Zagotovo ste se že kdaj ujeli v spletno “super ponudbo”, ki je trajala še natanko 7 minut, ne glede na to, kdaj ste odprli stran. Ali pa ste ob zaključku nakupa opazili, da kljub temu, da vstopnica stane 33 €, vi sedaj plačujete 34 €, ker toliko očitno stane “strošek izdaje vstopnice”. To niso naključja ali tehnične napake; to so t. i. temni vzorci uporabniške izkušnje: skrbno oblikovani triki, ki izkoriščajo naše psihološke odzive in nas usmerjajo k določenim dejanjem. Pogosto takšnim, ki niso nujno v našem interesu.

Sivi vzorec v spletni trgovini.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki redno opozarja na sporne trgovske prakse, je temne vzorce prepoznala kot vse bolj razširjeno prakso tudi pri slovenskih spletnih trgovinah. Mi pa smo smo zbrali dodatne primere iz domačega okolja, izpostavili novejše in manj očitne vzorce, ter dodali konkretne nasvete, kako jih prepoznati in se jim izogniti.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Kaj so temni vzorci?

Temni vzorci (ang. dark patterns) so manipulativne oblikovalske taktike na spletnih straneh in v aplikacijah, ki uporabnika speljejo k dejanjem, ki jih sicer ne bi izbral (npr. nakup, prijava na e-novice, sprejem vseh piškotkov). Pogosto izkoriščajo psihološke bližnjice, kot so občutek nujnosti, pristranskost do vnaprej izbranih možnosti, utrujenost pri odločanju ipd.

Sivi vzorec v spletni trgovini.

Čeprav se mnogi od teh vzorcev še vedno pojavljajo znotraj zakonskih okvirov, jih težko štejemo za etične. Uporabniku odvzamejo pregled nad odločitvijo in ustvarjajo občutek nujnosti, strahu pred zamudo ali celo krivde, če določenega koraka ne izvede.

Značilnosti temnih vzorcev:

  • Uporabljajo psihološke trike, kot so občutek izgube, časovni pritisk ali družbeni dokaz.
  • Izgledajo kot običajen del spletne izkušnje, zato jih je težko prepoznati brez izkušenj.
  • Pogosto vplivajo na vedenje brez jasnega soglasja uporabnika.

Največja moč spletnih trgovin ni v veliki izbiri izdelkov, temveč v tem, kako te izdelke predstavijo.

Najpogostejši temni vzorci:

  • Lažen občutek nujnosti (odštevalniki, omejene zaloge)
  • Skrito dodajanje v košarico (npr. Mojacokolada.si)
  • Trditve o velikem povpraševanju (Vitapur, Bags & More)
  • Sporočilo o majhni zalogi
  • Sramotenje ob potrditvi (“Ne, nočem prihraniti denarja” – Swiss+Bed)
  • Vizualne manipulacije (večji, barviti gumbi za želeno možnost)
  • Neprestano nadlegovanje (ponavljajoča se okna za piškotke)
  • Težka odjava (“roach motel” – enostavna prijava, težka odjava)
  • Čustvena manipulacija (npr. Duolingo sova)
Temni vzorec v spletni trgovini.

Temni vzorci, ki pogosto ostanejo pod radarjem

Temni vzorci niso vedno očitni ali agresivni. Včasih so zaviti v jezik dobrodelnosti, “dodatne zaščite” ali domnevno izboljšane uporabniške izkušnje. Prav zato jih uporabniki pogosto spregledamo ali celo napačno razumemo kot koristne storitve.

NABOR TEMNIH VZORCEV

Prisila k deljenju (Forced Action)

Uporabnika prisilijo, da izvede neko dejanje, ki ni nujno za uporabo storitve (npr. deljenje na družbenih omrežjih za dostop do vsebine).
Primer: Nekatere slovenske trgovine zahtevajo vnos e-naslova za ogled cene ali za dostop do kupona.

Prikrivanje stroškov (Hidden Costs)

Dodatni stroški (npr. dostava, obdelava naročila) se prikažejo šele tik pred zaključkom nakupa.
Primer: Nekatere slovenske trgovine (npr. EnaA, Mimovrste) prikažejo stroške dostave šele v zadnjem koraku.

Zavajajoče preklopne tipke (Trick Questions)

Obrazci, kjer je vprašanje ali možnost oblikovana tako, da uporabnik nehote izbere nezaželeno možnost (npr. potrditvena polja, ki so obrnjena).
Primer: Prijava na e-novice je včasih že vnaprej označena, ali pa je vprašanje zavajajoče.

Obvezna registracija za nakup (Forced Registration)

Uporabnik mora ustvariti račun, čeprav bi lahko kupil kot gost. To odvrača od nakupa ali pa uporabnika sili v deljenje osebnih podatkov.
Primer: Nekatere večje trgovine (npr. BigBang, Harvey Norman) ne omogočajo nakupa brez registracije.

Nepregledna odjava (Obscured Unsubscribe)

Gumb za odjavo od e-novic je skrit ali zapleten (npr. več korakov, nejasen tekst).
Primer: Nekatere trgovine zahtevajo, da pošlješ e-mail za odjavo ali pa je povezava za odjavo komaj vidna.

Zavajajoče ocene in mnenja (Fake Social Proof)

Prikazovanje lažnih ocen, mnenj ali števila nakupov za ustvarjanje vtisa priljubljenosti.
Primer: Na nekaterih slovenskih straneh se pojavljajo generične ocene brez preverjenih uporabnikov.

Zavajajoče privzete nastavitve (Default Settings)

Privzeto so izbrane možnosti, ki so bolj ugodne za trgovca (npr. privzeta prijava na e-novice, privzeto sprejemanje vseh piškotkov).

