Julij je postregel z novimi kvartalnimi rezultati največjih svetovnih podjetij, ti pa razkrivajo več kot zgolj poslovne številke. Kako se v resnici odzivajo podjetja na negotove razmere, kaj to pomeni za vlagatelje in zakaj je kljub trgovinskim napetostim optimizem še vedno na mizi? Tokratna analiza ponuja jasen vpogled v ozadje dogajanja – in nekaj presenečenj.

Zakaj so kvartalni rezultati podjetij pomembni za vlagatelje?

Mesec julij je tudi mesec objav rezultatov svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal tekočega leta. Vlagatelji in analitiki ga z nestrpnostjo pričakujejo, ker največ povedo o tem, kako gospodarsko okolje in razmere dejansko vplivajo na poslovanje podjetij in njihove rezultate.

prijavite se na finančne novice

Tedenski finančni nasveti in novice v vaš e-nabiralnik. Branje, ki se izplača.
Pridružite se 14.000+ finančno brezskrbnim! Naročite se na tedenske novice, ki pihajo veter v vaša finančna jadra.

Konec koncev vlagatelji vlagajo v delnice podjetij v upanju, da bodo poslovala dobro in stabilno, ustvarjala v prihodnosti rast prihodkov in dobičkov, kar se bo poznalo tudi na rasti dividend in ceni delnic na kapitalskih trgih. Prav rast dobička podjetij igra tako pri vrednosti njihovih delnic eno najpomembnejših vlog.

Gospodarski podatki, ki jih mesečno budno spremljamo, kot so inflacija, gospodarska rast, stopnja nezaposlenosti, potrošnja prebivalstva itd., ustvarjajo gospodarsko okolje, ki močno vpliva na poslovanje podjetij. Kakšen dejanski vpliv ima, pa se pokaže prav ob objavah kvartalnih rezultatov.

Kaj nam povedo rezultati podjetij iz indeksa S&P 500?

Kot referenco za oceno poslovanja podjetij (predvsem razvitih trgov), analitiki najpogosteje uporabljajo rezultate podjetij znotraj ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ki zajema 500 največjih in najbolj uspešnih ameriških podjetij in so najbolj nazoren pokazatelj, kako je gospodarsko okolje delovalo na poslovanje podjetij razvitih trgov.

Letošnje objave rezultatov podjetij (kolikor jih je bilo v mesecu juliju že objavljenih) so zopet pozitivno presenetile analitike in vlagatelje. Na letni ravni so dobički že objavljenih rezultatov zrastli za 11.2 %, prihodki pa za 5.3 %. Več kot 80 % podjetij, ki so že objavila rezultate, je preseglo pričakovanja analitikov.

Če lahko iz tega vzorca sklepamo tudi na končen rezultat podjetij v sklopu indeksa S&P 500, je za nami dober kvartal.

Trgovinska vojna (še) brez večjih posledic

To nam sporoča, da posledice trgovinske vojne, ki jo je zakuhal predsednik ZDA Donald Trump, (zaenkrat še) niso imele negativnega učinka na poslovanje ameriških podjetij, kot so to napovedovali analitiki. Trgovinska vojna lahko ima za ekonomijo hude posledice. Ne gre samo za višje cene proizvodov in storitev, kar posledično vpliva na višjo inflacijo. Zavlada namreč splošna ekonomska negotovost, podjetja so bolj previdna pri zaposlovanju in investicijah v širitev kapacitet, kar negativno vpliva na potrošnjo prebivalstva, gospodarsko rast in poslovanje podjetij … To pa se seveda na koncu pozna tudi na kapitalskih trgih. Ali je trenutno stanje tudi zasluga spretnih logističnih manevrov ameriških uvoznikov pa se bo pokazalo v naslednjih mesecih.

Sektorsko gledano je šlo v drugem kvartalu najbolje sektorju komunikacij, informacijske tehnologije in financ, ki so tudi največ doprinesla k rasti dobička (EPS- Earnings per share) indeksa S&P 500, najslabše pa nekoliko pričakovano energetskemu sektorju.

Razveseljivo je, da so tudi napovedi za tretji kvartal letošnjega leta optimistične: rast dobičkov naj bi bila podobna, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega predvsem po zaslugi predsednika ZDA Trumpa.

Tehnološki velikani in njihov vpliv na razpoloženje vlagatelje

Največji vpliv na razpoloženje vlagatelje pa imajo najbolj bleščeča svetovna podjetja, kot je skupina tehnoloških velikanov ‘Velikih sedem’, ki še vedno največ prispevajo k rasti dobička S&P 500.

