Zanimivo je, kako so nam nekateri stroški samoumevni. Mednje sodijo npr. bančni stroški. Plačujemo jih vsak mesec, slišali smo, da so med bankami različni, a se nam ne zdijo tako pomembni, da bi preverili ali morda niso previsoki. Saj veste, dvigi na bankomatu, mesečno vodenje računa, stroški spletne banke, plačilo položnic, plačilo celo prilivov na račun pa potem kakšne obresti in podobno. Hitro se kaj najde.
Banka Slovenije je deveto leto zapored pripravila Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2017, v katero je vključenih 12 bank in 3 hranilnice. Iz primerjave je razvidno, pri katerih bankah se nam ta trenutek splača imeti odprt račun in pri katerih preplačujemo storitve.
Katera je najdražja in katera najcenejša banka?
Če povzamemo, tako za tradicionalne komitente, kot e-komitente je najugodnejša Delavska hranilnica (ja, že nekaj let zapored). Letni strošek za tradicionalnega komitenta je 32,06 evra (po podatkih Banke Slovenije) in 47,64 evra (po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije) in 27,30 evra oziroma 37,56 evra za e-komitenta.
Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbanka, kjer je letni strošek 123,31 (BS) oziroma 219,00 evra (ZPS). Za e-komitenta pa je najdražja NLB, kjer je letni strošek po podatkih BS 55,95 evra (94,92 evra ZPS).
Če primerjamo najugodnejšega in najdražjega, bi po podatkih ZPS lahko tradicionalni komitenti prihranili do 171,36 evra (91,25 evra po podatkih BS) na leto in 57,36 (ZPS) oziroma 28,65 evra (BS) na leto za e-komitente.
Celotno primerjavo stroškov, med katerimi je skoraj zagotovo tudi vaša banka, si lahko ogledate v tabeli TUKAJ.
»Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila na dan 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena. Najbolj se je povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe (+28,57 %), kar lahko vsaj deloma pripišemo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejšo alternativo (npr. direktne obremenitve), znižalo pa povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe (-3,85 %),« so ob poročilu zapisali na Banki Slovenije.
Uporabniki plačilnih storitev lahko primerjajo ponudnike plačilnih storitev (tudi) na podlagi stroškov, ki jih imajo z opravljanjem plačilnih storitev pri dotičnem ponudniku. Letni stroški se razlikujejo glede na način poslovanja s ponudnikom plačilnih storitev, tj. ali se komitent pri plačevanju poslužuje bančnega okenca (t. i. “tradicionalni komitent”) ali elektronske banke (t. i. “e-komitent”).
Cene zdaj poznate, na vas pa je, ali boste še naprej (pre)drago plačevali ali pa se boste odločili in za nekaj deset ali celo več evrov zmanjšali svoje stroške. In brez skrbi, prihodnje leto, ali še prej, boste to lahko ponovili, če se stanje na trgu bančnih storitev spremeni.