Kako se zaščititi pred temnimi vzorci

Temnim vzorcem se ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa jih prepoznamo in zmanjšamo njihov vpliv.

Pomagajo že osnovna pravila pozornega branja in zdrave previdnosti:

  • Vedno preverite kljukice. Ne domnevajte, da je izbrano le tisto, kar ste sami označili.
  • Pred potrditvijo preglejte znesek. Dodatki, kot so zavarovanja in donacije, se pogosto znajdejo v košarici brez jasnega opozorila.
  • Ne pustite se ustrahovati. Časovni pritisk in sporočila v slogu “samo še danes” so pogosto neresnični. Če vas stran sili v naglo odločitev, si vzemite čas.
  • Kupujte kot gost, kjer je le možno. Ni potrebe, da ustvarjate račun za vsak nakup.
  • Prijavite sumljive prakse. Če nekaj ni pošteno, o tem obvestite ZPS ali Tržni inšpektorat.

koliko (finančnih) let
štejete?

Temni vzorec v spletni trgovini.

Uporabniška izkušnja je odgovornost obeh strani

Spletne trgovine so danes veliko več kot zgolj digitalne police. Njihova največja moč ni v veliki izbiri izdelkov, temveč v tem, kako te izdelke predstavijo. Pri tem pogosto uporabljajo principe vedenjske psihologije: od ustvarjanja občutka nujnosti, izkoriščanja avtomatiziranih odločitev, do subtilnih čustvenih pritiskov.

Ti prijemi bi lahko služili izboljšani uporabniški izkušnji, kjer je nakup enostaven, hiter in prijeten. A žal so pogosto uporabljeni v drugo smer. Ne za pomoč uporabniku, ampak za njegovo manipulacijo. Da kupi več, kot je načrtoval. Da v košarici ostanejo dodatki, ki jih ni želel. Da popust, ki si ga je želel koristiti, izgine, če ne pristane še na nekaj drugega.

To ne pomeni, da je odgovor odpoved nakupovanju. Ni treba, da zapremo vse zavihke in si rečemo: “Saj v resnici ničesar ne potrebujem. Pred 50 leti tega ni bilo, pa so vsi preživeli.”  Finančna anoreksija ni prava varovalka.

Rešitev je drugje. Kot potrošniki imamo glas, vpliv in moč. Lahko se odločimo, da ne kupujemo tam, kjer nas zavajajo. Lahko napišemo podjetju, da nas je njihova praksa zmotila. Lahko jih prijavimo pristojnim inštitucijam. In kar je najpomembnejše: lahko postanemo informirani, pozorni, preudarni.

Rešitev ni v tem, da nič ne kupujemo. Rešitev je v tem, da znamo kupovati pametno. Tudi to je namreč poglavje v učbeniku finančne pismenosti.

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Ali veste, kaj pomenijo izrazi, kot so moratorij, interkalarne obresti ali efektivna obrestna mera? Ne? Brez skrbi, niste edini.

Bančniški svet ima svoj jezik

In ta jezik je pogosto prepreden z izrazi, ki jih marsikdo ob prvem stiku ne razume povsem. A prav ti izrazi odločajo o tem, koliko bomo na koncu res plačali, kakšne so naše obveznosti in pravice ter kako varne so naše finančne odločitve.

Zato smo pripravili kratek slovarček najpogostejših bančnih izrazov, ki vam bo pomagal razumeti drobni tisk, postavljati prava vprašanja in se samozavestno pogajati za boljše pogoje.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Ne le ob najemu kredita, ampak tudi v vsakdanjih pogovorih, kjer se z razumevanjem teh izrazov izognemo površnim odločitvam in napačnemu občutku varnosti.

bančni slovarček

🔹 Amortizacijski načrt

Načrt odplačevanja kredita, ki prikazuje razdelitev vsakega obroka na glavnico in obresti. Omogoča vpogled v preostali dolg in dinamiko odplačevanja skozi celotno dobo kredita.

🔹 Anuiteta

Mesečni obrok kredita, ki vključuje dve komponenti: glavnico in obresti. Znesek anuitete je ves čas enak, vendar se razmerje med glavnico in obrestmi spreminja: obresti se sčasoma manjšajo, glavnica pa veča.

🔹 Efektivna obrestna mera (EBM)

Letna obrestna mera, ki vključuje vse stroške kredita: obrestno mero, stroške odobritve, stroške vodenja, zavarovanje itd. Namenjena je lažji primerjavi različnih kreditnih ponudb.

🔹 Euribor

Medbančna obrestna mera v evrih, ki se dnevno oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje med evropskimi bankami. Uporablja se kot osnova za variabilne obrestne mere; banke mu običajno dodajo lasten pribitek (maržo).

🔹 Interkalarne obresti

Obresti, ki se obračunajo med črpanjem kredita in začetkom njegovega odplačevanja. Značilne so pri stanovanjskih kreditih, kjer je lahko obdobje med izplačilom sredstev in začetkom odplačevanja daljše.

🔹 Moratorij

Označuje odlog plačevanja obveznosti, najpogosteje ob začasni izgubi dohodka, bolezni ali drugih izrednih razmerah. Moratorij je lahko delni (samo glavnica) ali celotni (glavnica + obresti).

🔹 Solidarni porok

Fizična oseba, ki z lastnim premoženjem jamči za poplačilo kredita, če kreditojemalec z obveznostmi zamuja. Banka lahko terja poroka neposredno, brez vnaprejšnje izterjave dolžnika.

🔹 Zavarovalna premija

Znesek, ki ga kreditojemalec plača za zavarovanje kredita. Ob neodplačevanju kredita zavarovalnica poplača banko, ne pa kreditojemalca. Premija ne pomeni, da so kreditojemalčevi dediči oproščeni dolga; to je odvisno od vrste zavarovanja.

