V mesecu avgustu so vlagatelji, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših svetovnih ekonomij, vedno več pozornosti namenili tudi bližajočim se volitvam ameriškega predsednika, ki bodo konec letošnjega leta. Kaj pomeni za finančne trge zmaga republikancev ali demokratov, si bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju.

Seveda so pomembni tudi ekonomski podatki o okrevanju svetovnega gospodarstva, ki jih pooblaščene institucije redno objavljajo. Sicer pa zopet odličen mesec na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World v mesecu avgustu pridobil 5,5 % vrednosti, merjeno v EUR. Merjeno v USD pa je sicer rezultat še boljši.

Zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko

Epidemiološke slike večine držav, ki so upale, da imajo pandemijo pod kontrolo, so se žal v mesecu avgustu dodatno poslabšale. Razloge gre iskati predvsem v za večino epidemiologov prehitri odpravi omejitvenih ukrepov v želji po vsaj delni rešitvi turistične sezone, kar je bilo do neke mere pričakovano in smo o tem že pisali.

Tu je potrebno omeniti tudi zaostritvi odnosov med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč krivijo Kitajsko, da je v začetku izbruha bolezni povzročene z virusom covid-19 prikrivala podatke in tako povzročila širitev preko meja Kitajske in posledično pandemijo. Sedanji predsednik Trump najbrž upa, da si bo s ‘kaznovanjem’ Kitajske pridobil politične točke, ki jih bo očitno v predvolilni bitki krvavo potreboval.

Okrevanje globalnega gospodarstva boljše od napovedi

Podatki o okrevanju globalnega gospodarstva pa so za zdaj boljši, kot so analitiki napovedovali v najhujšem obdobju krize. Predvsem podatki o stopnji brezposelnosti, potrošnji prebivalstva in industrijski proizvodnji, ki so pomembni za spremljanje poteka okrevanja, so boljši od napovedi.

Nekoliko slabše gre indeksu, ki spremlja zaupanje potrošnikov (consumer confidence), ki meri stopnjo optimizma o stanju ekonomije in vpliva na odločitve o potrošnji in varčevanju gospodinjstev v prihodnosti.

V tem tednu bodo objavljeni tudi indeksi direktorjev nabave (PMI – Purchasing Managers Index) podjetij pomembnih svetovnih gospodarstev, ki so osnova za ugotavljanje trendov v proizvodnih in storitvenih sektorjih. Njihove napovedi o tem, ali so razmere primerne za investiranje ali mirovanje, uporabljajo pri svojih strateških odločitvah vodstva podjetij, kar močno vpliva na stopnjo okrevanja svetovnega gospodarstva v prihodnjem obdobju.

Najbolje so jo odnesle ameriške in japonske delnice

Kljub vsemu pa lahko potrdimo, da so vlade in centralne banke, s pravočasno sprejetimi in obsežnimi ukrepi za podporo gospodinjstvom in podjetjem, opravile izjemno delo. Vprašanje je, kakšni bi bilo podatki o okrevanju, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti. Tu nas seveda skrbi, da bi v primeru močnega poslabšanja epidemioloških slik in ponovnemu nekontroliranemu širjenju virusa, države lahko zopet zaprle svoje meje in omejile gibanje ter s tem gospodarsko aktivnost, kar bi lahko bilo pogubno. Naše mnenje je, da je ta scenarij malo verjeten, ekonomsko tveganje je previsoko.

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu avgustu dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle ameriške in japonske delnice, njihov globalni primerjalni indeks MSCI USA in MSCI Japan sta pridobila 6,3 oz. 6,4 %, merjeno v EUR. Trgi v razvoju ta mesec slabše, primerjalni indeks MSCI EM je pridobil 1,1 % v EUR. Evropski trgi pa v zlati sredini. Katastrofalno pa v letošnjem letu trgi Latinske Amerike, v avgustu je njihov primerjalni indeks izgubil dodatnih 7,3% v EUR.

Del denarja iz obveznic v delnice

Obveznice so v avgustu nekoliko izgubile na vrednosti, evropske 0,5 %, merjeno v EUR. Del denarja se iz obveznic seli v delnice, kar se pozna na tečajih. Vlagatelji pač verjamejo, da bodo na delniških trgih donosi njihovih naložb višji.

Dolar je tudi v mesecu avgustu še kar izgubljal na vrednosti, napram EUR je izgubil dodatnih 1,2 %. Očitno valutni trgi ne verjamejo preveč v hitro okrevanje in ekonomsko moč ZDA, pa tudi napoved o dolgoročno nizkih obrestnih merah ameriške centralne banke doprinesejo svoje.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2020

Kriptovalute v avgustu različno

Kriptovalutam so v mesecu avgustu vrednosti rastle različno. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v avgustu pridobil dobra 2 % vrednosti. Sredi meseca je za nekaj časa presegel psihološko mejo 10.000 evrov.

Bistveno bolje pa se je pokazal Ethereum (ETH), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ta je v mesecu avgustu pridobil več kot 25 % vrednosti. Ali to pomeni, da se bodo tudi v prihodnosti vrednosti kriptovalutam gibale zelo različno, kot smo temu priča na delniških trgih? Če da, bo na donosnost imel velik vpliv pravilen izbor kriptovalut.

Kako lahko pričakujemo?

Dejavniki, ki bodo vplivali na dogajanje na finančnih trgih v letošnjem letu so, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših držav in napredku pri razvoju cepiva, predvsem volitve ameriškega predsednika.

Res je tudi, da je razkorak med dogajanjem na finančnih trgih in stanjem realne ekonomije vedno večji. Medtem ko beležimo močne padce BDP-jev pri domala vseh državah in se večina podjetij, razen specifičnih sektorjev, koplje v rdečih številkah, tečaji delnic rastejo.

Sprašujemo se, kaj je razlog? Nas mora skrbeti, da se napihuje delniški balon?

Likvidnost na finančnih trgih je zelo velika

Večina analitikov meni, da ne. Smo v obdobju okrevanja gospodarstva in zaradi sprejetih ukrepov je likvidnost na finančnih trgih zelo velika. Če temu dodamo še zgodovinsko nizke obrestne mere, je to za delniške trge dobitna kombinacija. Tu naj omenimo tudi izjavo predsednika ameriške centralne banke (FED) Jeroma Powella, da namerava FED v prihodnje izvajati bolj tolerantno politiko do pojava inflacije, kar je pomemben zasuk v monetarni politiki. To pomeni, da ni nujno, da bo FED ob pojavu inflacije takoj reagiral z dvigom obrestnih mer, kot je to izvajal do zdaj. Z drugimi besedami,  lahko da nas čaka še dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, kar je odlična popotnica za delniške trge.

Pa se posvetimo še malo volitvam ameriškega predsednika. Nas vlagatelje najbolj zanima, kako bo vplivalo na finančnih trgih, če zmaga republikanski ali demokratski predsedniški kandidat.

Višji donosi v času republikancev ali demokratov?

Zato smo malo pobrskali po zgodovinskih statističnih podatkih.

V nasprotju z splošnim prepričanjem so finančni trgi in ekonomija delovali bolje takrat, ko je bil predsednik ZDA iz vrst demokratov. Republikanski predsedniki res spodbujajo nižje davke in zmanjšujejo državne izdatke kot so npr. socialni transferji in državne investicije, vendar to pogosto vodi v znižanje stopnje  gospodarskega razvoja in posledično nižjih donosov na finančnih trgih.

Od leta 1947 je S&P indeks v povprečju dosegel 10,8 % letni donos pod demokratskimi predsedniki, medtem ko so bili povprečni donosi samo 5,6 %, ko je ZDA vodil predsednik iz vrst republikancev.

Tudi povprečna stopnja rasti BDP-ja je bila s 3,6 % višja pod demokratskimi predsedniki, kot pri republikanskih predstavnikih, ko je bila 2,6 %.

Zakaj je temu tako?

Demokrati spodbujajo potrošnjo prebivalstva, dostopnost kreditov, državne investicije, zaposlovanje, socialne transfere, urejen in dostopen zdravstveni sistem itd. Tovrstna politika pripomore k ekonomski in socialni stabilizaciji, ima multiplikativne učinke na gospodarski razvoj in dolgoročno večji vpliv na rast BDP-ja kot samo zniževanje davkov. Posledično pa se to pozna tudi na finančnih trgih.

