Nova osrednja tema na finančnih trgih ponovno recesija

Akterji na finančnih trgih, s tem mislimo analitike, upravljavce premoženja in vlagatelje, vedno potrebujejo neko osrednjo temo in izziv, okoli katere gradijo svoje analize, napovedi in ugibanja v povezavi s trenutnimi dogajanji v svetu in možnimi posledicami za finančne trge. Tako oblikujejo in svetujejo tudi strategijo in taktiko vlaganja, ki se jim zdi v tistem trenutku najbolj uspešna in primerna.

Če pogledamo nekoliko nazaj v bližnjo zgodovino od začetka pandemije dalje, je bila glavna tema vseh napovedi in ugibanj najprej koronakriza in njene možne posledice za svetovno gospodarstvo, potem je bila to vojna v Ukrajini in energetska kriza, v zadnjem obdobju pa seveda visoka inflacija in posledično dvigovanje obrestnih mer centralnih bank. Analitiki večinoma kar tekmujejo, katera napoved bo imela bolj apokaliptične posledice za finančne trge.

Ne prepustite se čustvom

To seveda psihološko vpliva na čustva vlagateljev, namesto zdrave pameti in trezne presoje prevladajo čustva, predvsem strah in pohlep. V skladu s tem se gibajo tudi tečaji na finančnih trgih in lahko pride do velikih in neupravičenih padcev ali pa rasti. Te teme so sicer v danem trenutku zares aktualne in močno vplivajo na dogajanja na finančnih trgih, dolgoročno pa praktično nimajo nobenega vpliva, nas uči zgodovina.

Zato vedno poudarjamo, da se poučen vlagatelj ob pravi strokovni podpori, ne sme prepustiti čustvom. Potrebno se je držati svoje naložbene strategije, kar dolgoročno vedno prinaša uspeh. Analitiki bodo vedno našli nekaj, kar nas bo strašilo ali pa obljubljajo izjemne priložnosti, to so pač pravila igre. Na nas vlagateljih pa je, da ohranimo mirno kri in ne reagiramo panično, ker to kasneje večinoma obžalujemo. Ekonomija je sestavljena iz ciklov in stvari se vedno obrnejo. To je tudi osrednje sporočilo tega prispevka.

Katera pa bo nova osrednja tema na finančnih trgih?

Trenutno kaže na to, da tudi obrestna politika centralnih bank, ki je v zadnjem obdobju najbolj zaposlovala analitike, počasi, pa vendar zanesljivo izginja iz naslovov člankov in ni več osrednja tema analiz in napovedi. Kot da so se trgi pomirili s situacijo, da je ameriška centralna banka FED, ki ima največji vpliv na finančne trge, z dvigovanjem obresti dosegla svoj vrh. Zadnji dvig v začetku maju letos je bil za 0.25 %, zdaj nas naj bi čakalo nekoliko mirnejše obdobje. Evropska centralna banka ECB sicer načrtuje še nekaj dvigov, ki pa naj ne bi imeli tako dramatičnih posledic za finančne trge.

Analitiki torej potrebujejo neko novo temo, ki jih bo zaposlovala v njihovih analizah in napovedih.

Trenutno kaže, da bi bila ta tema lahko upadanje globalne gospodarske rasti in možnost recesije. Globalna gospodarska rast je po siloviti rasti po koncu koronakrize v upadanju, o tem ni dvoma. Tudi napovedi za naslednje mesece niso optimistične.

IMF znižal napovedi

Tako je Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) precej znižal svoje napovedi gospodarske rasti za letošnje leto. Za ZDA je tako napovedal zgolj 0.7 %, za EU področje pa 1 %. Globalna gospodarska rast pa predvsem po zaslugi trgov v razvoju nekoliko bolje, trenutne napovedi se gibljejo okoli 2.8 %.

Tudi verjetnost recesije se viša. Po zadnjih podatkih je največje evropsko gospodarstvo Nemčija že zašlo v tehnično recesijo, za ZDA pa se verjetnost bliža 80 %.

Potrebno pa je razlikovati med ‘tehnično recesijo’, ki večjega vpliva na ekonomijo in življenje ljudi nima in ‘pravo recesijo’, ki prinaša tudi tako neljube posledice kot so upadanje potrošnje prebivalstva, upadanje industrijske proizvodnje, upad poslovnih investicij, posledično poslabšanje rezultatov poslovanja podjetij in racionalizacija poslovanja. To seveda vodi v odpuščanje delavcev in porast stopnje brezposelnosti. Ti dejavniki so zaenkrat še pozitivni in (še) ne povzročajo ekonomskega pesimizma med ljudmi.

Tehnična recesija sicer pomeni upad gospodarske aktivnosti in BDP-ja v dveh zaporednih kvartalih in je lahko zgolj statistične narave. Do nje lahko pride iz različnih vzrokov, ki so lahko tudi sezonski. Enega takih smo doživeli nedavno v ZDA, ko je industrijska proizvodnja začasno upadla zaradi polnih skladišč. Podjetja so želela najprej izprazniti zaloge in so zato pač manj naročala nove proizvode.

Inflacija v ZDA nekoliko upadla

Tako bodo analitiki najverjetneje v svojih člankih do neskončnosti ugibali, kakšen bo upad gospodarske rasti in ocenjevali možnost recesije, na to se moramo kar pripraviti. V skladu s tem pa se bodo seveda gibali tudi tečaji na finančnih trgih.

Ekonomski podatki pa kažejo, da je stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu maju, sicer glede na prejšnji mesec zopet nekoliko upadla, vendar tokrat samo za 0.1 % in znaša trenutno 5.9 %, kar kaže na upočasnitev upadanja. V EU je bil upad inflacijske stopnje znatno višji, trenutna letna stopnja inflacije je 6.1 %, prejšnji mesec pa je bila 6.9 %.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu maju zrasel za 2.6 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje pretekli mesec japonske delnice, primerjalni indeks MSCI Japan je poskočil 5.5 % (EUR). Tudi ameriške delnice odlično, MSCI USA je porasel za 4.2 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju v zelenem, MSCI Azija je pridobil 1.7 % (EUR).

Tu je treba omeniti tudi silovito rast delnic ameriškega proizvajalca chipov Nvidia, ki je predstavil odlične poslovne rezultate in je za sabo potegnil celoten sektor informacijske tehnologije. To podjetje je namreč glavni dobavitelj procesorjev, ki se uporabljajo za umetno inteligenco (artificial intelligence AI), katere uporaba je očitno močno v porastu in tudi napovedi za prihodnje kvartale so odlične. Uporabljajo jih vsa vodilna podjetja s področja AI kot so Microsoft, Google, Apple itd. Delnice tega podjetja so zrasle v zadnjem mesecu za več kot 40 %.