🔹 Glavnica

Osnovni znesek kredita, ki ga prejmete od banke. Na to vsoto se obračunavajo obresti.

🔹 Obrestna mera

Določena kot fiksna (ostaja nespremenjena) ali variabilna (lahko se spreminja glede na referenčno mero, npr. Euribor). Določa višino obresti, ki jih plačate banki.

🔹 Ročnost

Obdobje trajanja kredita, izraženo v mesecih ali letih (npr. kredit z ročnostjo 240 mesecev = 20 let).

🔹 Zamudne obresti

Obresti, ki se začnejo obračunavati, ko kreditojemalec zamuja s plačilom obveznosti.

🔹 Skupni znesek za plačilo

Vsota vseh obrokov kredita (glavnica + obresti + stroški), ki jih boste plačali do konca odplačilne dobe.

🔹 Zavarovanje kredita

Načini, kako banka zaščiti svojo terjatev: lahko gre za poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, zastavo nepremičnine, ali depozit.

Potrebujete tudi neodvisen nasvet

Če želite biti dobro pripravljeni, preden podpišete kakršnokoli pogodbo, je razumevanje teh izrazov ključnega pomena.
Če vam kateri od pojmov ni jasen, vam priporočamo posvet z neodvisnim finančnim svetovalcem. Bančni svetovalec vam je sicer dolžan razložiti pogoje na razumljiv način, a ne pozabite: deluje v interesu svoje banke, podobno kot trgovec, ki vam predstavlja izdelke lastne trgovine.

Zato je zares dobra priprava več kot le poznavanje terminologije. Potrebno je tudi nepristransko razumevanje širšega konteksta, ki vam omogoča, da ocenite, ali je izdelek (ali svetovanje) res v vašem interesu, ne le v interesu prodaje.

Znanje je moč, a šele z neodvisno perspektivo postane tudi orodje za boljše finančne odločitve.

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Poletje je čas za odklop, sprostitev in polnjenje baterij. In ravno tovrstna spontanost, nas lahko veliko stane, če ni vseeno znotraj načrtovanih okvirjev. Prav toliko (če ne še bolj), kot so agresivni sončni žarki, so agresivni tudi zunanji potrošniški pritiski. Restavracije, hitra prehrana, vodne pištolice, nova blinkajoča reč iz Kitajske, magnetki, izlet z ladjico, sladkorna pena … Na vsakem vogalu nekdo mami naše želje. In tako kot se zaščitimo pred sončnimi žarki, se je dobro zaščititi tudi pred manj prijetnimi posledicami brezglavega dopustovanja. Ker si nihče ne želi, da bi dopust zaključil s praznimi žepi, ki bi čisto izničili lepe spomine.

Zaščitite se pred po-počitniškim bankrotom

Predstavljajte si, da se vrnete z dopusta spočiti, zagoreli, polni lepih spominov. Potem pa pogledate stanje na računu in realnost vas udari kot poletna nevihta. Rdeče številke, zamujena plačila, limit na kreditni kartici presežen. V trenutku pozabite, da ste bili na dopustu, pozabite na vse lepe trenutke, saj je edina misel s katero se ukvarjate ta, s čim boste naslednjih 6 mesecev plačevali položnice?

Da bi se temu izognili, smo pripravili nekaj preprostih, a učinkovitih nasvetov, kako že danes postaviti temelje za finančno brezskrben dopust (in tudi čas po njem).

1. Načrtujte dopust vnaprej

Postavite si jasen finančni okvir, koliko ste pripravljeni in sposobni porabiti za poletni oddih. Naj bo to znesek, ki ne ogrozi vašega mesečnega proračuna ali drugih dolgoročnih ciljev. Če je mogoče, začnite z varčevanjem že danes, tudi če gre za dopust šele prihodnje leto. Mesečni znesek, ki ga sproti namenjate za dopust, vam omogoča veliko večjo fleksibilnost in mirnost.

2. Izogibajte se impulzivnim nakupom

Na dopustu nas pogosto premamijo spontanost, popusti in želje otrok. Raje kakšen dan samo skupaj poležavajte na plaži, uživajte v šumenju morja, ob branju knjig ali prijetnem pogovoru. Oddih je med drugim namenjen sproščanju možganov in z nepotrebnimi nakupi tega gotovo ne boste dosegli. Pogovor v senci borovcev pogosto pomeni več kot še ena nova napihljiva igrača ali magnetek.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

3. Izogibajte se plačevanju s kreditnimi karticami

Plačevanje s kreditno kartico lahko ustvari lažen občutek finančne stabilnosti, saj obveznosti odložimo v prihodnost. Kreditne kartice vam obenem onemogočajo nadzor nad vašim osebnim proračunom. Hitro se vam lahko zgodi, da prihodnji mesec ne boste imeli dovolj finančnih sredstev, s katerimi bi poplačali nastale obveznosti. Raje plačujte sproti in v okviru zneska, ki ste si ga vnaprej določili.

4. Restavracija naj ne bo vsakodnevna rutina

Če se vsak dan prehranjujete v restavracijah, se stroški hitro naberejo. Trije obroki dnevno v enem tednu pomenijo 21 (visokih) plačil, kar lahko hitro močno preseže vaš predviden proračun. Zato razmislite o uravnoteženem pristopu: kombinirajte samostojno pripravljene obroke z občasnimi obiski restavracij.

koliko (finančnih) let
štejete?

5. Ne primerjajte se z drugimi

Na družbenih omrežjih je vse videti idealno: popolne lokacije, popolne fotografije, popolni trenutki. Ampak realnost teh dopustov pogosto vključuje tudi dolgove in stres, ki jih slike ne pokažejo. Vaš dopust naj bo vaša zgodba, ne odziv na objave drugih.