Torej, nič strahu, tudi če zmaga demokrat Biden. Bo pa negotovost v obdobju predvolilnega boja med obema kandidatoma, Trumpom in Bidenom, lahko povzročila kratkoročno povečano nihajnost na finančnih trgih. Saj veste, finančni trgi ne ljubijo negotovosti.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Lahko rečemo, da je mesec julij na finančnih trgih minil predvsem v znamenju težko pričakovanih objav rezultatov svetovnih korporacij za drugi kvartal letošnjega leta in seveda podatkov o epidemioloških slikah držav in ponovni širitvi koronavirusa. Bolj in manj optimistične informacije so se izmenjevale, kar se je odražalo tudi na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World ostal praktično nespremenjen, izgubil je 0,4 % vrednosti merjeno v evrih. Merjeno v USD je sicer rezultat mnogo boljši, razlog je seveda padec vrednosti USD, ki je napram evru izgubil dobrih 5 %.

Rezultati presenetljivo nad pričakovanji analitikov

Drugi val širjenja virusa in obolenj je bil sicer do neke mere pričakovan, večina držav je, v želji po oživitvi in ponovnem zagonu ekonomije in predvsem turizma, sprostila ukrepe omejitve gibanja. Prihodki od turizma imajo pač velik pomen v BDP-ju večine držav, pa tudi letni čas sam po sebi prinaša več druženja med ljudmi. Smo pa kljub temu upali, da do tega ne bo prišlo, vsaj ne v takšnem obsegu.

Objavljeni rezultati svetovnih korporacij za drugi kvartal so bili povečini presenetljivo nad pričakovanji analitikov, razen seveda v tistih sektorjih, kjer so neposredni stiki med ljudmi in mobilnost ključni za uspeh. To pa so turizem, hotelirstvo, letalski prevozi, naftna industrija, prodaja na drobno, itd.

V času omejitve gibanja več investicij v povezovalno tehnologijo

Tu bi izpostavili predvsem rezultate tehnoloških velikanov skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), ki so bili povečini mnogo boljši, kot so finančni trgi pričakovali. Popolno presenečenje to seveda ni, ljudje so bili v času omejitve gibanja prisiljeni več investirati v povezovalno tehnologijo, ki omogoča vzdrževanje poslovnih in socialnih stikov, uporabo družabnih omrežij, spletno nakupovanje in še bi lahko naštevali.

Vloga tehnoloških velikanov je bila pri tem ključna. O teh podjetjih bomo nekoliko obširneje pisali v nadaljevanju. To se je poznalo tudi na finančnih trgih, tečaji teh podjetij, predvsem Facebooka, Amazona in Appla, so po objavi kar poleteli. Tako so delnice Apple spričo odličnih rezultatov predvsem pri prodaji iPhonov in notesnikov v minulih tednih pridobile neverjetnih 10 %, kar je to korporacijo zopet uvrstilo na prvo mesto po tržni kapitalizaciji na svetu. Z vrednostjo več kot 1,8 trilijona USD, je Apple prehitel Aramco, državno naftno družbo iz Savdske Arabije, ki je ta laskavi naslov nosila v zadnjem obdobju in ki ji koronakriza ni bila ravno naklonjena.

Julij na finančnih trgih?

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu juliju dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle delnice trgov v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrasel za 3,6 %, merjeno v evrih. Razviti trgi pa ta mesec nekoliko slabše, vrednost njihovih primerjalnih indeksov se praktično ni spremenila, merjeno v evrih. Izjema so japonske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Japan je izgubil več kot 6 %, merjeno v evrih. Merjeno v USD, pa so, kot rečeno, rezultati mnogo boljši.

Obveznice v juliju sicer odlično, vendar se tudi tu, razen pri evrskih, pozna izguba vrednosti USD, zato so merjeno v evrih zabeležile padce. Evrske obveznice pa so pridobile na vrednosti za dober %.

Padec vrednosti USD, napram evru je znašal v mesecu juliju več kot 5 %. To gre pripisati predvsem trenutno slabši ekonomski sliki in napovedim o počasnejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva, kar je posledica neustreznih in neučinkovitih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa. Evropa se je v tem boju izkazala mnogo bolje, zato ji pripisujejo več možnosti za hitrejše gospodarsko okrevanje. To pa se pozna tudi na vrednostih valut.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2020

Kriptovalute odlično

Kriptovalutam je v mesecu juliju vrednost zrasla.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v juliju pridobil več kot 16 % vrednosti, večino v zadnjem tednu, in se tako zopet močno približal psihološki meji 10.000 evrov. Se nam obeta ponovna oživitev trga kriptovalut?

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Prav gotovo povečano nihajnost in negotovost na finančnih trgih, vsaj dokler ne bo dokončno razvito in testirano cepivo proti koronavirusu, ki bo primerno za široko uporabo. Šele takrat bodo finančni trgi dobili jasen signal, da svetovno gospodarstvo z večino sektorjev lahko pričakuje polno okrevanje.

Do takrat pa bomo odvisni od bolj in manj optimističnih informacij v zvezi z razvojem cepiva in epidemiološkimi slikami držav, ki igrajo pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Epidemiologi sicer neoptimistično napovedujejo vrhunec drugega vala pandemije po poletnih dopustih, po drugi strani pa v javnost prihajajo tudi pozitivne novice v zvezi z napredkom pri razvoju cepiva. Nehvaležna napoved.

Kako zaščititi svoje portfelje in naložbe?

Nas pa seveda najbolj zanima, kako zaščititi naše portfelje in naložbe, da bomo to obdobje preživeli čim manj stresno in bo razmerje med možnimi donosi in tveganostjo čim bolj ugodno.

Kot smo že omenili, so ekonomski podatki za drugi kvartal povečini presenetljivo dobri glede na katastrofalna pričakovanja. Tudi finančni trgi se za zdaj dobro upirajo grozečim nevarnostim, optimizem še ni povsem splahnel.

Je pa v zadnjem času upadel indeks razpoloženja potrošnikov (consumer spending), ki meri pripravljenost potrošnikov za investiranje in je eden ključnih kazalcev pri okrevanju. To je vneslo nekoliko nemira med vlagatelje. Analitiki se trenutno ukvarjajo predvsem z oceno možnosti, ali bomo v naslednjem obdobju zaradi škode, ki jo je koronakriza pustila na svetovnemu gospodarstvu, priča padcu na trda tla, kar se bo lahko poznalo tudi na finančnih trgih.

Okrevanja v obliki črke ‘V’ ne bo

Jasno je že, da z okrevanjem v obliki črke ‘V’ ne bo nič, drugi val pandemije je žal premočan. Sedaj je upanje, da bo okrevanje potekalo v obliki kljukice (logotip podjetja Nike), kar pomeni počasnejše okrevanje, vendar še vedno mnogo boljše kot okrevanje v obliki črke ‘L’, ki je najslabša možnost.

Centralne vlade in banke sicer obljubljajo še naprej vso podporo. Voditelji držav članic EU so po maratonskih pogajanjih dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1.074 milijard EUR in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard EUR. To je tudi za finančne trge odlična informacija in daje evropskim delniškim trgom potencial za naprej. Verjamemo, da tudi ameriška centralna banka (FED) ne bo zaostajala v primeru dodatnih potreb po pomoči, vsaj po izjavah predsednika Jeroma Powella je temu tako.

Vlagatelji se poslužujejo različnih strategij

V teh negotovih razmerah se vlagatelji v želji po zaslužku poslužujejo različnih strategij.

Z uporabo ‘value’ strategije vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki so v času pandemije najbolj trpela in so posledično tudi njihove delnice utrpele največje padce. V obdobju okrevanja seveda tovrstne naložbe lahko tudi največ pridobijo in so tako ustvarjeni donosi največji. To so trenutno predvsem delnice energetskih podjetij, letalskih prevoznikov, hotelskih verig in podobno. Ta strategija je lahko tvegana, saj če okrevanje gospodarstva ne poteka po načrtih, lahko te delnice doživijo nove izgube vrednosti.

Z uporabo ‘growth’ strategije pa vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki dosegajo v zadnjih letih konstantno rast, imajo premišljene poslovne modele in dejavnosti, ki so ključne za napredek in razvoj svetovne ekonomije. Koronakriza jih ni kaj dosti prizadela, celo nasprotno, svojo vrednost so v tem obdobju celo povečala.

Facebook in ostali s povečano vrednostjo

Tipičen predstavnik teh podjetij so tehnološki velikani skupine FAAMG, ki smo jih omenili na začetku tega prispevka. Njihova celokupna vrednost (tržna kapitalizacija) se je zadnjem obdobju celo povečala, tako da je njihov delež v primerjalnem indeksu S&P 500, torej 500 najpomembnejših in največjih ameriških podjetij, po objavi rezultatov drugega kvartala že več kot 22 %! To pomeni, da 1 % podjetij tega indeksa predstavlja kar 22 % tržne kapitalizacije. Neverjetno.