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v maju zopet zvišala, napram EUR je zrasel cca. 3.6 % in s tem izdatno pomagal pri donosu evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2023

Kriptovalute v maju negativno

Po siloviti rasti v letošnjem letu so kriptovalute v mesecu maju nekoliko upadle. Tako je Bitcoin v maju izgubil skoraj 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Lahko pa rečemo, da korelacije med tehnološkimi delnicami, ki so v maju močno zrasle, in kriptovalutami praktično ni več.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja zopet upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v maju zopet izgubila tla pod nogami. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu maju izgubil več kot 4 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Trenutno so analitiki mnenja, da bi lahko do opaznejšega poslabšanja gospodarskih razmer prišlo v drugi polovici letošnjega leta. Obdobje povišanih obrestnih mer naj bi tako končno imelo vpliv na manjšo potrošnjo prebivalstva in upad poslovnih investicij. To bi lahko bil uvod v ekonomski pesimizem in recesijo.

Manjša potrošnja prebivalstva in upad poslovnih investicij podjetij pa pomeni nižjo prodajo in slabše poslovne rezultate. Tu podjetja večinoma hitro reagirajo in uvedejo racionalizacijo oz. krčenje stroškov, med njimi tudi delovne sile, kar pomeni odpuščanja in rast stopnje brezposelnosti.

Za finančne trge to seveda ne pomeni nič dobrega. V recesiji tečaji delnic večinoma upadejo, vrednost obveznic in ameriškega dolarja pa zraste. Temu smo bili tudi priča v prejšnjih recesijah.

Seveda pa ni nujno, da se bo to tudi zares zgodilo. Ne bi bilo nobenega presenečenja, če bi se analitiki tudi tokrat ušteli in pretiravali v svojih napovedih. Saj veste, osrednja tema, napovedi in ugibanja so njihovo delo. Vse je odvisno od ekonomskih podatkov v prihodnjih mesecih. Ti bodo vplivali na globalnega potrošnika in njegove nakupne navade (consumer spending in consumer sentiment indeks). Bo še pripravljen trošiti ali pa bo zaklenil svojo denarnico?

Kot smo že ugotovili, pa se ne smemo prepustiti čustvom. To kar se dogaja trenutno na dolgi rok nima nobenega vpliva na vrednost naših portfeljev. Držati se je treba načrta in izbrane strategije ter vztrajati, kar se dolgoročno vedno obnese. Pa tudi strokovna podpora izkušenih svetovalcev ni nikoli odveč.

Triki varčevanja s kovanci, ki nam prinesejo več tisoč evrov!

Ali ste že kdaj pomislili, da bi lahko s kovanci privarčevali kar precej denarja?

Tako je, z navadnimi kovanci po 1 € in 2 €, ali pa tudi s centi, ki jih tako z lahkoto pustimo v trgovini. Nekaterim se tudi 5 € zdi drobiž, ali nizek znesek, ki mu ne posveča neke posebne pozornosti. A v resnici kovanci in nizki zneski delajo čudeže!

Ne verjamete? Mogoče vas bomo prepričali z naslednjimi podatki:

  • Na ameriški letališčih velja pravilo, da lahko letališča obdržijo vse kovance, ki jih potniki v naglici pustijo za sabo. In samo v enem letu so na vseh letališčih v ZDA potniki v hitenju skozi varnostno kontrolo pustili za seboj za okrog 870.000 dolarjev kovancev. Najbolj radodarni ali pozabljivi so bili potniki na newyorškem letališču John F. Kennedy.
  • Fontana Di Trevi je ena izmed največjih znamenitosti v Rimu, kjer moraš ob obisku v vodnjak vreči kovanec – za srečo. Samo dnevno naj bi se tako v fontani nabralo za kar 3.000 evrov kovancev. Ob letnem čiščenju vodnjaka so pred leti našteli kovance za 1,4 milijona evrov!

Še vedno menite, da kovanci ne štejejo? Da jih ne smemo jemati preveč resno? Skrajni čas, da spremenite mnenje!

Začnimo tudi mi!

Najboljši način za varčevanje denarja je tisti, ki bistveno ne vpliva na naš življenjski slog, ki ga torej komaj opazimo, saj bomo tako varčevali lažje in na daljše obdobje. Ko gre za vsote, kot je 1 € ali 2 € na dan, se večini zdi, da gre za nepomemben znesek, ki jim ne more spremeniti življenja. Še več: 1 ali 2 evra vidijo kot vsoto, s katero nimajo kaj početi, vsoto, s katero si ne morejo pomagati in jim ta majhna vsota tudi življenja ne bo spremenila na bolje. Ampak to prepričanje je popolnoma zgrešeno. Tako iz vašega življenja odtekajo kar veliki zneski.

Zato vam ponujamo nekaj primerov varčevanja s kovanci, vi pa lahko izberete tistega, ki vam najbolj ustreza:

  • Vsak dan v hranilnik spravite 1 ali 2 evra, kar pomeni na mesec med 30 in 60 € in tako lahko imate na koncu leta privarčevanih med 365 in 730 evri. Varčevanje si lahko olajšate tako, da si vsak teden na varčevalni račun nakažete sedem evrov.
  • 1 CENT izziv za 1 leto: začnete z enim centom in nato vsak dan znesek povečate za en cent. Na koncu leta boste na tak način privarčevali kar 667,95 evrov. Izziva se lahko lotite tudi v obratni smeri in začnete z najvišjim zneskom – 3,65 €, kolikor je znesek zadnjega dneva v letu, nato pa vsak dan zmanjšate znesek za en cent. Gre za enega najlažjih načinov varčevanja, saj ne zahteva pretiranega odrekanja in praktično skoraj ne občutiš, da varčuješ.
  • Pri varčevanju z nizkimi zneski ponujajo digitalne banke odlične rešitve. Dajejo namreč možnost, da določite, da ob vsakem nakupu, ki ga opravite, hkrati tudi privarčujete. Preprosto določite znesek, ki se pri vsakem plačilu samodejno nakaže v posebni podračun. To je lahko tudi le en cent pri vsakem nakupu. Če želite privarčevati višji znesek, lahko namesto za en cent, znesek pri vsakem nakupu povečate na 2 €. Temu primeren bo tudi višji končni izkupiček.
  • 52-tedenski varčevalni izziv: izziv traja 52 tednov. V prvem tednu položite na stran en evro, v drugem tednu dva, v tretjem tednu tri in tako nadaljujete vse do 52. tedna. Če boste vztrajali, boste na koncu privarčevali 1.378 evrov. Zveni obetavno in preprosto, kajne? Če pa vas skrbi, kako boste ob vseh izdatkih konec leta dali na stran v enem mesecu več kot 200 evrov, pa lahko poskusite tako, da začnete v obratnem vrstnem redu in prvi teden na varčevalni račun položite 52 evrov, drugi teden 51 evrov, tretji teden 50 evrov in tako naprej, vse do 52. tedna, ko boste na stran dali en evro.
  • 26-tedenski varčevalni izziv: če se vam zdi 52-tedenski izziv predolg, si lahko omislite krajšega, takšnega, ki traja 26 tednov. Prvi teden prihranite 3 evre in nato vsak teden dodate temu znesku tri evre. To pomeni, da v drugem tednu varčevanju namenite šest evrov, v tretjem tednu devet, v četrtem 12 evrov in tako naprej vse do tedna 26, ko boste na varčevalni račun položili 75 evrov in bo vaš račun višji za 1.053 evrov.
  • Pravilo zaokroževanja: Pri tem načinu varčevanja gre za to, da ob vsakem nakupu znesek zaokrožite navzgor in razliko nakažete na varčevalni račun. To pomeni, da če zapravite 24,30 evrov, na varčevalni račun nakažete razliko do 25 evrov, torej 0,70 evra. Tudi tukaj ponujajo digitalne banke veliko možnosti, da banka to namesto vas naredi avtomatsko pri vsakem nakupu.
  • Evro za napako: Morda se sliši nekoliko nenavadno, a vendar, na tak način lahko prihranite kar nekaj. Pri tem izzivu gre za to, da vsakič, ko zapravite več, kot ste nameravali, v hranilnik vržete evro. Če ste si zadali, da ta teden ne boste jedli zunaj, pa ste to pravilo prekršili že drugi dan, v hranilnik vržete en evro. Prav tako v hranilnik vržete evro, če ste imeli kakšen impulziven in nepričakovan nakup. Dodaten evro za vsako ‘napako’ vas ne bo pretirano udaril po žepu, a če želite ustvariti boljše varčevalne navade, je vsekakor bolje, da je teh nenujnih nakupov čim manj in da se slabih navad čim bolj otresete.