Tako je podjetje Alphabet (GOOGLE), ki je eno prvih iz te skupine objavilo svoje rezultate, preseglo pričakovanja analitikov: delnica je takoj zrastla za več kot 3 %.

Podjetje TESLA pa slabše, prihodki so v drugem kvartalu upadli za cca. 12 %, kar je povzročilo upad delnice za več kot 10 %.

30. julija sta kvartalne rezultate objavila korporacije Meta in Microsoft. Oba sta tako po dobičku (EPS) kot po prihodkih močno presegla pričakovanje analitikov. Po objavi je delnica Microsoft poskočila za več kot 8 %, delnica Mete pa je poletela celo za več kot 11 %.

Kot zadnja iz te skupine sta 31. julija kvartalne rezultate objavila še Amazon in Apple. Oba sta tako po dobičku (EPS) kot po prihodkih presegla pričakovanja analitikov. Delnica Appla je po zaključku trgovanja tako zrastla za dobra 2 %, delnica Amazona pa je zaradi slabših rezultatov na področju prodaje spletnih storitev (AWS- Amazon web services) upadla za več kot 6 %.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Ekonomski kazalniki v ZDA: boljši, a previdno optimistični

Stanje ameriškega gospodarstva se je sicer v drugem kvartalu nekoliko popravilo, kot so objavile pristojne uradne institucije. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bi lahko izračuni temeljili na napačnih predpostavkah in se je ameriško gospodarstvo v drugem kvartalu celo dodatno skrčilo. Končne analize še potekajo.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, pa je v juniju na mesečni ravni zrastla za 0.3 %, kar na letni ravni pomeni 2.7 %, kar pa je manj, kot so pričakovali analitiki.

Kaj pa se je v mesecu juliju dogajalo na kapitalskih trgih?

Predsednik Trump je začetek veljavnosti novih carin zopet prestavil in za novi datum določil 1. avgust. 27. julija pa so ZDA z EU dosegle sporazum o uveljavitvi 15 % carin na domala vse blago, ki se uvaža iz EU. Dogovor vključuje tudi obveznost EU za nakup ameriških energetskih produktov v vrednosti 750 mrd USD. Mnogi ekonomski analitiki menijo, da je EU Trumpu preveč popustila in bi se lahko odločneje pogajala. Kljub vsemu je to mnogo bolje kot trgovinska vojna in 30 % carine, s katerimi je grozil EU predsednik Trump. Ta dogovor pa seveda blagodejno vpliva na kapitalske trge, predvsem pa na tečaj dolarja, ki se je napram EUR močno okrepil.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2025

V teh razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju pridobil visokih 3.9 % (EUR). Od razvitih trgov ta mesec najbolje ameriške delnice, njihova primerjalni indeks MSCI USA je pridobi 4.9 % (EUR). Delnice trgov v razvoju tudi odlično, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v juliju pridobil 4.6 % (EUR).

Tokrat pa je razmerje med USD in EUR v korist evrskim vlagateljem; USD se je napram EUR predvsem zaradi popuščanja napetosti trgovinske vojne v juliju okrepil za 2.6 %.

Obveznice pa v juliju zopet slabše, njihov evropski primerjalni indeks je tako praktično ostal na izhodišču.

Mnogi ekonomski analitiki menijo, da je EU Trumpu preveč popustila in bi se lahko odločneje pogajala.

LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB

Tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb različnih naložbenih razredov. Za evrske vlagatelje, ki so vlagali v dolarske naložbe, pa je pri donosnosti v EUR potrebno upoštevati še padec vrednosti USD napram EUR, ki je v zadnjem letu izgubil več kot 4 %, za toliko je tudi donosnost nižja. Izguba bi bila še večja, če ne bi prišlo prav konec meseca do optimizma glede razrešitve trgovinske vojne, kar je znatno okrepilo ameriško valuto.

Vrednost Bitcoina lepo zrastla

Po junijskem premoru je vrednost Bitcoina v mesecu juliji krepko zrastla.

Bitcoin je tako v mesecu juliju zrastel za več kot 11 % in zadnji dan v mesecu dosegel celo najvišjo vrednost vseh časov: več kot 103.900 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ponavljamo pa, da se je v Slovenij s 1. julijem letos izteklo prehodno obdobje, ko je bilo obstoječim ponudnikom storitev s področja kripto valut še dovoljeno delovanje brez licence MiCA, sedaj to ni več dovoljeno, podjetja morajo pridobiti licenco.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede na omenjene rezultate podjetij in dobre napovedi tudi za tretji kvartal letošnjega leta, bi rekli, da smo lahko optimistični. Podjetja povečini poslujejo dobro, kapitalski trgi trenutno lepo rastejo. Žal pa so razmere v svetu še precej negotove, tako da so vse napovedi preuranjene, vse skupaj se lahko hitro obrne na glavo. Trgovinska vojna se je sicer trenutno nekoliko umirila, vendar seveda še zdaleč ni končana.