Res je, da se je s tem dvigom vrednosti tudi njihov P/E faktor močno zvišal in se v povprečju giblje nad vrednostjo 30, kar je seveda visoko in bi bil v normalnih razmerah signal, da so podjetja prevrednotena. Kljub temu pa imajo ta podjetja tak strateški pomen in potencial za rast, da težko rečemo, da niso primerna za investicijo.

Naj spomnimo, P/E (price/earnings) faktor pomeni razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico in je odraz zaupanja vlagateljev v podjetje in njegovo prihodnost. Na splošno naj bi bila ta vrednost nekje med 15 in 20, da je delnica po tem kriteriju primerna za investicijo, seveda pa je tu še mnogo drugih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati. Predvsem potencial za rast, inovativnost, poslovni model, itd. Tu je tipičen predstavnik tudi proizvajalec električnih vozil Tesla, katerega trenutni rezultati ne opravičujejo tako visoke vrednosti delnice, ima pa edinstven poslovni model in inovativnost, ki mu daje ogromen tržni potencial.

Od našega prepričanja je torej odvisno, katero strategijo bomo uporabili in na kaj stavili. Svetujemo pa vam, da se za pravi nasvet obrnete na finančnega strokovnjaka. Neprave odločitve lahko prinašajo visoke izgube.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ

Žal se je v mesecu juniju na radarje vlagateljev zopet uvrstila pandemija. Poslabšanje epidemiološke slike nekaterih držav, ki so v prepričanju, da so pandemijo zajezile, sprostile ukrepe, in ne preveč uspešen boj s pandemijo nekaterih največjih svetovnih držav, kot so ZDA, Brazilija in Rusija, seveda tudi za finančne trge ne pomeni nič dobrega.

Drugi val, sicer do neke mere pričakovan, je tako vnesel med vlagatelje  nekaj nemira in negotovosti. Tako so globalni delniški tečaji, predvsem razvitih trgov, nekoliko izgubili zagon prejšnjih mesecev. Kljub temu lahko ocenimo mesec junij kot dober, primerjalni globalni indeks razvitih trgov MSCI World je tako pridobil 1.7 %, merjeno v EUR, kar je glede na negotove razmere odličen rezultat.

Koronakriza bo še povzročala škodo

Očitno je na trgih še vedno prevladoval optimizem, na katerega so vplivali predvsem boljši ekonomski podatki, kot so pričakovali domala vsi analitiki. S tem mislimo predvsem na podatke o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je v nasprotju s pričakovanji znatno upadla. Tako je trenutno brezposelnih cca. 13 milijonov Američanov, pričakovanja pa so bila, da jih bo več kot 20 milijonov. Tako je mesec junij minil v boju med boljšimi in slabšimi informacijami, kar je povzročilo nekoliko povečano nihajnost delniških tečajev.

Se pa ne gre slepiti, koronakriza je in še bo povzročila veliko škode svetovni ekonomiji. Nekateri sektorji bodo lahko potrebovali ogromno časa, lahko več let, da se bodo povsem pobrali. Hotelirstvo, letalski prevozi, turizem, organizacija množičnih prireditev, in še bi lahko naštevali panoge, ki bodo imele težave. Ljudje  pač v času negotovosti ne potujejo, če ni nujno potrebno.

So jo  pa nekateri sektorji gospodarstva odnesli presenetljivo dobro, svoje poslovanje so celo izboljšali. Očitno je tako kot vsaka kriza za iznajdljive priložnost, za nekatere pa poguba. O tem bomo pisali v nadaljevanju prispevka.

Finančni trgi v mesecu juniju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na svetovnih finančnih trgih v mesecu juniju.

Spodnja tabela kaže, da so v mesecu juniju v povprečju največ pridobile delnice trgov v razvoju, primerjalni indeks teh držav MSCI EM je pridobil lepih 6.4 %, merjeno v EUR, azijski trgi pa še nekoliko več. Očitno vlagatelji verjamejo, da se te države, (Kitajska in ekonomsko povezane države), najbolje spopadajo s krizo in so tudi pri ponovnem odprtju gospodarstva najbolj napredovale.

Tudi Evropa dobro, MSCI Europe 3.9 % navzgor, merjeno v EUR. Tokrat pa so ZDA nekoliko slabše, razloge gre iskati v dokaj slabo organiziranemu in premalo resno zastavljenemu boju s pandemijo, neugodni epidemiološki sliki ter verjetno (pre)hitremu ponovnemu odprtju gospodarstva, vsaj tako menijo predstavniki zdravstvenih oblasti. Pa tudi rasni nemiri so prispevali svoje. Kljub temu pa še vedno zadovoljivih 1.3 % porast, merjeno v EUR.

Vrednost obveznic se po pričakovanju ni kaj dosti spreminjala, ameriški dolar pa je v primerjavi z evrom izgubil 1 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets for June 2020

Kriptovalute? Slabše  

Kriptovalute so v mesecu juniju nekoliko izgubile na vrednosti. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu  izgubil cca. 7 % vrednosti. Lahko da gre za unovčevanje dobičkov, naj spomnimo, da je od 13. marca letos pridobil skoraj 150 % vrednosti. Lep rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Glavno vprašanje tako še naprej ostaja, kakšna bo svetovna ekonomija po pandemiji. Z novimi podatki, ki postopoma prihajajo v javnost, slika sicer postaja bolj jasna, nikakor pa še ne povsem zanesljiva.

Drugi val pandemije, s katerim se nekatere pomembne svetovne ekonomije spopadajo v tem trenutku, ki je bil sicer do neke mere pričakovan, je nekoliko poslabšal optimizem v zvezi z okrevanjem globalnega gospodarstva. Vse manj ekonomistov in analitikov verjame, da jo bomo odnesli s t.i. ‘V’ obliko okrevanja, sedaj jih največ stavi na obliko ‘U’, kar pomeni nekoliko daljšo krizo pred hitrim okrevanjem. So pa te napovedi nehvaležne, verjetno bodo točnejše, ko bo cepivo zoper virus COVID-19 dejansko potrjeno in primerno za uporabo.

Nekateri sektorji so vzcveteli

Kot smo že omenili, so jo nekateri sektorji v krizi odnesli slabše, nekateri pa so naravnost vzcveteli. V obdobju zaprtja gospodarstva so se tako pojavile številne poslovne priložnosti, ki omogočajo ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, vsaj nekoliko olajšati življenje in izvajati poslovno dejavnost.

Močno se je povečala potreba po tehnologiji, ki omogoča poslovno dejavnost in komunikacijo preko spleta. Podobno tudi spletne trgovine, ki omogočajo nakupovanje preko spleta, zabeležili so celo rast poslovanja v  tromestnih številkah. Da ne omenjamo spletnih iger in igralništva, s katerim so si ljudje krajšali čas. Te nove navade, ki jih je globalni potrošnik privzel v obdobju krize, bo najverjetneje v določeni meri ohranil tudi po krizi.

Tako se je pojavilo veliko število podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem spletnih aplikacij, ki ciljajo prav na tovrstne potrebe ljudi. Tudi banke so ugotovile, da ne potrebujejo tako velikega števila poslovalnic, še zadnji dvomljivci so bili prisiljeni uporabljati spletno bančništvo. Elektronsko poslovanje je tako dobilo še dodaten zagon, t.i. ‘Internet of Things’ (internet stvari) pa dodaten razvojni potencial. Vsakomur je jasno, kakšen potencial za rast imajo torej tehnološka podjetja, ki razvijajo aplikacije in zagotavljajo tehnološko infrastrukturo in platforme za podporo elektronskemu poslovanju.

Povečan vpliv socialnih omrežij

Še dodatno pa se je povečal vpliv socialnih omrežij, ljudje so pač v tem obdobju imeli več časa za tovrstne aktivnosti. Kako se je s tem povečal vpliv na mnenje ljudi (tudi možnost zlorabe) in kakšno politično in ekonomsko moč imajo ta omrežja, ne bi komentirali, sami presodite, če je to za družbo koristno ali ne.

Po drugi strani pa bo dodaten zagon elektronskega poslovanja (spletna trgovina, bančništvo, socialne mreže …) imel negativen vpliv na tradicionalne dejavnosti, kot so nakupovanje v trgovinah in trgovskih centrih, obiski bančnih poslovalnic, oddajanje poslovnih prostorov (ugotovilo se je, da lahko ljudje vsaj delno delajo tudi od doma in s tem prihranijo pri najemu) in podobno. Marsikatero podjetje bo moralo tako korenito spremeniti svoj poslovni model, ali pa bo izginilo iz obzorja.