Ste pričakovali toliko možnosti? Priznajte, da ne. Izberite vsaj eno in obrestovalo se vam bo. Če pa izberete dve ali več možnosti – recimo izziv enega centa in k temu dodate še 3 naročnine, pa bo izplen, oziroma znesek na varčevalnem računu, še višji! Začnite danes!

Če ste predčasno poplačali kredit, vam mora banka vrniti del stroškov. Nekaterim celo do nekaj tisočakov!

Predčasno poplačilo kredita je ena od pravic kreditojemalca in v zadnjih letih, ko so bile obrestne mere resnično ugodne, se je tega poslužilo kar nekaj Slovencev in Slovenk. Ob tem pa večina ni vedela, da jim pripada sorazmeren del povrnjenih stroškov, ki so nastali z odobritvijo. Ker bankam tega še ni treba vrniti samodejno, jih mora vsak na to opozoriti sam, v nasprotnem primeru tega denarja ne bo …

Že v letu 2010 je bil namreč sprejet zakon, ki kreditojemalcem to omogoča, vendar pa je dobro vedeti, da to velja samo v primeru, da ste kredit poplačali predčasno in ne pred več kot petimi leti. To velja tudi v primeru, da ste najeli nov kredit za poplačilo starega.

Kaj to pomeni v praksi?

Kreditojemalec lahko kadarkoli predčasno poplača kredit, pa najsi gre delno ali v celoti, brez da bi moral navesti razlog za to. Banka mu je ob tem, kot navedeno zgoraj, dolžna vrniti del skupnih stroškov kredita, ki jih je zaračunala ob odobritvi. Povračilo lahko zahtevate ne glede na to, ali gre za limit na osebnem plačilnem računu, potrošniško ali stanovanjsko posojilo – če boste svoj dolg odplačali hitreje, kot je določeno s kreditno pogodbo.

Za katere stroške lahko zahtevate vračilo preplačila?

Gre za vse stroške, ki ste jih plačali ob odobritvi (stroški odobritve kredita, strošek ocene rizika), razen notarskih stroškov, nekaterih zavarovanj in stroškov, ki so povezani z vpisom v zemljiško knjigo. Izločeni so tudi nekateri stroški, ki so jih zaračunale tretje osebe za že opravljene storitve.

Še posebej pa bodite pozorni tisti, ki ste z enim kreditom poplačevali drugega ali celo več njih: V kolikor ste z novim kreditom poplačevali npr. potrošniški kredit v višini 20.000 evrov na dobo 84 mesecev (7 let), za katerega ste poleg stroškov odobritve v višini cca. 200 evrov, plačali tudi stroške zavarovanja (ocena rizika) v višini cca. 900 evrov, je to izhodišče od katerega vam mora banka vrniti sorazmerni del.

Kako predčasno iz dolgov?

Še lepše pa je, če dolgov sploh nimamo.

Si predstavljate, da bi lahko dolgove predčasno odplačali (brez najemanja novega kredita in dodatnega zadolževanja)? Ali pa, da bi dobo odplačevanja lahko razpolovili? Ana Vezovišek v novem videu predstavlja metodo, s pomočjo katere vam to gotovo uspe in to samo s petimi osnovnimi koraki. Ogledate si ga lahko TUKAJ >>

Inflacija in višje obrestne mere se (še) niso zajedle v dobičke in prihodke globalnih podjetij

Analitiki in vlagatelji smo mesec april pričakovali kar nekoliko s strahom, to je bil namreč tudi mesec objave rezultatov globalnih korporacij in podjetij za prvi kvartal letošnjega leta. Analitiki so napovedovali velike padce dobičkov in močno poslabšanje rezultatov, kar bi zagotovo povzročilo velike pretrese na finančnih trgih.

Na srečo se to ni zgodilo. Kar 77 % podjetij, ki zastopajo indeks S&P 500 in so objavila poslovne rezultate za prvi kvartal letošnjega leta do konca meseca aprila, je preseglo napovedi analitikov. To sicer ni povzročilo evforije na finančnih trgih, smo pa vlagatelji, glede na razmere, trenutno zadovoljni že z nevtralno situacijo. Poseben pomen imajo tu podjetja skupine FAAMG (Facebook, Apple, Amazon, Microsoft in Google), katerih priljubljenost in teža imajo na razpoloženje vlagateljev tudi največji psihološki vpliv.

Amazon presegel napovedi

Tako je Amazon v prvem kvartalu letošnjega leta kar za polovico presegel napovedi analitikov glede dobička na delnico predvsem po zaslugi močno povečanih prihodkov iz naslova oglaševanja in učinkovitega obvladovanja stroškov. Facebook (Meta) je prvič po štirih kvartalih objavil rast prihodkov za cca. 3 %, kar je na dan objave povzročilo rast delnic za cca. 12 %. Tudi Microsoft odlično, prihodke je v prvem kvartalu 2023 uspel povečati za dobrih 10 % predvsem na račun rasti prihodkov umetne inteligence v oblaku. Prav tako Google (Alphabet), ki je prihodke na letnem nivoju povečal za cca. 3 %. Zadnji iz skupine je objavil rezultate Apple, katerega prihodki so sicer nekoliko upadli, dobiček na delnico pa je ostal nespremenjen, kar je daleč preseglo sicer pesimistične napovedi analitikov. Zasluge gredo predvsem nepričakovano dobri prodaji iPhone-ov.

Ekonomski podatki, objavljeni v mesecu aprilu, pa so presenetljivo pokazali na veliko odpornost svetovnega gospodarstva napram rastočim obrestnim meram. Indeks nabavnih direktorjev (PMI – Purchasing Managers Index), ki je najbolj merodajen pokazatelj bodočih gospodarskih aktivnosti, je tako v ZDA kot državah EU presegel vsa pričakovanja predvsem na področju planiranega vlaganja v proizvodnjo in storitve. Prav tako je tudi gospodarska rast na Kitajskem v prvem kvartalu 2023 presegla pričakovanja in napovedi analitikov.