Načrtujte svojo spontanost

Če se želite zaščititi pred poletnim (ali po-počitniškim) finančnim stresom, je ključ v pripravljenosti. Dober načrt, zdrava mera samodiscipline in zavedanje, da ni treba »imeti vsega«, so najboljša zaščita. Veliko bolj trajna kot katerakoli krema za sončenje. (Pa na njo vseeno ne pozabite! 😉

Želimo vam čudovit, sproščen in predvsem finančno brezskrben oddih!

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Kako naj učinkovito upravljamo svoj denar, da bomo pripravljeni na vsakodnevne izdatke, nepričakovane življenjske pretrese in dolgoročne cilje? Odgovor se skriva v eni najbolj preprostih, a genialnih idej: v treh vrečah denarja.

Sistem 3-VD je model, ki razdeli vaše finance v tri ločene vreče: transakcijsko, likvidnostno in naložbeno.

Vsaka ima svojo vlogo, skupaj pa sestavljajo celovit in prilagodljiv sistem za vse življenjske faze: od prvih zaslužkov do upokojitve.

Ta sistem smo razvili v svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji, kot odgovor na stiske ljudi, ki so iskali več kot le proračunske tabele. Iskali so občutek varnosti, jasnost, načrt. Avtorja sistema, Ana in Mitja Vezovišek, sta ga prvič predstavila v knjigi Adijo, finančni stres in od takrat ga je uspešno uporabilo več tisoč Slovencev.

Ni čudežna formula. Je pa trdna osnova, ki vas lahko pripelje od negotovosti do finančne zrelosti.

Kaj je sistem 3-VD ali sistem treh vreč denarja?

Bistvo sistema 3-VD je razdelitev vseh naših denarnih sredstev v tri funkcionalne vreče, pri čemer ima vsaka jasno nalogo:

  • Transakcijska vreča = denarnica za vsakodnevne izdatke
  • Likvidnostna vreča = finančna rezerva za nepričakovane dogodke
  • Naložbena vreča = orodje za dolgoročno rast premoženja

Ta razdelitev ni zgolj estetska ali teoretična. Njihovo bistvo je v tem, da vsaka vreča rešuje točno določen izziv, s katerim se soočamo v osebnih financah.

Ko so vse tri vreče postavljene in pravilno povezane, lahko:

  • bolje razumemo, kam gre naš denar,
  • zmanjšamo stres ob nepredvidenih izdatkih,
  • varneje in pametneje investiramo,
  • ter zadihamo z večjo finančno lahkotnostjo.

1. Transakcijska vreča

Transakcijska vreča je osnova naše finančne stabilnosti. V njej je denar, ki ga potrebujemo za vsakodnevno življenje: hrano, položnice, prevoz in druge redne mesečne stroške.

Ta vreča je naša operativna denarnica: vsebuje sredstva, ki jih (predvidljivo) potrebujemo skozi mesec. Ključno pravilo zanjo je, da mora biti vedno polna, nikoli pa prepolna. Na računu naj bo:

  • znesek mesečnega proračuna in
  • približno 10 % rezerve za manjša presenečenja.

Vsi prihodki, ki presegajo to količino, se prenesejo v drugo vrečo (najprej v likvidnostno, nato v naložbeno).

Transakcijska vreča je kot torbica, ki jo nosimo vsak dan. Ne vsebuje vsega, kar posedujemo, ampak to, kar res nujno potrebujemo.

Zaslužimo premalo ali porabimo preveč?

Če je ta vreča naša edina vreča, potem živimo iz meseca v mesec. To mora biti alarm za nas, saj je finančni mir, ki pride z varnostno rezervo, edini način, da lahko živimo sproščeno življenje, ki ne razjeda našega mentalnega in fizičnega zdravja. Če je življenje od plače do plače naša realnost, si moramo zadati za prvi cilj, da porabimo manj, kot zaslužimo.

2. Likvidnostna vreča

Likvidnostna vreča je naš osebni varnostni sklad. Namenjena je nepričakovanim dogodkom: izgubi službe, bolezni, večjim popravilom doma ali avtomobila. Če transakcijska vreča poskrbi za vsakdan, likvidnostna skrbi za miren spanec.

V tej vreči hranimo sredstva, ki jih ne potrebujemo vsak mesec, a morajo biti vedno pripravljena, če bi jih potrebovali.

Koliko denarja mora biti v njej?

Priporočena višina znaša 3- do 12-kratnik mesečnih stroškov, natančna številka pa je odvisna od našega življenjskega položaja:

  • kako varna je naša zaposlitev,
  • koliko obveznosti imamo (otroci, krediti ipd.),
  • kakšen življenjski slog vodimo.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Denar iz likvidnostne vreče mora biti vedno na voljo, zato ga ne vlagamo v tvegane naložbe, kot so kriptovalute, niti ga ne vežemo v dolgoročne depozite. Likvidnostna vreča je naš rešilni jopič. Nič nam ne koristi, če ga imamo med jadranjem doma, zaklenjenega v sefu.

To pa ne pomeni, da naj denar likvidnostne vreče leži na računu brez obresti. S tem bi nam likvidnostno vrečo odžirala inflacija in tako smo si naredili likvidnostvno vrečo z luknjo. Najboljša izbira mesta za naša sredstva v likvidnostni vreči so denarni skladi ali visoko obrestni varčevalni računi, ki omogočajo hiter dostop do sredstev.

Likvidnostna vreča ni razburljiva. Je pa nepogrešljiva.

Ko jo enkrat vzpostavimo, življenje teče bolj gladko tudi takrat, ko nam življenje pod noge meče polena.

3. Naložbena vreča

Ko sta transakcijska in likvidnostna vreča stabilni, lahko presežke usmerimo v tretjo, naložbeno vrečo. To je prostor, kjer naš denar začne zares delati za nas.