Torej, kot smo rekli, kriza je lahko priložnost za kreativne in sposobne.

Če pa gledamo še bolj dolgoročno, se analitiki strinjajo, da je investicijski trend v naslednjih desetletjih predvsem v razvitih državah močno povezano z demografsko sliko prebivalstva. Statistika nedvoumno kaže, da se svetovno prebivalstvo v razvitih državah hitro stara. Napoved je, da se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, v naslednjih desetletjih kar podvojilo.

Kaj pa te napovedi pomenijo za naše naložbene portfelje?

Industrijske panoge, ki so povezane z oskrbo in življenjem starejših, bodo vsekakor prosperirale. Zdravstvo in farmacija, oskrba starejših na domu, gradnja oskrbovanih stanovanj in naselij in vse ostalo, kar bo omogočalo zdravo in kvalitetno preživljanje starosti, so vsekakor panoge, ki jih bo treba upoštevati pri investicijskih načrtih in sestavi naših portfeljev.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje bo lahko spričo teh sprememb nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov, da uspešnost investiranja v tovrstne dejavnosti v čim večji meri pravočasno izkoristite in povečate dobičkonosnost vaših portfeljev.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ

webinar kako iz financne krize vezovisek-min

V mesecu maju se je okrevanje tečajev na finančnih trgih nadaljevalo. Vodilni svetovni delniški indeksi so zopet pridobili na vrednosti. Tako je S&P 500, indeks 500 najpomembnejših ameriških podjetij, ki velja kot referenčna vrednost gibanja delniških tečajev, pridobil več kot 7 %, merjeno v USD.

Razloge gre iskati predvsem v izboljšanju epidemioloških slik večine držav, izjema so sicer zaenkrat še ZDA in države Latinske Amerike, ter posledično rahljanje omejitvenih ukrepov. To vliva optimizem tudi za hitrejše okrevanje svetovnega gospodarstva v prihajajočih mesecih, kot je sprva kazalo.

Sicer pa razvoj dogodkov v zvezi s pandemijo in koronavirusom ni več prva prioriteta zanimanja globalnih vlagateljev, optimističen scenarij je že nekako vštet v delniške tečaje. V centru pozornosti je sedaj globalni potrošnik in njegove nakupne navade.

Se bodo navade potrošnikov spremenile?

Bo povprečni potrošnik spričo naraščajoče globalne brezposelnosti in strahu pred negotovo prihodnostjo postal previdnejši pri trošenju in se bo posledično tudi znižalo globalno povpraševanje po proizvodih in storitvah? So se v času koronakrize in omejitvenih ukrepov spremenile njegove nakupne navade? Mimogrede, po zadnjih podatkih je brezposelnost v ZDA presegla 19 %, kar je največja stopnja brezposelnosti po veliki svetovni depresiji leta 1929, ko je dosegla 25 %.

Ali pa se bo, ohrabren z optimizmom zaradi omejitve pandemije in izdatne finančne pomoči vlad in centralnih bank prizadetim podjetjem in gospodinjstvom, vrnil na povpraševanja iz obdobja pred krizo in s tem pomagal k hitrejšemu okrevanju svetovne ekonomije? Ta globalna finančna pomoč se bliža vrednosti 10 trilijonov USD, kar je po nekaterih izračunih več, kot bi lahko znašala celotna globalna ekonomska škoda, ki jo je povzročila pandemije.

Dilema je kar velika, nanjo zaenkrat odgovora še nimamo. Tudi analize in napovedi vodilnih svetovnih ekonomistov si niso enotne. Prave razsežnosti krize bodo vidne šele po nekaj mesecih, ko bodo znani učinki ponovnega zagona gospodarstva, stopnja vrnitve ljudi na delo in možna poraba prihrankov prebivalstva.

Trenutno vlada optimizem …

Trenutno vlada, vsaj v državah, ki so uspele zajeziti pandemijo, optimizem. Meje se postopoma odpirajo, omejitve gibanja odpravljajo, gospodarstvo se zopet zaganja in trgovina se ponovno vzpostavlja. Še turizmu po sprejemu mnogih bilateralnih ukrepov in odpiranju meja med državami kaže bolje, kot je kazalo še pred dobrim mesecem dni. To nas uči, da je gospodarstvo izjemno odporno in ga ne gre podcenjevati. Ekonomija za preživetje kaže žilavost in iznajdljivost, na srečo pa imajo vlade in centralne banke veliko posluha za podporo. V zgodovini ne pomnimo tako obsežnih in pravočasno sprejetih ukrepov, z namenom ublažitve posledic krize. Vsekakor pohvalno. Očitno so se vlade kar nekaj naučile iz prejšnjih kriz.

Seveda je to dalo veter v hrbet delniškim tečajem, ki so nadaljevali svojo pot navzgor.

Spodnja tabela kaže, da se je v mesecu maju najbolje godilo delnicam Latinske Amerike, katerih primerjalni indeks MSCI EM Latin America je zrastel za 6.5 %, merjeno v USD. Res pa je, da so te naložbe v krizi tudi največ izgubile. Primerjalni indeksi delnic razvitih držav pa so pridobili v mesecu maju cca. 5 %, tokrat največ japonske in evropske delnice. Zaostal pa je globalni primerjalni indeks delnic trgov v razvoju, MSCI EM je pridobil 0.8 % vrednosti. Merjeno v evrih so rezultati nekoliko slabši, USD je izgubil v primerjavi z evrom 1.6 %.

Zakaj so pridobile samo evrske obveznice?

Vrednost obveznic se ni kaj dosti spreminjala, nekaj so pridobile na vrednosti samo evrske obveznice. Razlog je predvsem v sprejetju ukrepov za razširjen odkup evrskih obveznic s strani ECB (Evropske centralne banke).

   

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2020

Kriptovalute? Dobro

Kriptovalutam se je vrednost v mesecu maju povečala. Dosegle so zmerno rast in tako lepo doprinesle k zadovoljstvu vlagateljev, seveda če so imeli v svojih portfeljih tudi tovrstne naložbe.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil skoraj 9 % vrednosti. Kriptovalute načelno niso korelirane s klasičnimi finančnimi trgi, je pa seveda možno, da se nakupna evforija prenese tudi na to področje.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo omenili, so sedaj na radarju vlagateljev predvsem podatki o napredku ekonomije po ponovnem zagonu (reopeningu), ki jih, kot vemo, pooblaščene institucije, predvsem ameriške, redno objavljajo. Predvsem bodo imeli pomemben vpliv objavljeni podatki o brezposelnosti, porabi prebivalstva, inflaciji, pa tudi o planiranih aktivnostih nabavnih direktorjev globalnih podjetij. Šele ti podatki nam bodo dali jasno sliko, kako je svetovna ekonomija prestala eno najhujših kriz v zgodovini in kakšne posledice je le-ta pustila.

Do tedaj pa lahko samo ugibamo in upamo na najboljše. V zadnjih dneh je optimizem pokvarila ponovna napetost med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč Kitajsko obtožuje prikrivanja podatkov o nastanku pandemije in izvoru koronavirusa in ji grozi z novimi ekonomskimi ukrepi, Kitajska pa ji seveda ne ostaja dolžna. Pa tudi trenutni nemiri v ZDA niso ravno v podporo okrevanju gospodarstva.

Dva možna scenarija …

V nadaljevanju bomo opisali dva skrajna scenarija, ki bi se lahko dogodila.

Po prvem scenariju bo spričo velike brezposelnosti, strahu pred negotovostjo in spremenjenih nakupnih navad prišlo do velikega upada globalnega povpraševanja. To pomeni manjša prodaja blaga in storitev ter posledično manjši prihodki podjetij. Ta bodo za preživetje prisiljena v dodatno racionalizacijo in nova odpuščanja, kar vodi v deflacijsko spiralo, ki lahko traja še leta in leta. Novih investicij ni, BDP se krči, podjetja propadajo, okrevanje dobi obliko črke L.

Po drugem skrajnem scenariju pa pomoč vlad gospodarstvu in prebivalstvu obrodi uspeh, ekonomija se hitro pobere in vrne v predkrizno obdobje, povpraševanje narašča. Po tem, veliko bolj ugodnem scenariju, ima okrevanje obliko črke V.

