo s tem, da vnaprej premislimo, kakšnim finančnim tveganjem smo izpostavljeni. Najlažje je, da se vprašamo, kaj če. Kaj če me jutri več ni, kaj če se poškodujem, zbolim ali pa pride do zloma na borzi, potresa ali poplave v naravi?

Zato je prvi korak pri izbiri zavarovanj načrt zaščite življenja, delovne sposobnosti, zdravja in premoženja, tudi finančnega. Šele nato sledi izbira posameznih produktov, kjer je pametno upoštevati načelo čim manj,  a vse, kar potrebujem. Pri tem pa vedno ločimo zavarovanje od varčevanja in primerjamo ponudbe vseh ponudnikov.

Kako je najbolje varčevati?

Tako da dosežemo največji donos na enoto tveganja, pri pa plačamo najnižje možne stroške in davke. Ja, sliši se preprosto, a v resnici ni. Tako kot ni enopomenskega odgovora, kjer je ta odvisen od naših predhodnih izkušenj, ciljev, ročnosti, naložbenega profila in strategije, starosti, premoženja in zneska, ki ga imamo na voljo za varčevanje.

Načeloma bi lahko rekli, da več imamo časa, znanja, izkušenj in denarja, več tveganja si lahko privoščimo in kompleksnejše finančne produkte lahko izbiramo. Sicer pa se je najbolje držati produktov, ki jih razumemo, ali poiskati strokovno pomoč osebnega finančnega svetovalca.

Kako je z zavarovanji, ki so hkrati varčevanja?

Zavarovanje in varčevanje je najbolje ločiti, saj so izkušnje pokazale, da je paketna ponudba, razen redkih izjem, vedno slabša. V večini primerov je bolje izbrati tako imenovano riziko zavarovanje, ki vsebuje le zavarovalno komponento, in varčevati ločeno.

Največja težava tako imenovanih naložbenih življenjskih zavarovanj, v katerih sta združena zavarovanje in varčevanje, je v visokih stroških, ki so jih zavarovalnice morale razkriti šele po sprejetju evropske direktive pred nekaj leti. Pred tem so uspešno prikrivale te stroške, ne samo strankam, temveč tudi zavarovalnim zastopnikom.

Številni med njimi še danes ne vedo, da je povprečen strošek ‘varčevanja’ pri naložbenih življenjskih zavarovanjih kar 14 odstotkov. In to ne vključuje stroška zavarovanja, to je rizika premije. A visoki stroški niso edina težava. Večina tovrstnih zavarovanj je povrhu vsega še nepregledna, ponuja le omejene možnosti sprememb in dvojno obdavčitev, kadar gre za dobo, krajšo od 10 let. Po drugi strani je varčevanje z naložbenimi življenjskimi zavarovanji po preteku 10 let neobdavčeno.

Prednost je tudi v tem, da nekatera zavarovanja ponujajo dostop do naložb, do katerih sicer z majhnimi zneski ni mogoče priti, vsebuje elemente garancije, ponujajo finančni vzvod in še kaj bi se našlo. Zato si tista redka naložbena življenjska zavarovanja, ki ponujajo tovrstne elemente in so hkrati stroškovna ugodna, zanimiva alternativa varčevanju v investicijskih skladih. A žal je takšnih pravih investicijskih zavarovanj (kot imenujemo naložbena življenjska zavarovanja z minimalno zavarovalno vsoto za smrt in brez dodatnih zavarovanj) zelo zelo malo.