Inflacija se umirja

Predvsem po zaslugi padajočih cen energije se inflacija še vedno umirja.

Stopnja marčevske inflacije v ZDA, objavljena v aprilu, je dodatno upadla in na letni ravni sedaj znaša 5 %. V državah EU področja je upad še večji, stopnja inflacije je v marcu na nivoju regije upadla na 6.9 %. Upamo, da to kaže na nadaljnji trend upadanja, kar bi finančnim trgom zelo koristilo.

Trg dela ostaja robusten, stopnja nezaposlenosti v ZDA je dodatno upadla in trenutno znaša 3.5 %, se je pa rast plač nekoliko umirila, kar je zelo pomemben podatek za inflacijska pričakovanja v prihodnjih mesecih.

Kot zanimivost naj navedemo, da so v mesecu aprilu ‘value’ naložbe dosegle nekoliko boljšo donosnost kot podjetja, ki zasledujejo ‘growth’ strategijo.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu aprilu porasel za 0.2 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec britanske delnice, primerjalni indeks MSCI UK je zrasel za 3.6 % (EUR). Tudi evropske delnice odlično, MSCI Europe je porasel za 2.4 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju negativno, MSCI Azija je izgubil znatnih 3.6 %.

Vrednost ameriškega dolarja pa se je tudi v marcu znižala, napram EUR je USD izgubil cca. 1.64 %. Tudi tokrat tečaj USD ni pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2023

Rast kriptovalut se je v aprilu ustavila

Po siloviti rasti v začetku letošnjega leta, se je rast kriptovalut v mesecu aprilu ustavila. Spodnji graf prikazuje gibanje vrednosti Bitcoina (EUR). Kot je razvidno, je vrednost v mesecu aprilu ostala praktično na mestu.

BITCOIN (BTC), Vir: Coinmarketcap

V aprilu so delnice nepremičninskega sektorja nekoliko zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v mesecu aprilu nekoliko zrasla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu aprilu pridobil dobra 2 %, vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                 

Vlagatelji in analitiki so razumljivo trenutno najbolj zaposleni z ugibanjem, koliko dvigov obrestne mere bosta Ameriška centralna banka FED in Evropska centralna banka ECB še izvedli v letošnjem letu, preden bosta nadaljnje dvigovanje zaustavili.

Finančni trgi so trenutno mnenja, da lahko s strani FED v mesecu maju pričakujemo še en dvig za 0.25 %, (kar se je tudi zgodilo), to pa naj bi bil tudi vrh. Seveda pa v to ne moremo biti popolnoma prepričani, kar je dal zelo jasno vedeti tudi predsednik FED Jerome Powell v zadnji izjavi, vse je namreč odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov.

Pred ECB je pot nekoliko daljša, tudi inflacija je še vedno precej višja kot v ZDA. Trenutno mnenje finančnih trgov je, da lahko s strani ECB do jeseni pričakujemo še tri dvige po 0.25 % (vključno z majskim, ki se je že zgodil), upamo, da bo to zadostovalo.

Nekoliko zaskrbljujoča pa je kriza v finančnem sektorju, za katero ne moremo reči, da je že gotova. Po padcih Silicon Valley Bank in Signature Bank v mesecu marcu, je v aprilu vrata zaprla tudi First Republic Bank iz San Francisca, razlogi so bili podobni kot pri predhodnikih. Imela je kar 68 % nezavarovanih depozitov, ki so presegali 250.000 USD. Imetniki teh depozitov so v strahu pred izgubo pohiteli z dvigovanjem in zgodba se je hitro zaključila. S 1. majem se je banka zaprla in prodala banki JP Morgan Chase. Razloge za težave v finančnem sektorju smo podrobneje opisali v enem od prejšnjih prispevkov.

Tako lahko stabilnost na trgih in nov zagon pričakujemo najverjetneje šele po prekinitvi dvigovanja obrestnih mer, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega. Do takrat pa bomo morali vlagatelji najbrž še malo potrpeti.

Portfelj malega vlagatelja padel kar 23 % od vrha

Čeprav so si delnice letos nekoliko opomogle od težkega leta 2022, so portfelji malih vlagateljev še  vedno močno v rdečem. Podatki, zbrani v VandaTrack Research, ki so jih objavili pri Yahoo Finance v sredini aprila razkrivajo, da je povprečni portfelj malih vlagateljev padel za slabih – 23 % (- 27 % v USD) od vrha preteklega borznega cikla, ki smo ga videli konec novembra 2021. V tem času je delniški indeks S&P 500 padel le dobrih – 7 % (- 11,3 % v USD). V tem obdobju so delnice doživele kar štiri dvomestne rasti, pri čemer so se tehnološke delnice dvakrat dvignile za več kot 20 %.

Portfelj malega vlagatelja z dinamično strategijo (vsaj 75 % v delnicah), je v času nestabilnih tržnih razmer v letu 2022 tako padel bistveno bolj, kot je padel delniški trg v ZDA. Dejstvo je, da mali vlagatelji brez strokovne pomoči običajno portfelja ne razpršijo načrtno, zato nas je zanimalo, kako se je odrezal ustrezno razpršen portfelj dinamičnega vlagatelja, ki ga je sestavil naš naložbeni tim. 

Ustrezno razpršen portfelj dinamičnega vlagatelja padel za 2,3-krat manj

Ustrezno razpršen portfelj dinamičnega vlagatelja je v istem obdobju padel za 12 % manj od portfelja povprečnega malega vlagatelja. To pomeni, da z načrtno razpršitvijo in periodičnim prilagajanjem bistveno bolje obvladujemo tveganja in minimiziramo padce našega portfelja. 

Kljub zahtevnemu obdobju, ko so se številni samostojni vlagatelji soočali z večjimi padci, je načrten pristop in periodično prilagajanje portfeljev dokazalo svojo vrednost pri zaščiti in ohranjanju vrednosti portfelja. Medtem ko se je povprečni portfelj malih vlagateljev od novembra 2021 zmanjšal za slabih 21 %, je naš povprečen dinamičen portfelj padel precej manj, in sicer za slabih 9 %. In to kljub temu, da vsebuje tudi obveznice, nepremičninske kotirajoče sklade in kriptovalute, ki so vsi padli precej bolj od delnic. Tako odstopanje poudarja dodano vrednost načrtovanja, naložbene strategije in skrbništva.

Zakaj prihaja do takšnih razlik?

Razlogov, zakaj prihaja do takšnih razlik je več. Običajno govorimo o t.i. pristranskostih, ki vplivajo na naše finančne odločitve. V nadaljevanju navajamo nekatere, tiste najbolj ključne med njimi.