Edina nevarnost je, spričo izdatne pomoči in ‘pumpanja’ denarja v finančni sistem, katerega izvor bo gotovo tudi tiskanje, možnost inflacije. Inflacijo centralne banke uravnavajo z dvigovanjem obrestnih mer, kar pa se v sedanji situaciji okrevanja verjetno ne bo zgodilo, vsaj kmalu ne. To pa pomeni, da bi teoretično lahko prišlo do hiperinflacije.

Možnost teh skrajnih scenarijev je majhna, resnica bo verjetno nekje vmes, upajmo.

Kaj ti skrajni scenariji pomenijo za naše naložbene portfelje?

Sestava portfeljev in naložbe se seveda v odvisnosti od razvoja dogodkov močno razlikujejo. V prvem primeru se bolje obnesejo defenzivne naložbe, to so delnice finančno stabilnih podjetij, ki tudi v kriznem obdobju ohranijo svoje kupce in lahko ustvarjajo pozitivne donose vlagateljem. V obdobju inflacije pa gre bolje cikličnim panogam gospodarstva.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje po koronakrizi je tako izjemno pomemben, linija med uspehom in zadovoljstvom vlagateljev, ter neuspehom je lahko zelo tanka. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov. Napake vas lahko namreč drago stanejo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako to lahko imate.  

Po nepredstavljivih padcih, ko so tečaji delnic v najkrajšem času v zgodovini izgubili toliko vrednosti, da smo se tehnično gledano znašli v medvedjem trendu, so finančni trgi še enkrat pokazali svojo odpornost. Okrevanje delniških tečajev, ki se je začelo že v zadnjem delu meseca marca, se je nadaljevalo tudi v mesecu aprilu. Tako je globalni delniški indeks razvitih trgov MSCI World v mesecu aprilu pridobil 11 %, od svojih najnižjih vrednosti v mesecu marcu pa več kot 25 %.

Okrevanje je vzpodbudilo predvsem pravočasno sprejetje ukrepov in izjemno velika finančna pomoč vlad in centralnih bank največjih svetovnih ekonomij, namenjena prizadetemu gospodarstvu in gospodinjstvom. Dodatno pa še dogovor med največjimi svetovnimi proizvajalkami surove nafte o začasnem zmanjšanju črpanja, ki je vsaj nekoliko omililo nadaljnje padanje cen.

Cena surove nafte v negativnem območju

Je pa za neko obdobje cena surove nafte zašla celo v negativno območje, lastniki zapadlih terminskih pogodb so celo plačevali dobaviteljem, da jim nafte ni bilo treba prevzeti. Veliko trgovcev namreč nima skladiščnih kapacitet, preprodajajo samo pogodbe. V času izjemnega padca povpraševanja v svetu zaradi omejitev transporta pa so ostali na suhem. Če pa temu dodamo še nekoliko bolj vzpodbudne informacije o umirjanju širjenja pandemije v nekaterih najbolj prizadetih državah, pandemija naj bi namreč že dosegla svoj vrh, pa je bila veselica na trgih popolna. Izjema so sicer predvsem ZDA, ki trenutno beležijo največje število žrtev pandemije.

Take informacije pomenijo seveda upanje na ponoven zagon svetovnega gospodarstva, t.i. reopening, ki je ključen za ekonomsko okrevanje in posledično tudi okrevanje na finančnih trgih. Spomnimo se, dogajanje na finančnih trgih vedno časovno prehiteva stanje v realni ekonomiji, čemur smo priča tudi sedaj.

Še vedno se med analitiki krešejo mnenja o tem, kakšne oblike bo krivulja ekonomskega okrevanja. Napovedi in analize o možnem krčenju gospodarstva v razvitih svetovnih ekonomijah v letu 2020 niso vzpodbudne, pričakuje se 5 – 10 % upad BDP-ja, kar je bistveno več kot ob zadnji finančni krizi leta 2009, ko je globalni BDP upadel za dober odstotek. To seveda pomeni, da bo tudi okrevanje lahko daljše. Trenutne številke kažejo, da je v ZDA brezposelnih že več kot 30 milijonov ljudi. Vedno več ekonomistov je mnenja, da to pomeni vstop v gospodarsko recesijo.

Hitremu padcu sledi počasnejši vzpon?

Tako je upanje, da bo imelo ekonomsko okrevanje obliko črke ‘V’, torej hitremu padcu sledi tudi hitro okrevanje, ki je seveda najugodnejša, vedno manjše. Trenutno prevladuje mnenje, da bo okrevanje v obliki kljukice, ki jo za svoj logotip uporablja podjetje NIKE, torej hitremu padci sledi počasnejši vzpon, najverjetnejše.

Je pa gotovo, da bo okrevanje nekaterih najbolj prizadetih panog dolgotrajno, mnoga manjša in finančno šibkejša podjetja v teh panogah najverjetneje ne bodo preživela. S tem mislimo predvsem letalske prevoznike, ponudnike oddaljenih turističnih destinacij in hotelirstvo. Skrb vzbujajo tudi, vsaj začasne spremenjene navade potrošnikov in zmanjšana poraba gospodinjstev po koncu krize, kot posledica povečane brezposelnosti ali pa strahu za preživetje. Velik delež BDP-ja v mnogih razvitih ekonomijah predstavlja prav poraba prebivalstva. To bi lahko še podaljšalo okrevanje.

Kaj to pomeni za finančne trge?

Pomeni, da bo prihodnost lahko zelo negotova. Slabi podatki o stanju globalnega gospodarstva kot posledica koronakrize, ki bodo z gotovostjo prihajali v javnost v naslednjih mesecih, bodo težko podpirali in opravičevali rast delniških tečajev. Ali bodo finančni trgi tudi v takih razmerah pokazali odpornost, je odvisno predvsem od zaupanja in razpoloženja vlagateljev. Bomo videli.

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na finančnih trgih v mesecu aprilu. Spodnja tabela nam kaže, da je primerjalni indeks MCSI US, ki sledi delniškim indeksom ameriških podjetij in se je med globalnimi trgi odrezal najbolje, v mesecu aprilu pridobil kar 13.2 % vrednosti (merjeno v USD). Odlični so tudi trgi v razvoju, primerjalni globalni indeks MSCI EM je zrastel za 9.2 %. Pa tudi ostali delniški indeksi so mesec končali močno v zelenem področju.

Tudi obveznice kažejo dobro, razlog je predvsem v odločitvi centralnih bank o odkupu praktično neomejenih količin obveznic tudi gospodarsko bolj prizadetih držav, če bo treba. Nazaj so pridobile kar nekaj vrednosti, ki so jo izgubile pri razprodaji ob likvidnostnemu krču.

Razmerje med dolarjem in evrom pa se v aprilu ni bistveno spremenilo.


Vir: JP Morgan Review of markets over April 2020

Kriptovalute? Odlično!

Kriptovalute so se v mesecu aprilu odrezale odlično. Kljub padcu v zadnjih dneh aprila, kot je razvidno iz grafa, so zabeležile izjemno rast.
Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil skoraj 38 %! Bodo pa prav v svetu kriptovalut še priložnosti za zaslužek tudi v prihodnje.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Še vedno je najbolj pomemben napredek pri razvoju cepiva zoper virus COVID-19, zajezitev širjenja pandemije in s tem povezan ponoven zagon globalnega gospodarstva. Prej ko bo svetovna ekonomija v svojem polnem zagonu, manjša bo škoda in boljši bodo ekonomski podatki. Globalno gospodarstvo se bo lahko vrnilo na svoje prejšnje tirnice in zadihalo s polnimi pljuči šele takrat, ko bo novo cepivo na vidiku. Zaenkrat tu jasnega odgovora še nimamo, a po optimističnih napovedih učinkovitega in preverjenega cepiva, ki bo vsesplošno uporabno, pred zadnjim kvartalom letošnjega leta ni pričakovati.

Vsekakor lahko pričakujemo tudi močan upad dobičkov globalnih korporacij, ki kot vemo odločilno vplivajo na cene delnic. Eden od osnovnih razlogov nakupa delnic, je soudeležba pri dobičku podjetja, ki ga dobimo v obliki dividend. Nekatera podjetja so že napovedala, da dividend letos ne bodo izplačevala. Prav tako je pričakovati bistveno zmanjšanje odkupa lastnih delnic podjetij, t.i. buyback, ki so eni večjih kupcev na finančnih trgih. Tudi to so nekatere korporacije že napovedale, kar seveda pomeni manjše povpraševanje in dodaten pritisk na ceno delnic.

