Zanimivo je, kako so nam nekateri stroški samoumevni. Mednje sodijo npr. bančni stroški. Plačujemo jih vsak mesec, slišali smo, da so med bankami različni, a se nam ne zdijo tako pomembni, da bi preverili ali morda niso previsoki. Saj veste, dvigi na bankomatu, mesečno vodenje računa, stroški spletne banke, plačilo položnic, plačilo celo prilivov na račun pa potem kakšne obresti in podobno. Hitro se kaj najde.

Banka Slovenije je deveto leto zapored pripravila Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2017, v katero je vključenih 12 bank in 3 hranilnice. Iz primerjave je razvidno, pri katerih bankah se nam ta trenutek splača imeti odprt račun in pri katerih preplačujemo storitve.

Katera je najdražja in katera najcenejša banka?

Če povzamemo, tako za tradicionalne komitente, kot e-komitente je najugodnejša Delavska hranilnica (ja, že nekaj let zapored). Letni strošek za tradicionalnega komitenta je 32,06 evra (po podatkih Banke Slovenije) in 47,64 evra (po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije) in 27,30 evra oziroma 37,56 evra za e-komitenta.

Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbanka, kjer je letni strošek 123,31 (BS) oziroma 219,00 evra (ZPS). Za e-komitenta pa je najdražja NLB, kjer je letni strošek po podatkih BS 55,95 evra (94,92 evra ZPS).

Če primerjamo najugodnejšega in najdražjega, bi po podatkih ZPS lahko tradicionalni komitenti prihranili do 171,36 evra (91,25 evra po podatkih BS) na leto in 57,36 (ZPS) oziroma 28,65 evra (BS) na leto za e-komitente.

Celotno primerjavo stroškov, med katerimi je skoraj zagotovo tudi vaša banka, si lahko ogledate v tabeli TUKAJ.

»Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila na dan 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena. Najbolj se je povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe (+28,57 %), kar lahko vsaj deloma pripišemo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejšo alternativo (npr. direktne obremenitve), znižalo pa povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe (-3,85 %),« so ob poročilu zapisali na Banki Slovenije.

Uporabniki plačilnih storitev lahko primerjajo ponudnike plačilnih storitev (tudi) na podlagi stroškov, ki jih imajo z opravljanjem plačilnih storitev pri dotičnem ponudniku. Letni stroški se razlikujejo glede na način poslovanja s ponudnikom plačilnih storitev, tj. ali se komitent pri plačevanju poslužuje bančnega okenca (t. i. “tradicionalni komitent”) ali elektronske banke (t. i. “e-komitent”).

Cene zdaj poznate, na vas pa je, ali boste še naprej (pre)drago plačevali ali pa se boste odločili in za nekaj deset ali celo več evrov zmanjšali svoje stroške. In brez skrbi, prihodnje leto, ali še prej, boste to lahko ponovili, če se stanje na trgu bančnih storitev spremeni. 

Pred nekaj meseci je tudi v Slovenijo prišla berlinska banka N26, ki s svojimi nizkimi bančnimi stroški napoveduje pretres na evropskem bančnem trgu. Danes poslujejo že v 17-tih evropskih državah in imajo po njihovih besedah več kot 200 tisoč komitentov. Gre za brezpapirno poslovanje, preko računalnika ali še enostavneje preko mobilnega telefona.

O tem za kakšen račun gre in kakšne so, smo v praksi preverili tudi mi.

V osnovi gre za debetno Mastercard kartico, ki omogoča dvigovanje na bankomatu (pet dvigov mesečno je brezplačnih, naslednji pa se obračuna po dva evra na dvig), vodenje osebnega in poslovnega računa je brezplačno, plačevanje vseh položnic je brezplačno.

Pošiljanje denarja med uporabniki 

Izredno enostavno (in tudi brezplačno) je pošiljanje denarja med uporabniki N26, saj deluje izven plačilnega prometa in je transakcija vidna praktično v nekaj sekundah. Vse vaše transakcije so zavedene v aplikaciji in lahko spremljate porabo (neke vrste vodenje proračuna), na računu je tudi mogoče imeti limit katerega o.m. je 8,9 %, vendar vam ga ne priporočamo.

Račun je mogoče uporabljati kot edini bančni račun, pri čemer pa ga ne smete pozabiti prijaviti finančni upravi. To naredite na način, da izpolnite obrazec DR- 02 in ga pošljete na vaš davčni urad ali pa obrazec izpolnete preko portala E-davki.

Odprtje bančne računa z le enim klicem? Zakaj pa ne!

In kaj N26 pomeni za bančni trg? Banke se bodo morale začeti prilagajati in nižati cene poslovanja, sicer jim bodo tovrstne rešitve odpeljale precejšnje število komitentov. Za vse tiste, ki bi si želeli odpreti račun – to lahko storite preko naslednje povezave: https://n26.com/.

O tem so pisali tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so poleg dobrih stvari, ki smo jih izpostavili že mi, dodali še, da nimajo klasičnih storitev kot so krediti ali varčevanje.

»Odpiranje računa je dokaj enostavno: na spletnem mestu banke izpolnite vlogo za odprtje, na mobilnem telefonu namestite njihovo aplikacijo in se dogovorite za video pogovor, na katerem vas bodo uslužbenci banke identificirali; potrebujete svojo osebno izkaznico ali potni list. Pogovor poteka v angleščini, prav tako boste angleščino potrebovali pri branju dokumentacije in pri morebitni komunikaciji s klicnim centrom.«

Plačevanje položnic?

Izpostavili so še, da je kartica lahko zanimiva tudi za starše otrok in mladostnikov, saj lahko zapravijo le toliko, kolikor imajo sredstev na računu.

Na ZPS so našli tudi slabost, za katero pa smo v praksi že našli rešitev. »Ta račun ni primeren za plačevanje položnic, saj ne omogoča vnašanja reference plačila, kar lahko pri ponudniku povzroči nevšečnosti.« Ni čisto tako. V praksi smo se namreč znašli po svoje in referenčno številko enostavno vnesemo pod »comments«.

Izpostavili so še, da gre za občutno počasnejše plačevanje, saj je banka v tujini, a tudi tukaj ni čisto tako. Kot smo že zgoraj zapisali, gre celo hitreje, saj je prenos sredstev med uporabniki takojšen, pri ostalih pa gre za le en dan zamika. To pa je tako, kot če bi popoldan plačali iz sedanje banke na drugo in bodo sredstva na računu v vsakem primeru šele jutri.

Čas je, da nehamo (pre)plačevati bančne stroške.