Naložbena vreča je namenjena dolgoročnim ciljem, kot so lastno stanovanje, pokojnina ali uresničitev sanjskega projekta. V njej se ne ukvarjamo z dnevnimi izdatki ali nepredvidenimi stroški, temveč z dolgoročno rastjo premoženja.

Ta vreča vključuje varčevanja in investicije, pri čemer postopoma oblikujemo razpršen portfelj, ki ustreza našim ciljem, časovnemu horizontu in stopnji tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti.

Naložbena vreča ne deluje po občutku ali intuiciji. Deluje, ko jo upravljamo sistematično. Če preskočimo osnovi finančni temelj in začnemo vlagati brez varnostne rezerve, nas lahko že prva kriza prisili v prodajo naložb z izgubo.

koliko (finančnih) let
štejete?

Kako polnimo svoje vreče denarja?

Uspeh sistema 3-VD ne temelji zgolj na razdelitvi denarja v tri kategorije. Ključno je tudi zaporedje, v katerem polnimo svoje vreče in kako dosledno se tega držimo.

Vrstni red polnjenja vreč je sledeč:

1. Najprej transakcijsko: da vedno zmoremo pokriti osnovne stroške.

2. Nato likvidnostno: da si ustvarimo varnostno rezervo.

3. Nazadnje naložbeno: ko sta prvi dve vreči stabilni.

3 vreče denarja polnimo postopoma in ne preskakujemo.

Najpogostejša napaka, ki jo kot strokovnjaki opažamo, je prehitevanje. Mnogi želijo svoj denar čim prej oplemenititi, zato preskočijo polnjenje likvidnostne vreče in vlagajo neposredno. A ko pride kriza, so prisiljeni prodajati naložbe; pogosto z izgubo. To ni finančni mir, temveč pasivna odvisnost od trga.

Zato velja zlato pravilo: varnost naj bo vedno pred donosom.

Povezave med vrečami

Sistem 3-VD ne deluje kot tri ločene denarnice brez stika. Ravno nasprotno: njegova moč je prav v medsebojni povezanosti vreč, ki omogoča, da se prilagajamo življenjskim okoliščinam in optimalno razporejamo presežke.

Ko je transakcijska vreča prepolna, presežek prenesemo v likvidnostno vrečo. Ko tudi ta doseže svoj cilj (na primer šestmesečno rezervo), začnemo presežke usmerjati v naložbeno vrečo.

Če pa se zgodi kriza (na primer: nenadna izguba prihodkov ali večji nepričakovani strošek), se lahko začasno ustavi polnjenje naložbene vreče, da se likvidnostna ne izprazni preveč. Po potrebi presežke tudi ponovno preusmerimo nazaj vanjo.

Pomembno je, da znamo prepoznavati signale, ki kažejo, katera vreča v določenem trenutku potrebuje največ pozornosti. Tako ohranjamo ravnovesje in zmanjšujemo tveganje, da bi nas nepredvideni dogodki potisnili v zadolževanje ali prisilno prodajo naložb.

Sistem 3-VD je torej živ. Ni enkratna postavitev, temveč dinamičen okvir, ki se prilagaja našemu življenju.

Prednosti sistema 3-VD

Sistem 3-VD je več kot le razporeditev denarja. Je način razmišljanja, ki omogoča, da naše finančne odločitve postanejo bolj zavestne, premišljene in povezane z našimi cilji.

Med najpomembnejšimi prednostmi sistema so:

1. Odprava impulzivnosti
Ko imamo jasno strukturo, lažje ločimo med varčevanjem, vlaganjem in vsakodnevnimi izdatki. To nas varuje pred impulzivnimi finančnimi odločitvami, ki pogosto temeljijo na strahu ali evforiji.

2. Stabilnost v času negotovosti
Ko pride do tržnih padcev ali osebnih kriz, ne potrebujemo panično prodajati naložb, ker imamo likvidnostno vrečo. To prinaša občutek notranje stabilnosti, tudi ko je svet okrog nas negotov.

3. Večji nakupi brez stresa
Prenova doma, nakup avtomobila ali večje potovanje ne porušijo finančnega ravnovesja. Če so predvideni vnaprej, se sredstva zanje zbirajo v ustrezni vreči.

4. Večja preglednost in jasnost
Ko vemo, kje je naš denar in kaj je njegov namen, se zmanjša občutek zmede. Lažje sprejemamo odločitve in hitreje opazimo morebitna neravnovesja.

5. Notranji občutek varnosti
Morda najpomembnejši učinek: manj skrbi. Ko vemo, da imamo strukturo, ki deluje (tudi, ko se vse zdi nepredvidljivo), se lahko osredotočimo na življenje, ne le na preživetje.

Trije temelji, ena prihodnost

Sistem 3-VD je več kot le orodje za razporeditev denarja. Je okvir, ki nam pomaga sprejemati odločitve z jasnostjo in občutkom nadzora. Omogoča nam, da zaščitimo svojo sedanjost, okrepimo odpornost na pretrese in obenem gradimo prihodnost.

Če želimo, da denar dela za nas (in ne obratno) mu moramo postaviti trdne temelje. In ti se začnejo z razumevanjem sistema 3-VD. Kajti res ne gre (samo) za to, da imamo več denarja; gre za to, da imamo nadzor nad njim.

Poglobi znanje in zgradi sistem zase

Za tiste, ki si želijo sistem 3-VD resnično osvojiti in ga prilagoditi svojim lastnim ciljem, priporočamo branje obeh knjig, v katerih avtorja sistema, Ana in Mitja Vezovišek, podrobno razložita vse faze osebnih financ:

📘 Zmagovalna kombinacija 1: Kako do močnih finančnih temeljev
Vodič po transakcijski in likvidnostni vreči: s konkretnimi koraki, izračuni in primeri.