Dobiček še vedno preveč mamljiva in željna dobrina

Veliko pa je ugibanj in špekulacij med humanisti o tem, ali se bo po koncu koronakrize sedanji ekonomski sistem, ki temelji na kapitalističnih načelih in zakonitostih, res spremenil. Bo postal bolj prijazen do ljudi, bo prihodek bolj pravično porazdeljen med udeležence ekonomskih procesov, bo več socialnih transferjev in zdravstveni sistem boj dostopen večjemu številu ljudi? In nenazadnje, bodo države bolje poskrbele za svoje najbolj ranljive skupine prebivalcev?

Najverjetneje ne, čeprav si to želimo. Dobiček kot osnovno gibalo in motivacija kapitalističnega sistema je še vedno preveč mamljiva in željena dobrina.

Bo pa verjetno prišlo do sprememb na področju globalizacije industrijske proizvodnje. V tej krizi se je namreč pokazalo, kako pogubno je lahko, da je velik del svetovne proizvodnje tako zelo odvisen od transportnih poti in tokov. Zakaj? Zaradi racionalizacije proizvodnje se veliko sestavnih delov in komponent različnih industrij proizvaja tam, kjer je to ekonomsko najbolj ugodno. Te sestavne dele oz. komponente je treba seveda pravočasno dostaviti na lokacije, kjer jih potrebujejo, da jih uporabijo za izdelavo končnih izdelkov. To imenujemo upravljanje preskrbovalne verige oz. supply chain management. V tej krizi, ko so bile in so še preskrbovalne verige motene oz. ponekod celo onemogočene zaradi prekinitev transportnih poti, je to povzročile velike težave pri proizvodnji končnih izdelkov. Lep primer je npr. proizvodnja elektronskih vezij in komponent, ki se skoraj brez izjeme

proizvajajo v državah daljnega vzhoda, od koder je bil transport praktično onemogočen. Te komponente se uporabljajo pri proizvodnji večine izdelkov različnih industrij, naj omenimo samo IT industrijo, avtomobilsko industrijo, belo tehniko, zabavno elektroniko, proizvodnjo zdravstvenih aparatov in še bi lahko naštevali. V primeru ne-dobave se proizvodnja ustavi, ko zaloge poidejo.Verjamemo, da so se podjetja iz te krize kaj naučila in si bodo prizadevala v prihodnje to odvisnost zmanjšati.

Se vračamo iz globalizacije v lokalizacijo?

Ali to pomeni prehajanje vsaj na tem področju iz globalizacije nazaj v lokalizacijo? Možno. Bi pa to imelo določene posledice tudi na socialnem področju, vplivalo bi na geografsko prerazporeditev proizvodnje in zaposlovanje prebivalstva. Če pa bo to imelo posledice tudi na končne cene izdelkov, bomo občutili na svojih denarnicah.

Nas vlagatelje čakajo torej precej nepredvidljive razmere. Še enkrat poudarjamo, da se je v takih razmerah težko znajti in ostati razsoden. Najbolj varno je, da za investicijske odločitve in upravljanje naših naložbenih portfeljev pridobimo pomoč strokovnjakov.

Meja med dobičkom in izgubo je lahko zelo tanka. Nujno je, da so naši portfelji v skladu z našim naložbenim profilom, ki opredeljuje tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti, in želene donose. To pomeni pravilna razmerja med naložbenimi razredi, kot so delnice, obveznice in alternativne naložbe. Ta razmerja je treba stalno preverjati in po potrebi ponovno usklajevati, da tveganje ne uide izpod nadzora. Temu pravimo rebalans in je edina modra strategija, ki nam dolgoročno prinaša želene donose ob za nas še sprejemljivemu tveganju, kot vedno omenjamo.

Več do trenutnem dogajanju na finančnih trgih sta Mitja Vezovišek in Matjaž Drobnič povedala tudi na webinarju, ki smo ga imeli v aprilu. Posnetek ekskluzivnega webinarja si lahko ogledate TUKAJ.

Logično je, da zdaj večino med nami skrbi naše zdravje. A hitro se bo situacija obrnila in naša naslednja skrb bo denar, ki marsikoga skrbi že zdaj. Vsi tisti, ki nimajo ustrezno napolnjenih vseh treh vreč denarja (transakcijske, likvidnostne in naložbene), se bodo znašli pred še večjimi izzivi.

Zdravje je vedno na prvem mestu. Drži pa tudi, da takoj zatem običajno pride denar, saj težko živimo brez njega. In po zdravstveni sledi finančna kriza, ko bodo nekateri izgubili službe, večina pa nas bo verjetno zaslužila manj, kot do zdaj. Tudi naši prihranki kopnijo, zato je ustrezna in pravočasna priprava na obdobje, ki sledi, ključna.

Ključna vprašanja, ki se zastavljajo so …

Kljub temu, da se je življenje v Sloveniji v zadnjih tednih ustavilo, ali pa prav zato, imajo naši strokovnjaki polne roke dela. Vsak dan prejemamo številna vprašanja. Še posebej s strani tistih, ki do danes niso imeli priložnosti delati z nami.

Enostavno nimajo odgovorov na ključna vprašanja kot so:

  • Naj zamrznem vsa varčevanja, ker bo manj prihodkov?
  • Kaj zdaj z naložbenimi in pokojninskimi zavarovanji? Naj vse prekinemo, ko so skladi tako padli?
  • Je zdaj čas za nakup ali prodajo nepremičnin?
  • Se splača kupovati delnice farmacevtskih podjetij, ki razvijajo zdravilo?
  • Ali je najbolje vse pretopiti v zlato, saj to v krizah običajno pridobiva na vrednosti?
  • Moramo zdaj vse dvigniti z računov in investirati v kripto, ker nas čaka hiperinflacija?
  • Kako je z zaščito?
  • Kaj naj s krediti?

Skratka, ogromno vprašanj povezanih z osebnimi financami, kot posledica situacije, ki jo je povzročil koronavirus.

Zdaj ni časa za čakanje, to bi morali vedeti vsi. Zato smo našli način, kako laho pomagamo tudi v varnem zavetju doma. Ne, ne bomo se osebno povabili k vam na obisk, saj smo odgovorni do sebe in do drugih, pač pa vas vabimo v našo virtualno pisarno!

V naši virtualni pisarni vas že čakajo naši strokovnjaki, polni znanja, izkušenj in konkretnih usmeritev, kako naprej.

V njej smo te dni gostili vse tiste, ki so že imeli dogovorjeno srečanje v živo, pa smo jih sprva nameravali prestaviti na konec karantene. A hitro smo ugotovili, da to ne bo treba, saj smo našli alternativne, napredne rešitve, zato smo z njimi učinkovito komunicirali preko video klepeta.

Zdaj smo ta virtualna vrata odprli tudi za vse ostale … Tiste, ki nas še ne poznate in ste morda do zdaj oklevali pri odločitvi za načrtno upravljanje vaših osebnih financ.

Ker posebni časi zahtevajo posebne ukrepe, smo se odločili, da vsem, ki razumejo, da je prav zdaj najbolj primeren čas za posvet strokovnjakom, podarimo virtualno spoznavno srečanje! Da, to je na naše stroške za vse, ki še nikoli niste bili pri nas.

Kako do virtualnega spoznavnega srečanja na naše stroške?

Preprosto! Z izpolnitvijo spodnjega obrazca se prijavite na virtualno spoznavno srečanje, mi pa vas bomo v nekaj dneh poklicali in se dogovorili za ustrezen termin.

Zdaj je skrajni čas, da vzamete prihodnost v svoje roke! Vsi izgovori kot so:

  • nimam časa,
  • moram vprašati partnerja,
  • nimam vseh informacij, ker ne vem, kje imam vse zavarovalne police, naložbe, kreditne pogodbe …,
  • ne vem kakšni so moji cilji,

ODPADEJO!

Imamo namreč veliko več časa kot prej, prihranjene so nam vse (odvečne) poti in tudi tehnologija je zelo enostavna. Po dogovorjenem terminu vam v sporočilu pošljemo povezavo, ki jo kliknete in … že ste v naši virtualni pisarni. Vse kar potrebujete je prenosni računalnik ali stacionarni s kamero, tablica ali pametni telefon. Vsako gospodinjstvo ima vsaj nekaj od tega, a ne?

Prav tako nam mora biti zdaj pa res jasno, kaj si želimo oz. česa si ne želimo. In ne, ni bolje počakati na umiritev razmer, saj bo takrat morda že prepozno!

Prihodnost je namreč preveč negotova, da bi jo prepustili naključju, zato izkoristite dano priložnost in, v kolikor še niste bili pri nas, se prijavite na VIRTUALNO SPOZNAVNO SREČANJE tako, da izpolnete spodnji obrazec.