  1. Pomanjkanje izkušenj in znanja: Mnogi vlagatelji nimajo potrebnih izkušenj in strokovnosti za navigacijo po kompleksnih finančnih trgih. Praviloma ne razumejo v celoti različnih naložbenih strategij, upravljanja tveganj in pomembnosti dobro razpršenega portfelja, kar vodi do slabih odločitev in izgub.
  2. Čustveno odločanje: Vlagatelji so bolj nagnjeni k sprejemanju naložbenih odločitev na podlagi čustev, kot sta strah in pohlep, kar običajno privede do nakupa visokih in prodaje nizkih vrednosti. To povzroča izgube, še posebej, ko so trgi zelo volatilni.
  3. Mentaliteta črede: Vlagatelji sledijo priljubljenim trendom ali dejanjem drugih vlagateljev brez lastnih raziskav, kar jih vodi v naložbe, ki niso v skladu z njihovimi naložbenimi cilji in toleranco do tveganja.
  4. Neustrezna razpršitev: Vlagatelji ne razpršijo dovolj svojega portfelja, kar ima za posledico večjo izpostavljenost določenim naložbenim razredom ali sektorjem. Osredotočeni portfelji so tako bolj dovzetni za znatne izgube, kot se jih vlagatelji zavedajo in so jih pripravljeni sprejeti.
  5. Časovna uskladitev trga: Vlagatelji pogosto poskušajo uskladiti in napovedati trg, kar pomeni, da poskušajo vstopiti na najnižji točki in prodati na najvišji. Vendar pa je časovna uskladitev trga težka celo za profesionalne vlagatelje in največkrat privede do zamujenih priložnosti in povečanih izgub. Največja donosnost na trgih se običajno zgodi zelo hitro, tako hitro, da običajno pogledaš nazaj in si rečeš: škoda, da nisem investiral.
  6. Visoke provizije in stroški trgovanja: Pogosto trgovanje v kombinaciji s provizijami in stroški, povezanimi z vsako transakcijo, zmanjša morebitne dobičke oziroma poveča izgube. To je povezano tudi z davki. Aktivno trgovanje se običajno splača borznim hišam, vlagateljem pa se splača rebalans po potrebi takrat, ko je odstopanje od strategije dovolj veliko in to v povprečju pomeni 2-krat na leto.
  7. Pretirana samozavest: Precenitev lastnih sposobnosti skoraj vedno prinese do slabih odločitev in posledično izgub. 
  8. NE-vztrajnost: Obdobje med nakupom in prodajo delnic je danes na najnižji točki, kar pripomore k realizaciji izgub. Povprečna doba držanja naložbe je samo 6 mesecev. To si lahko razložimo tako, da vlagatelji nimajo potrpljenja. Slednje pa je ključ do uspešnega investiranja. Pogosto vlagatelji prikimajo, ko slišijo, da je vlaganje tek na dolgi rok, kar pomeni, da govorimo o obdobju 10, 20 ali več let, a v realnosti se kaže drugače.

 

Vloga strokovnjaka v nenehno spreminjajoči se in zapleteni finančni pokrajini je izrednega pomena. Dejstvo, da je portfelj malih vlagateljev padel za 2,3 krat več, kot ustrezno razpršen portfelj, poudarja ključno potrebo po strokovnem vodstvu pri navigaciji skozi svet naložb. Z izkoriščanjem strokovnega znanja, izkušenj in dostopa do virov, ki jih imajo profesionalni svetovalci, bodo vlagatelji bolj verjetno sposobni sprejeti premišljene odločitve, zmanjšati tveganja in povečati donose svojih portfeljev.

Naložben tim Vezovišek & Partnerji

Viri:

Po slovenskih cestah vozi 1,2 milijona avtomobilov – presenetila vas bo njihova povprečna starost!

Kaj bi rekli, koliko so v povprečju stari avtomobili, ki vozijo po slovenskih cestah? Razmislite, pretehtajte, ugibajte – karkoli, a težko verjamemo, da boste zadeli pravo številko. Zato berite dalje – presenečeni boste!

In ko kupujemo, kaj je bolj smiselno – kupiti nov ali rabljen avtomobil?

Koliko novih avtomobilov sploh kupimo vsako leto?

Prejšnji teden je Statistični urad RS objavil sveže podatke o stanju avtomobilov na slovenskem trgu – konec leta 2022 je bilo pri nas vseh registriranih osebnih avtomobilov okoli 1,2 milijona, kar je 2 % več kot leto prej. Prvič registriranih je bilo okoli 78.000 osebnih avtomobilov ali za 11 % manj kot v 2021 in za 27 % manj kot v 2019. Od tega je bilo novih avtomobilov okoli 46.000, kar pomeni, da je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov za 15 % manjše kot v 2021 in za 37 % manjše kot v 2019. Pri rabljenih vozilih je bil upad le 5 – 7 %.

Najbolj presenetljiv podatek pa je povprečna starost osebnih avtomobilov. V tem trenutku vozimo avtomobile, ki so v povprečju stari 10,9 leta. Najmlajši vozni park vozijo v osrednjeslovenski statistični regiji  (10,2 leti), najstarejši vozni park pa v goriški statistični regiji (12,6 leta). In še en podatek je presenetil – zaradi tolikšnega upada prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, je stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najnižja odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998.

Če pogledamo pod črto, je bilo v letu 2022 v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je tako dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Najbolj se je zvišala v podravski statistični regiji.

Dilema – nov ali rabljen?

Večina popolnoma novih avtomobilov pri hiši ostane v povprečju več kot 5 let. Razlogi za to so povsem preprosti – avtomobil v prvih dveh letih izgubi približno tretjino vrednosti, po štirih letih pa je vrednost v primerjavi z novim skoraj prepolovljena. A ko je kredit ali lizing poplačan, želja po novem avtomobilu spet oživi in nam je skoraj malo mar za mesečni obrok oziroma izgubo vrednosti. Vonj po novem, garancijske ugodnosti in druge prednosti, ki jih v garažo pripeljete z novim avtomobilom, imajo za marsikoga poseben čar. Zelo drag čar!

Več o tem si lahko pogledate v videu s klikom na zgornjo sliko.

Sicer pa je pri novem avtomobilu skoraj nujna sklenitev polnega kaska. Če k temu prištejete še obresti in stroške financiranja, ste praktično ves čas do poplačila zadnjega obroka dolžni bistveno več, kot je vaš novi avto dejansko vreden. Za uveljavljanje garancije je nujno servisiranje na praviloma dražjih pooblaščenih servisih.

Veliko lažje, predvsem pa veliko prej, se od svojega avtomobila poslovijo tisti, ki so ga kupili kot rabljenega. Izguba vrednosti po letu ali dveh sicer ni zanemarljiva, je pa nekajkrat manjša kot pri povsem novem avtomobilu.

Recimo, da kupujete 5 let star avtomobil, za katerega je prvi lastnik odštel 20 tisočakov. Zanj boste sami odšteli polovico tega zneska, v naslednjih petih letih pa bo ta avto izgubil še približno polovico svoje vrednosti, torej polovico manj, kot če bi kupili novega. Že v osnovi ste torej za avtomobil odšteli 10 tisočakov manj, resnično pa dvomimo, da boste v tem času toliko denarja porabili za popravila, na katera je pri rabljenem avtomobilu pač treba računati. Odštejte še stroške kasko zavarovanja, prištejte nekaj tveganja, spreglejte opazke sosedov ter se sprijaznite s tem, da sodelavec ali sodelavka vozi novejši model.

Med slabosti rabljenega avtomobila bi lahko šteli tehnično zastarelost, manjšo učinkovitost motorja, večjo porabo, večji izpusti škodljivih plinov, a to pri 5 let starem avtomobilu nikakor ne odtehta velike finančne razlike.