📙 Zmagovalna kombinacija 2: Skrivnostne sestavine investiranja
Poglobljen vpogled v naložbeno vrečo: z opozorili, strategijami in razkritimi miti investiranja.

Sistem deluje. Zdaj je čas, da začne delovati tudi za vas.

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Slovenci imamo najvišjo povprečno plačo na Balkanu in za hrano porabimo bistveno manj kot naši sosedje. A kljub temu se mnogi iz meseca v mesec borijo z občutkom, da nikakor ne pridejo na zeleno vejo. Kako je mogoče, da statistično zmagujemo, a osebno izgubljamo? Članek razkriva, zakaj samo številke ne povedo celotne zgodbe, in kako lahko vsak posameznik začne iskati svoj izhod iz začaranega kroga finančne negotovosti.

Slovenci porabimo manj za hrano kot sosedi, a živimo podobno negotovo

Pred dnevi objavljena analiza srbske raziskovalne agencije Demostat razkriva zanimive podatke o deležu prihodkov, ki jih gospodinjstva v regiji namenjajo za hrano. V Srbiji ta delež presega 40 %, na Hrvaškem znaša 27 %, v Črni gori okoli 30 %, medtem ko v Sloveniji znaša 18,8 % .

Če pri tem primerjamo še svojo plačo s tisto v Srbiji, Bosni in Hercegovini ali Črni gori, hitro dobimo vtis, da nam gre kar dobro. In številke se s tem strinjajo. Povprečna neto plača v Sloveniji znaša 1.570 evra, medtem ko na Hrvaškem znaša 1.392 evra, v Črni gori pa zgolj 1.004 evre. Srbija je žal še nižje …

Vir: https://n1info.rs/biznis/demostat-na-hranu-trosimo-najvise-u-regionu-ko-to-ima-uslova-za-dostojanstven-zivot/

Na papirju smo torej zmagovalci regije. A zakaj potem večina Slovencev še vedno doživlja svoje finance kot krhek sistem, kjer se lahko ena napaka, bolezen ali nepredviden strošek hitro spremeni v dolg, paniko ali zamudo plačila rednih položnic?

Občutek finančne negotovosti ni rezerviran za revnejše države. Tudi Slovenci (kljub temu, da zaslužimo več), pogosto ostajamo v režimu preživetja, ne življenja. Zakaj je tako, in predvsem: kaj lahko kot posamezniki s tem podatkom naredimo?

Iz meseca v mesec lovimo svoj rep tudi s 1.570 €

Čeprav na papirju izstopamo kot finančno stabilnejši del Balkana, je vsakodnevna realnost marsikaterega posameznika precej drugačna. Povprečna neto plača v višini 1.570 evrov naj bi omogočala dostojno življenje, a večina Slovencev tega ne občuti. Zakaj?

Ena od težav je, da zgolj povprečje ne odraža realnega razpona dohodkov. Mnogo ljudi zasluži precej manj, medtem ko cene osnovnih dobrin, stanovanj in storitev naraščajo. Druga težava pa je v tem, da tudi tisti z “normalnimi” dohodki pogosto nimajo pravega občutka nadzora nad svojim denarjem.

Če pogledamo priporočeno razporeditev osebnega proračuna po sistemu 3VD, naj bi za hrano namenili približno 13 % svojih prihodkov. To pri povprečni plači znaša okoli 204 evre. Statistični podatek, da Slovenci za hrano namenimo 18,8 % dohodka, pomeni, da ta strošek že presega priporočeni okvir.

V kolikor bi se želeli držati priporočenega okvirja, moramo biti skorajda že čarodeji. Vemo, kako hitro v trgovini porabimo 100 evrov, kaj šele če v službi malicamo zunaj …

Tudi Slovenci (kljub temu, da zaslužimo več), pogosto ostajamo v režimu preživetja, ne življenja.

Zato se ne smemo čuditi, da se ljudje (tudi ob povprečni ali rahlo nadpovprečni plači) pogosto znajdejo v začaranem krogu: porabijo več, kot bi smeli, ne zato ker bi razmetavali, temveč zato, ker življenje pač stane (pre)več.

Ko 90 evrov razlike pomeni razliko med stabilnostjo in stresom

Če primerjamo priporočeni delež za hrano (13 %) s statistično izmerjenim dejanskim (18,8 %), se morda razlika v odstotkih ne zdi dramatična. A pri povprečni plači to pomeni skoraj 91 evrov razlike vsak mesec. In to je samo pri eni kategoriji stroškov.

Za mnoge je ta znesek tisto, kar bi lahko šlo v varčevanje, na dopust, v varnostno rezervo … Namesto tega pa se porabi za osnovna živila.

Ta razkorak je le eden od mnogih. Podobne ‘tihi minus’ učinke najdemo pri stroških za prevoz, bivanje, energijo. Če seštejemo vse drobne odklone od priporočenih odstotkov, hitro postane jasno, zakaj se zdi, da ‘nekaj ne štima’, četudi se objektivno nahajamo med bogatejšimi narodi Balkana.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Vsak evro nad priporočilom je evro stran od finančne varnosti

Čeprav je razkorak pri porabi za osnovna živila med Srbijo in Slovenijo astronomski, v luči tega, ali si lahko privoščimo življenje, ni važno, ali za hrano namenimo 18, 27 ali 40 % prihodkov, če pa je meja za dostojno življenje 13 %. Če presegamo priporočeni delež (torej okvir, znotraj katerega bi še lahko živeli stabilno in načrtovano), to pomeni le eno stvar: da si ne moremo privoščiti življenja, ki ga živimo.

Priporočene porabe po kategorijah so oblikovane tako, da bi lahko:

  • imeli nadzor nad svojim denarjem,
  • ustvarjali varnostno rezervo,
  • vlagali v prihodnost,
  • ohranjali mentalno zdravje in ustvarjalnost.

koliko (finančnih) let
štejete?

Ko te meje redno presegamo, je to kot vožnja brez zračnih blazin. Morda se peljemo hitreje kot sosedje, a vseeno nikoli ne vemo, ali bomo lahko zvozili ovinek.

Upanje je v osebni odgovornosti

Podatki ne lažejo. Slovenci v primerjavi s sosedi porabimo manjši delež za hrano, imamo višjo povprečno plačo in več dostopa do finančnega znanja. A kljub temu se mnogi iz meseca v mesec spopadajo z istimi vprašanji: “Kam je šel moj denar? Kako naj privarčujem? Zakaj nimam občutka, da kamorkoli napredujem, ampak da se samo vrtim v krogu?”

Odgovor pogosto ni v znesku, ampak v strukturi. V tem, da ne vemo, koliko je preveč – dokler ni že prepozno.

Dobra novica? To lahko spremenimo.

Začnemo lahko pri sebi. Z analizo svojih stroškov. Z vpogledom v to, koliko dejansko namenimo posameznim kategorijam. Z vprašanjem: ali živim znotraj svojih zmogljivosti ali čeznje?

Ljudje porabijo več, kot bi smeli, ne zato ker bi razmetavali, temveč zato, ker življenje pač stane (pre)več.

Priporočeni okvirji, kot jih ponuja naš sistem 3VD, niso toga pravila, ampak zemljevid, ki nas vodi proti življenju z več miru, več nadzora in več varnosti.

In če ne vemo, kje stojimo danes, je čas, da to ugotovimo.

Izračunajte svojo finančno starost in preverite, ali vaš življenjski slog res podpira prihodnost, ki si jo želite.

koliko (finančnih) let štejete?

Razvili smo sistem, ki izračuna vašo finančno starost –
in ta se pri večini razlikuje od biološke.
Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih letih konkretno zvišale. Cena hrane se je recimo zvišala za dobrih 72 %, stanovanjski stroški za 118 %, gostinske storitve za 97 %, izobraževanje za 80 %, zdravstvo za 44 %, transport za 39 % in alkohol in tobačni izdelki za 159 %. Vse to v zadnjih 17 letih. To so številke, ki kličejo po preoblikovanju naše politike “zapravljanja”, sploh, ko pomislimo, da plače zagotovo niso zrasle z enako intenziteto.

To so tudi izsledki, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer, kot je v oddaji Koda povedala Karmen Hren, namestnica generalne direktorice ugotavljajo, da so se v zadnjih desetih letih pocenila le oblačila in obutev, večji trend v padanju cen ugotavljajo tudi pri cenah avtomobilov, računalnikov, televizij in fotografske opreme. “Cene osnovnih potrošnih izdelkov pa so se povečevale. Predvsem povečevanje cen prehrambenih izdelkov je tisto, kar povečuje tudi inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.”

Smo potrošniška družba

Pa se Slovenci zavedamo, kako kopni naša kupna moč? “Pozorni smo na te cene, zavedamo se, jih skušamo znižati. Imamo pa velik razpad na eni strani med tistimi, ki si res ne morejo veliko privoščiti in tistimi, ki si lahko marsikaj privoščijo. Žal pa vedno niti ne vemo, kdo so tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, saj tega pogosto ne povedo. Po drugi strani pa imamo tiste, ki si jih prav tako ne morejo privoščiti, pa vseeno nekaj kupijo. Kako? Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo nekaj od tega: limit, kredit, leasing. Smo potrošniška družba,” je v oddaji KODA opozorila Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kako porabijo denar tisti, ki imajo najmanj?

Po besedah Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tisti, ki imajo najmanj večino svoje plače in prejemkov porabi za osnovne življenjske dobrine. “To je področje, kjer so se cene najbolj zvišale. V tem času se je zvišal tudi DDV, ki je prav pri teh dobrinah povzročil najšibkejšim dodaten izpad dohodkov. Tudi, ko govorimo o minimalni plači, ki je najbolj poznana, to pomeni le, da ljudje lahko jedo in spijo in nič več od tega. Zavedati se moramo tudi, da vsako rast plač poje rast cene.”

Pa poglejmo, kaj pravzaprav pomeni povprečna (ne minimalna!) plača. Ta je bila letos julija dobrih 1.071 evrov. Povprečna pokojnina je skoraj polovico nižja – 640 evrov.

Stroški za stanovanje močno presegajo mejo

Če želimo biti na varni strani, lahko posamezni stroški obsegajo le določen odstotek našega osebnega ali družinskega proračuna. “To področje je zelo nevarno, 30 % je namreč maksimum, ki ga lahko namenimo za bivanje. To vključuje tudi stanovanjski kredit. Lep primer pa je, ko greš na banko po kredit s plačo, ki jo imaš in ti dajo veliko več kot 30 % samo za kredit. Če temu obroku prišteješ še ostale stroške bivanja: elektrika, ogrevanje, internet, komunala, pa si že na polovici plače. Velikokrat pozivam ljudi, naj bodo rajši v najemu, kot da se prezadolžijo,” opozarja Ana Vezovišek.

Potem pa pride kriza, pride bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju in … ostanemo brez vsega. Ko smo ravno pri krizi, govori se tudi o tem, da prihaja nova – gospodarska kriza. Bo imela vpliv tudi na Slovence? “Težko je govoriti, kako bo vplivala, če bo prišla. Verjetno bo, a glede na to, da smo se z eno krizo že spopadli, se je prebivalstvo že nekaj naučilo iz tega,” dodaja presednica ZSSS.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji KODA, ki si jo ogledate TUKAJ. 

Pred nami je topel, sončen konec tedna in veliko število ljudi se bo odpravilo na lepše, morda že kar na dopust. Super! Če ste ga pravočasno in pravilno načrtovali, boste v naslednjih dneh zagotovo maksimalno uživali. Večina ljudi dopusta še nima pred vrati, se bo pa najverjetneje zgodil v naslednjih tednih.
Vsako leto komaj čakamo dopust in ko ga dočakamo, ta mine kot bi mignil. Pogosto se potem zgrozimo, kakšen finančni minus smo si zaradi njega pridelali, saj nismo vseh stroškov ustrezno načrtovali. Še več, na dopustu smo pač živeli drugače, kot živimo doma (ali pa tudi ne). Da letošnji dopust ne bo takšen … se zaščitimo pred možnostjo počitniškega bankrota, tako kot se zaščitimo pred sončnimi žarki.

Kako se tega lotiti?

Poletni oddih načrtujmo: določimo višino budgeta, ki ga bomo namenili za poletni dopust in pravočasno priskrbimo sredstva. Finančni cilj nastavimo tako, da bomo takoj začeli z varčevanjem – najbolje že danes za prihodnje leto. In verjeli ali ne – potem vam na dopustu ne bo potrebno voditi vseh izdatkov! Kaj ni to super? Res pravi dopust. : )

Nikar ne kupujmo vsega povprek! Naj nas želje otrok ali nas samih ne premamijo. Raje kakšen dan samo skupaj poležavajmo na plaži, uživajmo v šumenju morja, prebiranju knjig ali pogovoru. Oddih naj bo za sproščanje in ne nakupovanje.

Izogibajmo se plačevanju s kreditnimi karticami, s tem namreč le odlagamo finančne obveznosti. Kreditne kartice nam sicer v nekem trenutku pridejo zelo prav, a nas hitro lahko boli glava zaradi njih, saj nam bodo v naslednjih mesecih povzročale skrbi, ko ne bomo imeli na voljo dovolj finančnih sredstev.

Ne prehranjujmo se samo v restavracijah. Preštejte koliko obrokov boste imeli v enem tednu in hitro vam bo jasno, da je to najmanj 21 in ta znesek pomnožimo s povprečno ceno obroka in hitro dobimo … številko, ki je niti pod razno ne želimo plačati.

Ne tekmujmo z znanci in prijatelji – socialna omrežja nas hitro popeljejo v skušnjavo, zato zjutraj ob zajtrku ali posedanju na terasi namesto Facebooka in ostalih rajši preglejmo sveže novice, vreme in kakšno drugo zanimivost. Seveda se vsak želi pohvaliti in ob tem malce “napihne” svojo zgodbo, ki nas hitro lahko zavede, želimo doživeti podobne stvari in začnemo nenačrtovano zapravljati. Ne, tega si res ne želimo.

Torej, dopust naj bo brezskrben, prav tako pa čas po dopustu. 

Vemo, niti novembra še ni konec, pri nas pa že razmišljamo o tem, kako bomo obdarovali druge. Zakaj že danes? Ker se zavedamo, da z učinkovitim načrtovanjem lahko ne le privarčujemo, ampak tudi pravočasno poskrbimo za prava darila.

»Darila pogosto iščemo v zadnjem trenutku in na način, da se najbolj ukvarjamo s tem, kakšna je njihova vrednost, v resnici pa si tisti, ki jih obdarujemo najbolj zapomnijo najbolj izvirna in ne najdražja darila,« pravi specialistka za financiranje in osebni proračun Ana Vezovišek. Njej so recimo najbolj v spominu ostala darila njene mame, tista, ki jih je naredila s svojimi rokami. Takšna darila bomo pravočasno pripravili le, če bomo dovolj zgodaj začeli o njih razmišljati.

Kredit za obdarovanje!

box-2953722_640Najbolj praznični mesec v letu poleg prijetnega druženja in veselega obdarovanja prinaša tudi skrbi. Kakšne? Kako bomo vse nakupili, obdarovali vse, ki jih želimo obdarovati in osrečili do zadnjega člana družine in prijatelja. Seveda smo takrat najbolj ranljivi in tudi najbolj pripravljeni na »super ponudbe«, ki so iz leta v leto modernejše.

Nemalokrat v času predprazničnega nakupovanja zasledimo oglase, ki nas vabijo k nakupovanju n obroke, s kreditnimi karticami in celo najemanjem kredita. Da bomo le zadovoljili vse želje drugih. Takrat pogosto ne pomislimo nase. Pa smo res pripravljeni za 5 minut sreče spraviti sebe v finančne težave? Je res obročno odplačevanje daril edina možnost?

Plan B za letošnje obdarovanje

»Pravilno bi bilo, da bi že na začetku leta nakup daril nastavili kot cilj in potem vsak mesec temu namenili določen znesek,« pravi Ana Vezovišek. A tega verjetno letos niste naredili, zato imamo za vas načrt B.

Letos se za spremembo lahko po nakupih odpravite popolnoma neobremenjeni, brez kreditnih kartic in s proračunom, ki si ga sami določite.

Ana predlaga, da se tega lotite v petih korakih:
1. Določite višino proračuna za darila.
2. Naredite seznam oseb, ki jih boste obdarovali.
3. K vsaki osebi dopišite predvideno porabo.
4. Osebam pripišite zamisel za darilo.
5. Po vsakem opravljenem nakupu vpišite dejansko porabo.
»Ključno je, da pri vsem tem sledimo višini proračuna, ki smo si ga zastavili in mu sledimo, predvsem pa, da ga ne presežemo. To pa je, priznam, najtežje,« še dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

A mi verjamemo, da vam bo letos uspelo. Le pogumno in z jasnim ciljem!