Po oddaji prijave na virtualno spoznavno srečanje, 
boste na vaš e-naslov prejeli nadaljnja navodila. 

Take občutke smo imeli vlagatelji, ko smo opazovali delniške tečaje na finančnih trgih dobesedno v prostem padu. Tako velikih padcev v tako kratkem času še nismo videli. Bili smo priča najhitrejšemu padcu za 20 % od doseženega vrha v zgodovini (padcem delnic, ki presežejo 20 %, pravimo medvedji trend). S&P 500 je od vrha potreboval le 22 dni, da je dosegel ta mejnik – dvakrat hitreje, kot leta 1929!

Razlog za to je seveda globalno širjenje koronavirusa, ki je prizadel praktično že vse države sveta. Svetovna ekonomija je zastala, proizvodni procesi marsikje obstali, preskrbovalne verige prekinjene, veliko ljudi po svetu trenutno ostaja doma, ne hodi na delo.

Učinki pandemije in velik padec cen surove nafte

Seveda je v takih razmerah težko biti optimist. Med vlagatelji prevladujejo čustva, da ne rečemo kar panika. Čeprav se vsi zavedamo, da se bodo stvari slej kot prej umirile in delniški tečaji nadoknadili izgubljeno, kljub temu reagiramo nepremišljeno.

Stanje na finančnih trgih je dodatno poslabšal velik padec cen surove nafte, kar bo močno prizadelo celotno naftno industrijo in države izvoznice nafte. Vzrok za to je  zmanjšana poraba naftnih derivatov v času trajanja pandemije, transport je namreč močno omejen, ljudje ne potujejo in se tudi manj vozijo, proizvodnja marsikje stoji. Tako se je med državami, ki so glavne izvoznice surove nafte (Rusija in Saudska Arabija), vnela prava cenovna vojna, ki je cene še dodatno zbila.

Seveda so se takoj pojavila ugibanja, da velike naftne korporacije takih padcev cen ne bodo prenesle, težave se bodo lahko prenesle na bančni sektor, kar še dodatno poslabša situacijo.

Odziv centralnih bank in vlad

V nekem obdobju po največjih padcih v mesecu marcu se je pojavil na trgih pravi likvidnostni krč, razprodajale so se tudi druge naložbe, ne samo delnice. Bili smo priča usklajenemu padcu delnic, obveznic, celo plemenitih kovin, vsemu kar se je pač dalo prodati.

V takih pogojih so na srečo zelo hitro odreagirale svetovne monetarne oblasti in  pristojne institucije, predvsem centralne banke in vlade največjih svetovnih ekonomij. Tak obseg in hitrost sprejetih ukrepov do sedaj v zgodovini še nismo videli:

  • V ZDA dogovorjen paket pomoči v višini kar 2.200 milijard USD bo vseboval pomoč fizičnim osebam, posojila malim podjetjem ter ustanovitev sklada za pomoč panogam v težavah.
  • Ameriška centralna banka (FED) je že pristopila v podporo trgom in zagotavljanju likvidnosti, z odkupovanjem dolžniških vrednostnih papirjev v neomejenih količinah (državne obveznice in hipotekarne obveznice).
  • Evropska centralna banka (ECB) je napovedala, da bo do konca leta sprostila 750 milijard EUR težak program odkupa državnih in drugih obveznic, prav tako v podporo likvidnosti.
  • Fiskalne spodbude evropskih držav. Vsi ukrepi gredo v smeri ohranitve delovnih mest zaposlenih ter preživetja podjetij.

Ali so finančni trgi že dosegli dno?

Ukrepi so na srečo dosegli takojšen učinek. Prejšnji teden so delniški trgi začeli z  silovitim odbojem, ki še vedno traja; tečaji so nadoknadili skoraj polovico izgubljenih vrednosti. Likvidnostni krč je popustil, razprodaje so se ustavile. Obveznice in zlato so pridobile na vrednosti.

Glavno vprašanje seveda je, ali so finančni trgi že dosegli dno?

S tem si belijo glavo najbrž vsi svetovni analitiki in vlagatelji. Večina jih je mnenja, da je najhujše za nami. To seveda ne pomeni, da bodo od sedaj delniški tečaji samo še rastli. Upamo pa, da ne bo več take nihajnosti, kot v mesecu marcu.

Marec na finančnih trgih – podrobnejše

Oglejmo si bolj podrobno dogajanje na finančnih trgih v mesecu marcu. Delniški tečaji so, kot vemo, svoj vrh dosegli 22. februarja. Znaten padec so doživeli že v zadnjem tednu februarja, v mesecu marcu pa se je ta trend samo nadaljeval. Primerjalni indeks S&P 500, ki predstavlja 500 najpomembnejših ameriških podjetij in se v statističnih poročilih največkrat uporablja za primerjave, je v času od svojega vrha do najnižje vrednosti izgubil kar 34 % vrednosti.

Padce v marcu so doživeli praktično vsi svetovni delniški indeksi. Največji upad so tokrat zabeležili trgi v razvoju Latinske Amerike, dobrih 34 %. Najbolje pa je šlo trgom na Japonskem, padec je bil 7 %. Ostali indeksi razvitega sveta, ZDA in Evrope, so izgubili med 12 in 16 %. MSCI EM, primerjalni globalni indeks trgov v razvoju, pa dobrih 15 %. Brez odboja po sprejetju ukrepov bi bili rezultati še bistveno slabši.

Upadla je tudi vrednost obveznic, kot smo že omenili, predvsem zaradi likvidnostnega krča.

Kot je prav tako razvidno iz tabele, se razmerje med dolarjem in evrom praktično v mesecu marcu ni spremenilo.

Vir: JP Morgan Review of markets over March 2020

Kriptovalute

Kriptovalute v mesecu marcu prav tako niso ušle padcu. V kriptosvetu  sicer taki padci niso nič neobičajnega, zato je tudi negotovost manjša.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu izgubil dobrih 25 %, kar je nekako primerljivo s padci na delniških trgih.

BITCOIN (BTC)

Kako naprej?

Iluzorno bi bilo pričakovati, da je kriza na finančnih trgih mimo. Pred nami je še veliko izzivov. Res je, da na Kitajskem in v sosednjih azijskih državah kaže bolje, pandemija se umirja. Kitajska je celo ponovno zagnala proizvodnjo. Nekatere največje svetovne ekonomije, ZDA in Evropa, pa so se s koronavirusom šele dobro spopadle.

Kakšno škodo bo to pustilo na globalnem gospodarstvu, zaenkrat še ne vemo. Prve informacije bomo dobili v aprilu, ko bodo svetovne korporacije objavile rezultate poslovanja za prvi kvartal letošnjega leta.

Kot smo že omenili, je vse odvisno od trajanja pandemije. Pred izbruhom bolezni je bilo svetovno gospodarstvo v dobri kondiciji, prav tako napovedi za naprej zmerno optimistične. Vprašanje pa je, koliko časa lahko vzdrži v takem položaju. Nekaj časa že, prav dolgo pa gotovo ne. Marsikatero podjetje, posebno manjša, ki so finančno šibkejša, bodo verjetno morala zapreti vrata.

Za naprej najpomembnejše trajanje pandemije

Analitiki so izdelali več scenarijev, ki so odvisni od trajanja pandemije. V primeru, da se bo svetovno gospodarstvo ponovno zagnalo  že v mesecu maju, bodo padci svetovnega BDP-ja lahko dosegli nekaj odstotkov. To je sicer veliko, vendar relativno hitro nadomestljivo. Če pa bi se po najbolj črnem scenariju tako stanje zavleklo čez poletje, bi lahko prišlo do več desetodstotnih padcev BDP-ja, posledice pa bomo verjetno čutili več let. Sami presodite, kateri scenarij se vam zdi bolj verjeten.

Vsekakor pa v naslednjem obdobju pričakujemo povečano volatilnost na finančnih trgih, vendar nižjo kot v mesecu marcu. Izmenjavale se bodo dobre in slabše informacije. Dobre verjetno povezane z umirjanjem in zajezitvijo pandemije in učinki ukrepov vlad in centralnih bank, slabe pa s tekočimi podatki o bilancah podjetij in stanju svetovnega gospodarstva.

Zelo pomembno pa bo, kako bodo vlagatelji in analitiki sprejeli te informacije. To je odvisno od razpoloženja vlagateljev (investors sentiment faktorja, ki je merljiv) in njihove pripravljenosti za vlaganje. Če bodo ocenili, da imajo pozitivne informacije večjo težo kot negativne, bodo tečaji rasli, v nasprotnem primeru pa padali.