Ste že vzeli v roke kalkulator in preverili, kako dolgo delate vsak mesec za avto?

Ana Vezovišek, finančna mentorica, je pred nekaj dnevi posnela kratek video, v katerem je na konkretnem primeru znanke pojasnila, koliko dni dela samo za avto. Obenem pa razkriva tudi, kolikšen delež naj bi mesečno sploh namenili za avto, da nam ne bo treba zategovati pasu pri drugih kategorijah. Video si lahko ogledate TUKAJ.

Kredit in lizing?

Je avto bolje kupiti na kredit ali lizing? Pravilen odgovor se glasi: nič od tega! Avtokrediti in lizingi spadajo med t. i. slabe kredite, saj z njimi kupimo premičnino, katere vrednost iz leta v leto pada, nam največkrat služi samo za prevoz od točke a do točke b, stroški, ki jih imamo z jeklenim konjičkom, pa so precej višji, kot je “le” posojilo (gorivo, registracija, vzdrževanje …).

Tudi trgovci sami zelo spodbujajo financiranje na obroke in nam nudijo posebne popuste, če se odločimo za »njihovo« financiranje, ker s tem več zaslužijo. Treba pa je tudi vedeti, da pri avtomobilu ni najpomembnejša cena avtomobila, temveč strošek na prevožen kilometer. Dražji avto ima lahko nižji strošek na prevožen kilometer, ker porabi manj, počasneje izgublja vrednost ipd. Lahko se zgodi, da je avto, ki stane deset tisoč evrov, v resnici cenejši kot tisti, ki stane osem tisoč evrov. Cena na kilometer se izračuna tako, da ne upoštevamo nabavne cene, torej deset tisoč evrov ali osem tisoč evrov, temveč izgubo vrednosti. Poleg tega je treba upoštevati še strošek zavarovanja in registracije, goriva, vzdrževanja (servisa in pnevmatik) ter strošek financiranja.

In za konec še nekaj zanimivih dejstev o avtomobilih in vožnji:

  1. Trenutno je na svetu več kot ena milijarda vozil. Po mnenju strokovnjakov naj bi se to število do leta 2040 podvojilo ali doseglo 2 milijardi.
  2. Če bi vozili s povprečno hitrostjo blizu 100 km/uro, bi lahko prispeli na luno v manj kot šestih mesecih.
  3. Vsako leto je na novo proizvedenih 70 milijonovavtomobilov!
  4. Povprečni ameriški voznik na leto preživi kar 42 ur ujet v prometnem zamašku. To je skoraj dva dni! Povprečno pa okoli 80 dni v vsem življenju. Enako velja za britanske voznike.
  5. Washington D.C. ima najhujše prometne zastoje v ZDA, saj vozniki čakajo v prometu 82 ur na leto.
  6. Le 18 % ameriških voznikov še zna voziti z ročnim menjalnikom.
  7. Ali ste vedeli, da je 80 % povprečnega avtomobila mogoče reciklirati? Samo v ZDA vsako leto reciklirajo 12 milijonov vozil. Zaradi tega je recikliranje avtomobilov 16. največja industrija v ZDA.
  8. Najbolj prodajan avtomobil vseh časov je Toyota Corolla, in sicer že od leta 1966.
  9. Toyota je največja proizvajalka avtomobilov na svetu, saj izdelajo 13.000 avtomobilov na dan!
  10. Za primerjavo, Ferrari proizvede 14 avtomobilov na dan.
  11. Brisalce vetrobranskega stekla je izumila Mary Anderson leta 1905. Pred tem so morali vozniki večkrat izstopiti iz svojih avtomobilov in ročno očistiti vetrobransko steklo.
  12. Prva kazen za prehitro vožnjo na svetu je bila izdana leta 1902. Voznik kršitelj je vozil 72 km/h.
  13. Žal resnično – skoraj 95 % življenjske dobe je avtomobil parkiran.
  14. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo poveča možnost nesreče za 20-krat. Nikar ne počnite tega!

Koliko pa vi zapravite na mesec za svojega jeklenega konjička? Pripravili smo izračun, ki vam bo takoj povedal, koliko % vaših mesečnih prihodkov porabite za avto in koliko v resnici lahko porabimo! Preverite TUKAJ >>

 

Vsekakor pa vam želimo, z novim ali rabljenim, da ste na cesti previdni. Varno in ugodno vožnjo vam želimo.

Po slovenskih cestah vozi 1,2 milijona avtomobilov – presenetila vas bo njihova povprečna starost!

Kaj bi rekli, koliko so v povprečju stari avtomobili, ki vozijo po slovenskih cestah? Razmislite, pretehtajte, ugibajte – karkoli, a težko verjamemo, da boste zadeli pravo številko. Zato berite dalje – presenečeni boste!

In ko kupujemo, kaj je bolj smiselno – kupiti nov ali rabljen avtomobil?

Koliko novih avtomobilov sploh kupimo vsako leto?

Prejšnji teden je Statistični urad RS objavil sveže podatke o stanju avtomobilov na slovenskem trgu – konec leta 2022 je bilo pri nas vseh registriranih osebnih avtomobilov okoli 1,2 milijona, kar je 2 % več kot leto prej. Prvič registriranih je bilo okoli 78.000 osebnih avtomobilov ali za 11 % manj kot v 2021 in za 27 % manj kot v 2019. Od tega je bilo novih avtomobilov okoli 46.000, kar pomeni, da je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov za 15 % manjše kot v 2021 in za 37 % manjše kot v 2019. Pri rabljenih vozilih je bil upad le 5 – 7 %.

Najbolj presenetljiv podatek pa je povprečna starost osebnih avtomobilov. V tem trenutku vozimo avtomobile, ki so v povprečju stari 10,9 leta. Najmlajši vozni park vozijo v osrednjeslovenski statistični regiji  (10,2 leti), najstarejši vozni park pa v goriški statistični regiji (12,6 leta). In še en podatek je presenetil – zaradi tolikšnega upada prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, je stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najnižja odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998.

Če pogledamo pod črto, je bilo v letu 2022 v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je tako dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Najbolj se je zvišala v podravski statistični regiji.

Dilema – nov ali rabljen?

Večina popolnoma novih avtomobilov pri hiši ostane v povprečju več kot 5 let. Razlogi za to so povsem preprosti – avtomobil v prvih dveh letih izgubi približno tretjino vrednosti, po štirih letih pa je vrednost v primerjavi z novim skoraj prepolovljena. A ko je kredit ali lizing poplačan, želja po novem avtomobilu spet oživi in nam je skoraj malo mar za mesečni obrok oziroma izgubo vrednosti. Vonj po novem, garancijske ugodnosti in druge prednosti, ki jih v garažo pripeljete z novim avtomobilom, imajo za marsikoga poseben čar. Zelo drag čar!

Pri novem avtomobilu je skoraj nujna sklenitev polnega kaska. Če k temu prištejete še obresti in stroške financiranja, ste praktično ves čas do poplačila zadnjega obroka dolžni bistveno več, kot je vaš novi avto dejansko vreden. Za uveljavljanje garancije je nujno servisiranje na praviloma dražjih pooblaščenih servisih.

Veliko lažje, predvsem pa veliko prej, se od svojega avtomobila poslovijo tisti, ki so ga kupili kot rabljenega. Izguba vrednosti po letu ali dveh sicer ni zanemarljiva, je pa nekajkrat manjša kot pri povsem novem avtomobilu.

Recimo, da kupujete 5 let star avtomobil, za katerega je prvi lastnik odštel 20 tisočakov. Zanj boste sami odšteli polovico tega zneska, v naslednjih petih letih pa bo ta avto izgubil še približno polovico svoje vrednosti, torej polovico manj, kot če bi kupili novega. Že v osnovi ste torej za avtomobil odšteli 10 tisočakov manj, resnično pa dvomimo, da boste v tem času toliko denarja porabili za popravila, na katera je pri rabljenem avtomobilu pač treba računati. Odštejte še stroške kasko zavarovanja, prištejte nekaj tveganja, spreglejte opazke sosedov ter se sprijaznite s tem, da sodelavec ali sodelavka vozi novejši model.

Med slabosti rabljenega avtomobila bi lahko šteli tehnično zastarelost, manjšo učinkovitost motorja, večjo porabo, večji izpusti škodljivih plinov, a to pri 5 let starem avtomobilu nikakor ne odtehta velike finančne razlike.

Ste že vzeli v roke kalkulator in preverili, kako dolgo delate vsak mesec za avto?

Ana Vezovišek, finančna mentorica, je pred nekaj dnevi posnela kratek video, v katerem je na konkretnem primeru znanke pojasnila, koliko dni dela samo za avto. Obenem pa razkriva tudi, kolikšen delež naj bi mesečno sploh namenili za avto, da nam ne bo treba zategovati pasu pri drugih kategorijah. Video si lahko ogledate TUKAJ.

Kredit in lizing?

Je avto bolje kupiti na kredit ali lizing? Pravilen odgovor se glasi: nič od tega! Avtokrediti in lizingi spadajo med t. i. slabe kredite, saj z njimi kupimo premičnino, katere vrednost iz leta v leto pada, nam največkrat služi samo za prevoz od točke a do točke b, stroški, ki jih imamo z jeklenim konjičkom, pa so precej višji, kot je “le” posojilo (gorivo, registracija, vzdrževanje …).

Tudi trgovci sami zelo spodbujajo financiranje na obroke in nam nudijo posebne popuste, če se odločimo za »njihovo« financiranje, ker s tem več zaslužijo. Treba pa je tudi vedeti, da pri avtomobilu ni najpomembnejša cena avtomobila, temveč strošek na prevožen kilometer. Dražji avto ima lahko nižji strošek na prevožen kilometer, ker porabi manj, počasneje izgublja vrednost ipd. Lahko se zgodi, da je avto, ki stane deset tisoč evrov, v resnici cenejši kot tisti, ki stane osem tisoč evrov. Cena na kilometer se izračuna tako, da ne upoštevamo nabavne cene, torej deset tisoč evrov ali osem tisoč evrov, temveč izgubo vrednosti. Poleg tega je treba upoštevati še strošek zavarovanja in registracije, goriva, vzdrževanja (servisa in pnevmatik) ter strošek financiranja.

In za konec še nekaj zanimivih dejstev o avtomobilih in vožnji:

  1. Trenutno je na svetu več kot ena milijarda vozil. Po mnenju strokovnjakov naj bi se to število do leta 2040 podvojilo ali doseglo 2 milijardi.
  2. Če bi vozili s povprečno hitrostjo blizu 100 km/uro, bi lahko prispeli na luno v manj kot šestih mesecih.
  3. Vsako leto je na novo proizvedenih 70 milijonovavtomobilov!
  4. Povprečni ameriški voznik na leto preživi kar 42 ur ujet v prometnem zamašku. To je skoraj dva dni! Povprečno pa okoli 80 dni v vsem življenju. Enako velja za britanske voznike.
  5. Washington D.C. ima najhujše prometne zastoje v ZDA, saj vozniki čakajo v prometu 82 ur na leto.
  6. Le 18 % ameriških voznikov še zna voziti z ročnim menjalnikom.
  7. Ali ste vedeli, da je 80 % povprečnega avtomobila mogoče reciklirati? Samo v ZDA vsako leto reciklirajo 12 milijonov vozil. Zaradi tega je recikliranje avtomobilov 16. največja industrija v ZDA.
  8. Najbolj prodajan avtomobil vseh časov je Toyota Corolla, in sicer že od leta 1966.
  9. Toyota je največja proizvajalka avtomobilov na svetu, saj izdelajo 13.000 avtomobilov na dan!
  10. Za primerjavo, Ferrari proizvede 14 avtomobilov na dan.
  11. Brisalce vetrobranskega stekla je izumila Mary Anderson leta 1905. Pred tem so morali vozniki večkrat izstopiti iz svojih avtomobilov in ročno očistiti vetrobransko steklo.
  12. Prva kazen za prehitro vožnjo na svetu je bila izdana leta 1902. Voznik kršitelj je vozil 72 km/h.
  13. Žal resnično – skoraj 95 % življenjske dobe je avtomobil parkiran.
  14. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo poveča možnost nesreče za 20-krat. Nikar ne počnite tega!

 

Koliko pa vi zapravite na mesec za svojega jeklenega konjička? Pripravili smo izračun, ki vam bo takoj povedal, koliko % vaših mesečnih prihodkov porabite za avto in koliko v resnici lahko porabimo! Preverite TUKAJ >>

 

Vsekakor pa vam želimo, z novim ali rabljenim, da ste na cesti previdni. Varno in ugodno vožnjo vam želimo.

Kako stabilen je v resnici bančni sistem?

V mesecu marcu je v finančnem svetu odjeknila novica o bliskovitem propadu ameriške banke SVB (Silicon Valley Bank), nekaj dni zatem pa je za pomoč zaprosila še sistemsko bistveno bolj pomembna evropska banka Credit Suisse. Lahko rečemo, da je to povzročilo kar manjšo bančno krizo, delnice velikih in pomembnih svetovnih bank so izgubile več kot 10 % svoje vrednosti, finančni trgi so se zatresli.

Kako je do tega prišlo in kaj je povzročilo težave?

Kot vemo, banke delujejo kot posredniki med imetniki bančnih vlog in depozitov (fizične osebe in podjetja) in kreditojemalci. Bančni prihodki pa so razlika med pasivno (depoziti in bančne vloge) in aktivno (krediti) obrestno mero.
Spodnja slika prikazuje poenostavljeno bančno bilanco:

Na strani obveznosti (Liabilities) so bančne vloge na vpogled, depoziti z daljšo ročnostjo in kapital delničarjev. Sredstva (Assets) pa banke plasirajo kot kredite, delno pa jih investirajo tudi v ”varne” finančne naložbe, kot so predvsem državne in hipotekarne obveznice z različnim rokom dospetja. Del sredstev pa po zahtevi bančnih regulatorjev v skladu z zakonom o bančništvu namenijo tudi kot obvezno likvidnostno rezervo, ki banki omogoča tekoče poslovanje. Obe strani bilance morata biti seveda uravnoteženi, sredstva banke pa morajo biti dovolj visoka, da pokrivajo bančne obveznosti. V primeru, da sredstva banke zaradi poslabšanja vračil kreditojemalcev ali padca vrednosti finančnih naložb upadejo, pa lahko banka postane kapitalsko neustrezna in zaide v težave.

Če pride do presežnega dvigovanja sredstev iz računov banke se obvezne rezerve hitro izčrpajo in za nadaljnja poplačila je potrebna prodaja finančnih naložb. Tu pa lahko nastopi težava. Finančne naložbe imajo večinoma daljši rok dospelosti, prodaja obveznic pred dospetjem lahko pomeni prodaja z izgubo in posledično zmanjšanje sredstev banke, ki so lahko manjša od obveznosti banke.

Po veliki finančni krizi leta 2008/2009 so bančni regulatorji bistveno bolj pozorni na kapitalsko ustreznost bank in merila so strožja. Bančne vloge fizičnih oseb in podjetij so s strani finančnih oblasti in združenja bank tudi zavarovane za primer bančne nelikvidnosti, s tem želijo seveda povečati zaupanje varčevalcev. Tako znaša meja za zavarovane bančne vloge v ZDA 250.000 USD, v državah EU pa je to 100.000 EUR.

Kaj je torej povzročilo propad banke SVB?

Osnovni problem je bil v tem, da je bilo kar 93 % bančnih vlog in depozitov višjih od zavarovane meje 250.000 USD. V tej banki so imela račune predvsem tehnološka podjetja, katerih finančno premoženje je v času koronakrize močno naraslo. Dodaten problem je bil seveda kot posledica višjih obrestnih mer tudi velik upad vrednosti naložb banke v obveznice, za katerimi je, kot vemo, izjemno slabo leto. Nezavarovani depoziti in zmanjšanje sredstev banke so tako prestrašili varčevalce, da ne bodo prišli do svojega denarja, plaz dvigovanj sredstev iz računov se je sprožil, likvidnih sredstev je hitro zmanjkalo in banka je postala nelikvidna. Tako je bil krog sklenjen.

Ameriške finančne oblasti, US Treasury, Federal Reserve (FED) in FDIC (Federal Deposit Insurance Corporation) so seveda takoj reagirale in v skupni izjavi za javnost 12. marca zagotovile, da bodo vsi varčevalci, tudi tisti z nezavarovanimi vlogami preko 250.000 USD, dobili svoja sredstva povrnjena. Tako so se razmere pričele normalizirati. Epilog pa je, da je propadlo banko prevzela druga ameriška banka, First Citizens Bank, tako da vsi varčevalci lahko nemoteno poslujejo naprej. To je najbolj običajna in gotovo tudi najboljša rešitev za varčevalce, zaupanje v banke se tako povrne.

Vprašanje se postavlja, kaj bi bilo v primeru, če varčevalci ne bi v paniki dvigovali sredstev? Situacija bi se lahko popravila, do krize najverjetneje ne bi prišlo. Takega navala dvigovanja sredstev najbrž ne more preživeti nobena banka. To pomeni, da nas v prihodnosti ob primernem razvoju dogodkov še lahko čakajo podobni primeri, to je praktično nemogoče preprečiti.

Bančni sistem je stabilen toliko, kolikor …

Tako se nam ponuja odgovor na vprašanje »kako stabilen je bančni sistem«? Bančni sistem je stabilen toliko, kolikor je veliko in stabilno zaupanje varčevalcev. Če se to zaupanje iz kateregakoli razloga poruši, postane hitro nestabilen.
Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije, objavljeni v mesecu marcu, pa večjih pretresov na finančnih trgih niso povzročili.

Stopnja februarske inflacije v ZDA, objavljena v marcu, je dodatno upadla in na letni ravni sedaj znaša 6 %. V državah euro območja je stopnja inflacije v marcu na nivoju regije upadla za 1.6 % in je trenutno še vedno visokih 6.9 %. Upamo sicer, da to kaže na nadaljnji trend upadanja, kar bi finančnim trgom zelo koristilo.
Trg dela ostaja robusten, stopnja nezaposlenosti v ZDA vztraja na nizkih 3.6 %, najnižje v zadnjih desetletjih. Ameriška centralna banka pa je v mesecu marcu dvignila tudi obrestno mero za 0.25 %, kar je bilo povsem po pričakovanjih večine analitikov.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu porasel za 0.7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec japonske delnice, primerjalni indeks MSCI Japan je zrasel 1.7 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju po zaslugi padca USD pozitivno, MSCI EM je porasel za 0.6 % (EUR).

Vrednost obveznic se je marca popravila. Tako je primerjalni indeks evropskih obveznic pridobil cca. 2 % svoje vrednosti.
Vrednost ameriškega dolarja pa se je v februarju znižala, napram EUR je USD izgubil cca. 2.4 %. Tokrat torej ni pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over March 2023

Kriptovalute tudi v marcu pozitivno

Po siloviti januarski rasti in zmerni februarski rasti so kriptovalute tudi v marcu zabeležile lepo rast. Tako je Bitcoin v marcu pridobil skoraj 19 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Korelacija med gibanjem predvsem tehnoloških delnic in kriptovalutami pa je očitno zares popustila, tudi v marcu je ni bilo zaznati.

Vir: Yahoo

V marcu so delnice nepremičninskega sektorja znova upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v mesecu marcu znova upadla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu marcu izgubil skoraj 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Ameriška centralna banka, ki še vedno vedri in oblači nebo nad finančnimi trgi, pa se je po bančnih težavah v marcu znašla v precepu.

Nadaljnje dvigovanje obrestnih mer pomeni seveda tudi najverjetneje višjo zahtevano donosnost in posledično dodatno upadanje vrednosti obveznic, ki jih imajo banke v svojih portfeljih. To bi vsekakor še poslabšalo stabilnost bank in zaupanje v bančni sistem, tega pa si ne želi nihče.

V nasprotnem primeru pa lahko inflacija uide iz vajeti in povzroči svetovni ekonomiji veliko škodo, boj z njo bo dolgotrajen in se bo najverjetneje končal s hudo obliko recesije, kakor nas uči zgodovina.

Seveda bi bilo najbolje, da bi inflacija predvsem v ZDA in državah EU nadaljevala s trendom upadanja, banke prenehale z dvigovanjem obrestnih mer, vrednost obveznic pa bi se zvišala in popravila bilance bank in s tem zaupanje v bančni sistem, kar je seveda najbolj pomembno. Trenutne napovedi analitikov so, da bo ameriška centralna banka v letošnjem letu, predvidoma v mesecu juniju, še enkrat dvignila obrestno mero in jo potem do konca leta zadržala brez dodatnih dvigovanj. V področju EU pa zaradi višje stopnje inflacije lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še nekaj dvigov, tako menijo analitiki.

Po tem obdobju se bodo tudi finančni trgi najverjetneje stabilizirali in vrednost delnic in obveznic se bo popravila, če ne bo nepredvidenih dogodkov. Močno upamo, da se bo to zgodilo čimprej.