Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih letih konkretno zvišale. Cena hrane se je recimo zvišala za dobrih 72 %, stanovanjski stroški za 118 %, gostinske storitve za 97 %, izobraževanje za 80 %, zdravstvo za 44 %, transport za 39 % in alkohol in tobačni izdelki za 159 %. Vse to v zadnjih 17 letih. To so številke, ki kličejo po preoblikovanju naše politike “zapravljanja”, sploh, ko pomislimo, da plače zagotovo niso zrasle z enako intenziteto.

To so tudi izsledki, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer, kot je v oddaji Koda povedala Karmen Hren, namestnica generalne direktorice ugotavljajo, da so se v zadnjih desetih letih pocenila le oblačila in obutev, večji trend v padanju cen ugotavljajo tudi pri cenah avtomobilov, računalnikov, televizij in fotografske opreme. “Cene osnovnih potrošnih izdelkov pa so se povečevale. Predvsem povečevanje cen prehrambenih izdelkov je tisto, kar povečuje tudi inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.”

Smo potrošniška družba

Pa se Slovenci zavedamo, kako kopni naša kupna moč? “Pozorni smo na te cene, zavedamo se, jih skušamo znižati. Imamo pa velik razpad na eni strani med tistimi, ki si res ne morejo veliko privoščiti in tistimi, ki si lahko marsikaj privoščijo. Žal pa vedno niti ne vemo, kdo so tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, saj tega pogosto ne povedo. Po drugi strani pa imamo tiste, ki si jih prav tako ne morejo privoščiti, pa vseeno nekaj kupijo. Kako? Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo nekaj od tega: limit, kredit, leasing. Smo potrošniška družba,” je v oddaji KODA opozorila Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kako porabijo denar tisti, ki imajo najmanj?

Po besedah Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tisti, ki imajo najmanj večino svoje plače in prejemkov porabi za osnovne življenjske dobrine. “To je področje, kjer so se cene najbolj zvišale. V tem času se je zvišal tudi DDV, ki je prav pri teh dobrinah povzročil najšibkejšim dodaten izpad dohodkov. Tudi, ko govorimo o minimalni plači, ki je najbolj poznana, to pomeni le, da ljudje lahko jedo in spijo in nič več od tega. Zavedati se moramo tudi, da vsako rast plač poje rast cene.”

Pa poglejmo, kaj pravzaprav pomeni povprečna (ne minimalna!) plača. Ta je bila letos julija dobrih 1.071 evrov. Povprečna pokojnina je skoraj polovico nižja – 640 evrov.

Stroški za stanovanje močno presegajo mejo

Če želimo biti na varni strani, lahko posamezni stroški obsegajo le določen odstotek našega osebnega ali družinskega proračuna. “To področje je zelo nevarno, 30 % je namreč maksimum, ki ga lahko namenimo za bivanje. To vključuje tudi stanovanjski kredit. Lep primer pa je, ko greš na banko po kredit s plačo, ki jo imaš in ti dajo veliko več kot 30 % samo za kredit. Če temu obroku prišteješ še ostale stroške bivanja: elektrika, ogrevanje, internet, komunala, pa si že na polovici plače. Velikokrat pozivam ljudi, naj bodo rajši v najemu, kot da se prezadolžijo,” opozarja Ana Vezovišek.

Potem pa pride kriza, pride bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju in … ostanemo brez vsega. Ko smo ravno pri krizi, govori se tudi o tem, da prihaja nova – gospodarska kriza. Bo imela vpliv tudi na Slovence? “Težko je govoriti, kako bo vplivala, če bo prišla. Verjetno bo, a glede na to, da smo se z eno krizo že spopadli, se je prebivalstvo že nekaj naučilo iz tega,” dodaja presednica ZSSS.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji KODA, ki si jo ogledate TUKAJ.