Se pa moramo zavedati tudi, da ti ukrepi pomenijo tudi ogromne vsote denarja, predvsem v ZDA in Evropi, ki jih bodo centralne banke ‘pumpale’ v finančne sisteme, da ohranijo likvidnost in preživetje posameznikov ter podjetij. Ta tako imenovani ‘helicopter money’ lahko povzroči anomalije v finančnih sistemih in vzpodbudi inflacijo, že sedaj opozarjajo finančni strokovnjaki. Kaj to pomeni za naše prihranke v denarju na raznih bančnih računih, si lahko samo mislimo. V takih razmerah bančni depoziti prav gotovo niso modra naložba.

Ne reagirajmo panično

V prejšnjem prispevku smo pisali, kako so finančni trgi in finančni cikli povezani in soodvisni s stanjem gospodarstva in ekonomskimi cikli. Navedli smo, da so finančni trgi časovno vedno pred realnim stanjem gospodarstva, in kot taki nekakšen znanilec sprememb v ekonomiji. Temu smo priča ravno sedaj, ko so tečaji delnic po sprejetju ukrepov zopet zrasli, zavladal je optimizem, za realno ekonomijo pa bi težko rekli, da je že dosegla dno.

V takih, za vlagatelje izjemno težkih in nepredvidljivih razmerah, je še bolj pomembno, da se ne prepustimo čustvom in reagiramo panično. NUJNO potrebujemo pomoč strokovnjaka, o čemer vedno pišemo.

Tudi tako zahtevne razmere, kot so sedaj, vlagatelji lahko preživimo z manj ali bolj bolečimi posledicam. Za to pa je potrebno, da so naši portfelji v skladu z našim naložbenim profilom, ki opredeljuje tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti, in željene donose. To pomeni pravilna razmerja med naložbenimi razredi, kot so delnice, obveznice in alternativne naložbe. Ta razmerja se zaradi različnih stopenj rasti in padcev posameznih naložbenih razredov sčasoma porušijo, potrebno jih je znova uskladiti. Temu pravimo rebalans in je edina modra strategija, ki nam dolgoročno prinaša želene donose ob za nas še sprejemljivem tveganju.

Več o dogajanju na trgih, pa tudi odgovore na številna vprašanja nam bosta Mitja Vezovišek in Matjaž Drobnič podala na posebnem webinarju, ki bo v torek, 7. aprila 2020, 0b 20. uri. Več o tem, kako je Koronakriza – priložnost za pogumne in prevarante! izveste TUKAJ >>

Koronavirus se nezadržno širi, vlade sprejemajo rigorozne ukrepe, svet se ustavlja. Je to začetek konca, bo vse propadlo? Zdi se že tako, ko svetovna zdravstvena organizacija razglasi pandemijo, dogodki in največja športna tekmovanja odpadajo eden za drugim, podjetja, šole in vrtci zapirajo vrata, večina pa nas mora ostati doma.

Kaj se bo torej zgodilo? In kaj to pomeni za naše naložbe?

Naj povem zelo jasno – tega nihče ne ve! Nekateri pravijo, da bo zbolelo kar 60 % celotne populacije, nekaj odstotkov žal tako močno, da bodo umrli. Drugi pravijo, da koronavirus ni veliko drugačen, kot gripa in da bo vse skupaj minilo v nekaj mesecih. In seveda obstaja nešteto »facebook« strokovnjakov, ki širijo vsak svojo teorijo zarote.

Z naložbami pa je tako, kot v običajnem življenju. Ko nas zajame panika, sprejemamo neracionalne odločitve. To se lepo vidi tudi na kapitalskih trgih v zadnjih dneh, ko masa prodaja vse tvegane naložbe. Ne le delnice, tudi plemenite kovine padajo, poseben pospešek navzdol pa so dobile kriptovalute. Podobno, le obratno je v času, ko postanemo pohlepni.

Kaj storiti z naložbami?

Če ste prepričani, da se bodo razmere še močno poslabšale in lahko napoveste trenutek, ko se bodo obrnile na bolje, potem bi morali prodati tvegane naložbe že včeraj. In se vrniti na trg tik preden se bodo stvari obrnile navzgor.

Sam sem aktiven vlagatelj na kapitalskih trgih že skoraj 20 let pa tega žal še nikoli nisem doživel. Da bi nekdo načrtno prodal pred takšnim zlomom in uspel vstopiti nazaj tik preden se stvari obrnejo – to se ne dogaja. Slišim in berem, da se to ni zgodilo niti mojim kolegom, izkušenim svetovalcem in investitorjem, med katere zagotovo sodi tudi najbolj znan med njimi – Warren Buffet.

Če torej ne moremo z gotovostjo napovedati kaj se bo zgodilo, potem imamo štiri možnosti. Obstajajo štirje tipi vlagateljev, katerih prava narava se izkaže šele v takšnih situacijah (ko vse raste si namreč domišljamo, da lahko prenesemo tudi takšne šoke):

  • PRESTRAŠENI, ki bodo v času najhujših kriz prodali tvegane naložbe in se ne bodo vrnili na trge
  • OTOPELI, ki ne bodo storili ničesar, saj sami nimajo znanja, poguma, njihovi svetovalci pa kar naenkrat niso več dosegljivi
  • POUČENI, ki bodo izvedli rebalans z delno prodajo naložb, ki so manj izgubile in nakupom naložb, ki so najbolj padle
  • ZMAGOVALCI, ki bodo poleg rebalansa še investirali prosta sredstva v naložbeni portfelj

Kaj delamo (bi morali delati) pravi svetovalci?

Najprej moramo prepričati sebe. To najlažje storimo tako, da izključimo medijski hrup, ki nas vse hromi in se ozremo nazaj v zgodovino. Ta nas uči, da je svet doživel že hujše krize, a da smo iz njih vedno izšli močnejši.

Če se ozremo le na graf indeksa 500 največjih ameriških podjetij lahko opazimo, da so krize čedalje bolj intenzivne (izjemno hiter upad, ki onemogoča razmislek in reakcijo), prav tako pa tudi odboji navzgor, ki se zgodijo še preden o tem masovno poročajo mediji. Po strmem padcu v zadnjih dneh smo padli nazaj tja, kjer smo bili tik pred koncem leta 2018, a je to še vedno bistveno, bistveno višje, kot smo bili 10, 20 ali celo 30 let nazaj. In takrat se moramo spomniti, da je investiranje tek na dolge proge.

Indeks S&P 500 zadnjih 30 let; vir: tradingview.com

Če svetovalci razumemo, da je investiranje tek na dolge proge, moramo razumeti tudi, da večina naših strank temu prikimava, a dejansko razmišlja drugače. V času, ko se novice iz enega konca sveta na drugega širijo kot požar radi verjamejo, da so 3 leta dolgo obdobje, 5 let zelo dolgo in 10 let večnost. Naša vloga pri tem je, da jim pomagamo razumeti in sprejeti dejstvo, da bodo v obdobju 10-ih let doživeli tako strme vzpone, kot tudi strme padce vrednosti njihovih portfeljev.

Kako naprej?

Verjetnost, da bomo videli konec sveta, kot ga poznamo, je … blizu nič. Ne bomo umrli vsi, ne bomo nehali živeti. Prišlo bo do okrevanja, vprašanje je le kdaj. Takrat bomo želeli nadoknaditi zamujeno, povpraševanje se bo vrnilo, podjetja bodo spet delala s polno paro in tvegane naložbe bodo poletele nazaj navzgor.

Zdaj je čas, da pogledate v svoj investicijski načrt. Če ste (smo) ga izdelali, ste pripravljeni. Del premoženja imate v likvidnostni vreči, kar pomeni, da imate rezervo vsaj za 3, raje 6 ali 12 mesecev in bi preživeli, četudi ne bi dobili niti evra več. Morda je v njej več denarja, kot ga potrebujete za rezervo in financiranje kratkoročnih ciljev. Ta sredstva, ki presegajo priporočeno rezervo in jih ne potrebujete za npr. nakup avta čez 2 leti, investirajte zdaj! Prenesite jih v naložbeno vrečo in dokupite naložbe, ki so najbolj padle. S tem boste naredili točno to, kar je najbolj pomembno v takšnih trenutkih – prilagodili strukturo naložbenega portfelja, da bo ustrezala izhodiščni, ki ste (smo) jo zapisali v investicijskem načrtu.

Rebalans, rebalans in če bo še padlo spet rebalans, to je strategija poučenih in zmagovalcev. Zato pa imamo načrt. Zato imamo strategijo. To kar se v časih, ko vse raste zdi nepotrebno, je v časih panike, ko vse pada, nujno.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja