V življenju se lahko marsikaj zgodi, veliko dogodkov nas ujame nepripravljene, takrat, ko bi si najmanj želeli. A pred nekaterimi nepredvidljivimi situacijami se lahko tudi zaščitimo. Zdaj pa se za hip ustavite in razmislite, kakšne posledice bi imelo za vas in vašo družino, če bi se ta trenutek zgodil kateri izmed navedenih dogodkov:

  • pri prečkanju ceste vas na prehodu za pešce nepričakovano zbije avtomobil in zaradi tega ostanete nepokretni, v invalidskem vozičku,
  • vas nepričakovano zadene kap in zaradi tega ostanete nepokretni,
  • umrete v prometni nesreči,
  • vam zgori hiša in ostanete brez strehe nad glavo,
  • vam ukradejo avto in ostanete brez prevoznega sredstva.

Zaščita mora ustrezati statusu, starosti, višini prihodkov …

“Tudi jaz mislim, da se vam to ne bo zgodilo, a vam za vsak primer, da boste mirno spali, predlagam, da izdelave načrt zaščite delovne sposobnosti, zdravja, življenja in premoženja,” svetuje osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek.

zavarovanjeEna od sestavin osebnega finančnega načrta, ki jih je v svoji knjigi Osebni finančni načrt definiral je prav načrt zaščite delovne sposobnosti, zdravja, življenja in premoženja. Pri čemer kot prvi korak navaja, preveritev stopnje finančne varnosti posameznika oziroma družine. “To mora ustrezati statusu, starosti, višini prihodkov in premoženju ter številu vzdrževanih družinskih članov. Ko govorimo o finančni varnosti, mislimo na štiri pomembne sestavine, za katere moramo oblikovati strategijo:

  • zaščito družine oziroma osnovne socialne varnosti,
  • zaščito izpada dohodka, če postanete delovno nesposobni,
  • zaščito izpada dohodka pri hudi bolezni in
  • zaščito pred izgubo oziroma uničenjem premoženja.”

Zakaj zavarujemo premoženje, sebe pa ne?

Žal je tako, da ljudje brez težav zavarujemo svojo lastnino in se ne sprašujemo o smotrnosti in ceni, ki jo za to plačamo. Večina ljudje sklene zavarovanje kaska za svoj avtomobil, če je ta vreden 20 tisoč evrov, je strošek zavarovanja približno 90 evrov mesečno.

“Ravno nasprotno pa je razmišljanje, ko govorimo o zaščiti pred izpadom dohodka zaradi smrti, invalidnosti ali hude bolezni. Predstavljajte si posameznika s povprečnim dohodkom, za katerega je strošek zaščite izpada dohodka, če postane delovno nepsosoben zaradi invalidnosti, kar desetkrat manjši od stroška zavarovanja avtomobila,” dodaja Mitja Vezovišek.

Če mislite, da zaščite ne potrebujete, si poglejte spodnjo tabelo. Invalidska pokojnina v zadnjih letih sicer upada, toda ne zaradi manj “invalidov” temveč zaradi pogojev, ki so vedno strožji. Še vedno pa je odstotek zelo visok. Vsak sedmi upokojenec ima invalidsko pokojnino, kar je precej zastrašujoče dejstvo. Recimo samo v letu 2015 se je v Sloveniji invalidsko upokojilo preko 4.000 aktivnih ljudi, od tega kar 93 odstotkov zaradi bolezni kot so rakava in srčnožilna obolenja. Le 7 odstotkov se jih je upokojilo zaradi nezgode.

Število pokojnin glede na vrsto pokojnine

Vrsta pokojnine       Število pokojnin na mesec         Struktura    
Starostna 441.844 71,7 %
Družinska 40.262 6,5 %
Invalidska 82.706 13,4 %
Vdovska 51.342 8,3 %
Vir: ZPIZ, februar 2017

Zavedati se moramo, da v kolikor se bomo želeli zaščititi, ko se bomo s situacijo že borili, bomo žal prepozni. Zavarovalnica je tu, da nas zavaruje pred nepredvidenimi dogodki, da nanjo prenesemo tista tveganja, ki si jih sami ne moremo privoščiti. Najprej zaščitimo sebe; svoje življenje, delovno sposobnost in zdravje, na koncu tudi premoženje.

Naj pa opozorimo, da zavarovalnica ni tukaj zato, da pri njej sklepamo varčevanja. Za to so primerne druge finančne institucije, a o tem kdaj drugič. 

Osebni finančni svetovalci se pri svojem delu pogosto srečujejo z naložbenimi življenjskimi zavarovanji v naložbenih portfeljih. Slovenci radi varčujejo v tem finančnem produktu, četudi ni utemeljenega razloga za to.

“Glavni razlog, ki ga navajajo, ko jih vprašamo zakaj so se odločili ravno za to obliko varčevanja (in ne za bančno varčevanje, varčevanje v pokojninskih, investicijskih skladih ali drugo rešitev), je davčni ščit – ko po desetih letih od sklenitve ni potrebno plačati nobenega davka pri izplačilu,” pravita osebna finančna svetovalca Mitja Vezovišek in Petra Bokal.

Pomemben razlog, zakaj je temu tako, je tudi to, da so ti prihranki varni pred daljnosežnim očesom Centra za socialno delo, ko se presoja o višini socialnih transferjev pri vrtcu, štipendijah in drugih pravicah.

Visoki stroški, omejitve …

VP_knjiga_FINA“Na drugi strani svetovalci vseskozi ugotavljamo kako visoke stroške ima večina naložbenih zavarovanj in kakšne omejitve postavljajo zavarovalnice v splošnih pogojih, ki jih ne prebere nihče,” opozarjata avtorja najnovejše e-knjige Hudič je v drobnem tisku.

Nova zakonodaja naj bi sicer uvedla dodatne, bolj kot ne enotne informativne liste za stranke z namenom večje transparentnosti stroškov in lažje primerjave med produkti, a v praksi se dogaja marsikaj.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka, sicer pa magistrica ekonomije se je tako odpravila na teren. Dobila je zanimiv izziv in pet delovnih dni kasneje nam je začela razkrivati sedem zamolčanih dejstev pri izbiri naložbenega zavarovanja. Vse to v letu 2018 in kljub novi zakonodaji!

Vsa ta dejstva in številne druge pasti smo zbrali v e-knjigi Hudič je v drobnem tisku

varcevanje

Kako lahko zlezemo iz večnega minusa?

V prvi vrsti si moramo postaviti ta cilj in ga časovno opredeliti. Pogledati, kakšne so naše trenutne obveznosti, jih razvrstiti od najmanjše do največje in potem začeti odplačevati vse lepo po vrsti. Pri tem refinanciranje ni najboljša rešitev, saj v večini primerov čez leto ali dve spet zaidemo na stara pota.

Odločilno je, da začnemo spreminjati svoje navade in ravnanje z denarjem. Da poiščemo rezerve, ki jih lahko usmerimo v odplačevanje obveznosti. Kako to naredimo? Začne se pri zapisovanju čisto vseh prihodkov in odhodkov in kaj hitro bomo našli 10 ali 20 odstotkov sredstev, ki jih lahko preusmerimo drugam.

Na kaj moramo paziti, ko sklepamo zavarovanja?

Tudi pri izbiri ustreznih zavarovanj lahko veliko prihranimo s tem, da vnaprej premislimo, kakšnim finančnim tveganjem smo izpostavljeni. Najlažje je, da se vprašamo, kaj če. Kaj če me jutri več ni, kaj če se poškodujem, zbolim ali pa pride do zloma na borzi, potresa ali poplave v naravi?

Zato je prvi korak pri izbiri zavarovanj načrt zaščite življenja, delovne sposobnosti, zdravja in premoženja, tudi finančnega. Šele nato sledi izbira posameznih produktov, kjer je pametno upoštevati načelo čim manj,  a vse, kar potrebujem. Pri tem pa vedno ločimo zavarovanje od varčevanja in primerjamo ponudbe vseh ponudnikov.

Kako je najbolje varčevati?

Tako da dosežemo največji donos na enoto tveganja, pri pa plačamo najnižje možne stroške in davke. Ja, sliši se preprosto, a v resnici ni. Tako kot ni enopomenskega odgovora, kjer je ta odvisen od naših predhodnih izkušenj, ciljev, ročnosti, naložbenega profila in strategije, starosti, premoženja in zneska, ki ga imamo na voljo za varčevanje.

Načeloma bi lahko rekli, da več imamo časa, znanja, izkušenj in denarja, več tveganja si lahko privoščimo in kompleksnejše finančne produkte lahko izbiramo. Sicer pa se je najbolje držati produktov, ki jih razumemo, ali poiskati strokovno pomoč osebnega finančnega svetovalca.

Kako je z zavarovanji, ki so hkrati varčevanja?

Zavarovanje in varčevanje je najbolje ločiti, saj so izkušnje pokazale, da je paketna ponudba, razen redkih izjem, vedno slabša. V večini primerov je bolje izbrati tako imenovano riziko zavarovanje, ki vsebuje le zavarovalno komponento, in varčevati ločeno.

Največja težava tako imenovanih naložbenih življenjskih zavarovanj, v katerih sta združena zavarovanje in varčevanje, je v visokih stroških, ki so jih zavarovalnice morale razkriti šele po sprejetju evropske direktive pred nekaj leti. Pred tem so uspešno prikrivale te stroške, ne samo strankam, temveč tudi zavarovalnim zastopnikom.

Številni med njimi še danes ne vedo, da je povprečen strošek ‘varčevanja’ pri naložbenih življenjskih zavarovanjih kar 14 odstotkov. In to ne vključuje stroška zavarovanja, to je rizika premije. A visoki stroški niso edina težava. Večina tovrstnih zavarovanj je povrhu vsega še nepregledna, ponuja le omejene možnosti sprememb in dvojno obdavčitev, kadar gre za dobo, krajšo od 10 let. Po drugi strani je varčevanje z naložbenimi življenjskimi zavarovanji po preteku 10 let neobdavčeno.

Prednost je tudi v tem, da nekatera zavarovanja ponujajo dostop do naložb, do katerih sicer z majhnimi zneski ni mogoče priti, vsebuje elemente garancije, ponujajo finančni vzvod in še kaj bi se našlo. Zato si tista redka naložbena življenjska zavarovanja, ki ponujajo tovrstne elemente in so hkrati stroškovna ugodna, zanimiva alternativa varčevanju v investicijskih skladih. A žal je takšnih pravih investicijskih zavarovanj (kot imenujemo naložbena življenjska zavarovanja z minimalno zavarovalno vsoto za smrt in brez dodatnih zavarovanj) zelo zelo malo.