Prav pred objavo tega prispevka pa so bili objavljeni podatki, da so ameriška podjetja dodala v mesecu juliju bistveno manj delovnih mest, kot je bilo pričakovano. Ali to pomeni, da učinki trgovinske vojne sedaj že vplivajo na zaposlovanje, bodo pokazale nadaljnje analize. Vsekakor pa kapitalski trgi tega niso sprejeli z odobravanje in so znatno upadli.

Vedno večje pa so možnosti, da bo ameriška centralna banka FED že letos pričela z zniževanjem obrestnih mer. Celo nekateri člani odbora za obrestne mere pri FED so začeli namigovati, da bi do tega lahko prišlo. Najbolj optimistični analitiki napovedujejo, da bi do prvega znižanja lahko prišlo že v mesecu septembru.

Če k temu dodamo še upadajočo gospodarsko rast v ZDA in še vedno obvladljivo inflacijo, pa tudi odkrite, celo javne pritiske predsednika Trumpa na predsednika FED Jeroma Powella po začetku zniževanja, bi se to zares utegnilo zgoditi.

Trgovinska vojna se je sicer trenutno nekoliko umirila, vendar seveda še zdaleč ni končana.

To pa bi bila seveda voda na mlin nadaljnji rasti kapitalskih trgov, ki bi jim zniževanje obrestnih mer omogočilo nov preboj in podporo.

Kaj pravi ameriška centralna banka?

Res pa je, da je ameriška centralna banka na svojem julijskem zasedanju sicer pričakovano pustila obrestne mere kljub pritiskom predsednika Trumpa nespremenjene. Predsednik FED Jerome Powell pa je ob tem še izjavil, da FED ne namerava začeti z zniževanje, dokler ne bodo znani končni učinki trgovinske vojne na ameriško inflacijo.

Vsekakor letos tudi v poletnih mesecih dogajanje na kapitalskih trgih poskrbi, da nam ni dolgčas.

Prijavite se na posvet

Imate urejene osebne ali družinske finance in razmišljate, kako dolgoročno zaščititi ter oplemenititi svoje premoženje? Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Ko govorimo o financah, večina razmišlja o tem, kako graditi premoženje, a pozabljamo, da je enako pomembno razmisliti, kako in kdaj bomo ta sredstva črpali. Brez jasne strategije izplačil lahko naletimo na visoke davke, prodajo naložb v neprimernem trenutku in celo ogrozimo svoje dolgoročne cilje.

Večina investitorjev razmišlja predvsem o tem, kako graditi premoženje in maksimirati donose. A pravi preobrat nastopi takrat, ko ugotovimo, da ni pomembno le, koliko in kam vlagamo, ampak tudi kako in kdaj bomo sredstva iz naložb črpali. Načrtovanje izplačil je pogosto prezrta faza finančnega upravljanja, ki pa močno vpliva na to, ali bomo svoje cilje dejansko dosegli, ali pa bomo podlegli stroškom, davkom in neugodnim razmeram na trgu.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Vse se začne s sistemom treh denarnih vreč

Za razumevanje celotne slike je ključen sistem treh denarnih vreč (3VD), ki vaše finance razdeli glede na namen in dostopnost sredstev. Vzpostaviti moramo transakcijsko, likvidnostno in naložbeno vrečo in ravno pravilno razmerje med njimi določa, kako dobro bomo prestali tako padce na trgu kot osebne finančne pretrese.

Tudi izplačevanje potrebuje strategijo

Ko naložbena vreča enkrat raste in daje občutek varnosti, je mamljivo pomisliti, da smo opravili svoje. Toda nenačrtovana izplačila lahko vodijo do visokih davčnih bremen, prisilne prodaje naložb ob padcih na trgu in celo razpada dolgoročnega finančnega načrta.

Zato je pomembno, da imamo poleg naložbene strategije izdelano tudi strategijo izplačevanja – takšno, ki upošteva naše cilje, davčne posledice, likvidnostne rezerve in tudi morebitne nepričakovane dogodke.

Zakaj izplačila niso stvar improvizacije

Čeprav imate »polno naložbeno vrečo«, to še ne pomeni, da je vse rešeno.

Dvigovanje sredstev brez načrta lahko:

  • povzroči visoke davčne obveznosti, če sredstva dvigujemo pred iztekom davčnih obdobij,
  • prisili prodajo naložb ob padcih na trgu, ko so vrednosti nizke,
  • ogrozi dolgoročne cilje, kot je pokojnina ali nakup nepremičnine, če naložbeno vrečo uporabljamo kot vsakodnevno denarnico.

Poleg naložbene strategije moramo imeti izdelano tudi strategijo izplačevanja, ki upošteva naše cilje, davčne posledice, likvidnostne rezerve in tudi morebitne nepričakovane dogodke.

Dve zgodbi, dva nauka

Predstavljajte si investitorja, ki je v času pandemije celotno premoženje vložil v kriptovalute. Ko je trg padel, je ostal brez denarja za osnovne stroške in je moral prositi prijatelja za pomoč. Čeprav ni hotel prodajati naložb z izgubo, je moral čakati skoraj dve leti, da si je trg opomogel – in v tem času ni imel nobene varnostne rezerve.

Po drugi strani pa imamo primer vlagateljice, ki je dolgo in dosledno varčevala v investicijskih skladih. Ko je želela prenoviti hišo, je sredstva dvignila naenkrat, brez predhodnega posveta. Zaradi neupoštevanja davčne dobe je plačala visok davek in s tem ogrozila druge dolgoročne cilje. Če bi izplačila načrtovala postopno, iz likvidnostne vreče, bi lahko davčno obremenitev bistveno zmanjšala.

Kaj pomeni dobra strategija izplačil?

Načrt izplačil ni le tehnična vaja. Gre za celovit pristop, ki vključuje:

  • Določitev finančnih ciljev in časovnice, saj različni cilji zahtevajo različne vire in čas priprave.
  • Ustrezno napolnjeno likvidnostno vrečo, ki blaži nepričakovane stroške brez poseganja v naložbe.
  • Davčno optimizacijo izplačil, da zmanjšamo nepotrebne stroške.
  • Redno prilagajanje portfelja, z rebalansom glede na cilje in tržne razmere.
  • Disciplino in čustveno distanco – da ne zapadamo v impulzivne odločitve ob rasti ali padcu trgov.
  • Strokovno svetovanje, ki lahko prepreči drage napake in usmeri k dolgoročno učinkovitim rešitvam.

Kako se izogniti najpogostejšim napakam?

V praksi to pomeni nekaj ključnih korakov:

  • Ne izplačujte iz naložbene vreče za vsakodnevne izdatke. Tja sodijo sredstva za pokojnino, večje nakupe ali dolgoročne cilje. Za vse ostalo imamo transakcijsko in likvidnostno vrečo.
  • Začnite s pravilom 10:10:80 10 % prihodkov za dolgoročne cilje, 10 % za kratkoročne in 80 % za vsakdanje življenje.
  • Premaknite sredstva iz naložbene v likvidnostno vrečo, ko se približuje cilj (npr. nakup nepremičnine čez dve leti). Tako se izognete prisilni prodaji v slabem trenutku.
  • Ne bodite nestrpni. Investiranje ni hitra rešitev, ampak dolgotrajen proces. Uspeh se meri v desetletjih, ne v mesecih.

Investiranje je šele začetek

Načrtovanje izplačil je nadaljevanje vaše finančne zgodbe in prav to poglavje odloča, kako boste živeli svoje cilje, ko pride njihov čas. Z razmislekom o izplačilih si ne zagotavljate le donosov, temveč tudi mirno vest, stabilnost in odpornost na nepredvidene dogodke.

Zato ne čakajte, da boste morali sredstva nujno dvigniti; razmišljajte o tem že danes. Vaš prihodnji jaz vam bo hvaležen.

koliko (finančnih) let
štejete?

Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.

Prijavite se na posvet

Imate urejene osebne ali družinske finance in razmišljate, kako dolgoročno zaščititi ter oplemenititi svoje premoženje? Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

“Katera je moja največja finančna napaka?” smo se pretekli teden spraševali zaposleni v našem podjetju. V podjetju, kjer vsakodnevno govorimo o investiranju, finančnih ciljih, donosih, finančnem miru in varnosti, upravljanju tveganj in optimizaciji stroškov. Pa vendar, ko smo med sodelavce vrgli to vprašanje, je v prostoru postalo malce neprijetno …

Nekateri so z zanimanjem pobrskali po spominu in svoje zgodbe delili brez zadržkov. Drugi so pogledali stran, se nasmehnili in rekli, da “nimajo časa za tole.” Nekdo je odkrito priznal: “Moje napake so bile prevelike, da bi jih upal deliti.”

Mi. Vezovišek & Partnerji.

To ni presenetljivo. O denarju se v družbi ne pogovarjamo zlahka. Pogosto so naše finance še večji tabu kot naše romance. Priznati, da smo ravnali narobe, da smo nasedli, preplačali, zamudili priložnost ali sledili slabemu nasvetu, pomeni razkriti svojo ranljivost. In s tem pošljemo odprto vabilo na oder svojemu notranjemu kritiku: “Kako sem bil lahko tako neumen/-a?”

A prav v tej iskrenosti se začne učenje.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

V tokratnem članku z vami delimo nekaj osebnih zgodb naše ekipe o impulzivnih nakupih, slabih investicijah, napačnih presojah in predvsem o tem, kaj smo se iz tega naučili. Razgalili smo se zato, da vam s svojimi zgodbami (a ne imeni) pokažemo, kako univerzalne so te napake. In kako lahko vsak med nami iz njih zraste.

Tišina govori svojo zgodbo

Ko odpremo temo finančnih napak, marsikdo raje ostane tiho. In je bilo to do neke mere pričakovati tudi v naši pisarni, čeprav je finančni jezik naš drugi jezik. Tak odziv ni neobičajen. Govori o tem, kako zelo zasebna in občutljiva tema so osebne finance. Denar nam ni samo sredstvo, ampak je neizbežno povezan z občutkom vrednosti: z uspehom ali neuspehom. In s strahom. S strahom, da bomo razkriti kot manj sposobni, manj pametni, manj vredni. Zato je lažje molčati.

A prav to, da o napakah molčimo, pogosto prispeva k temu, da jih ponavljamo. Ne delimo izkušenj. Ne učimo se drug od drugega. Tišina tako ne postane samo obrambni mehanizem, ampak tudi eden glavnih razlogov, da so finančne napake na eni strani (in finančne prevare na drugi strani) tako trdovratne. Če o denarju ne govorimo odprto (predvsem pa brez sramu) potem tudi orodij, znanja in podpore ne iščemo dovolj zgodaj.

Mogoče je to tudi eden ključnih razlogov, zakaj je finančna nepismenost še vedno tako prisotna. Ker ne govorimo. Ker ne vprašamo. Ker ne delimo. In ker se vsak na novo spotika ob iste kamenčke; čisto sam.

Zato smo se odločili to tišino prekiniti. In z vami deliti svoje finančne zmote in zablode. Če vam ne bodo koristile kot poduk, pa naj vam koristijo vsaj pri temu, da veste, da niste sami.

Začeti prepozno, varčevati premalo

Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi skoraj vsi izmed nas nekaj spremenili. Nekateri bi manj tvegali. Drugi bi bolj premislili. Ampak ena izmed najpogostejših lekcij, ki se je ponavljala med našimi zgodbami, je bila ta:

“Zakaj, za vraga, nisem začel/-a prej?”

Živina zgodba: dobra ideja, slabo vzdrževanje

“V bistvu to verjetno sploh ni bila napaka,” pravi Živa. “Začela sem varčevati za pokojnino, kar je bilo v osnovi pametno. Ampak … potem nisem več spremljala.”

Leta 2008 se je skupaj s kolegicami odločila, da bo začela vplačevati v produkt KD Pokojnina. Kolegica pravnica je dobro raziskala trg in skupina žensk se je strinjala: vsak mesec 100 evrov, za prihodnost. “Takrat smo bile vse prepričane, da delamo nekaj odgovornega.”

A leta so tekla, produkt je menjal lastnike, tržni pogoji so se spremenili … Živa pa ni ukrepala. “Ko sem po 15 letih pogledala stanje, sem bila v minusu. Zaradi visokih stroškov. Takrat sem si rekla: ‘Zakaj, za vraga, tega nisem preverila že prej?’”

Danes pove, da bi potrebovala to, kar zdaj ponujamo strankam: nekoga, ki spremlja, opozori in pomaga reagirati pravočasno: “Takrat to morda res ni bila slaba odločitev. Bila pa je napaka, da nisem spremljala, preverjala, vprašala. Potrebovala bi skrbništvo: točno to, kar zdaj ponujamo mi.”

Simon: mladost, ki ni izkoristila časa

Simon je danes odličen svetovalec. A pri 18 letih, ko je imel čas in potencial, se ni zavedal moči dolgoročnega varčevanja.
Največji potencial ki ga imamo je ravno čas. V dovolj dolgem obdobju lahko tudi z bistveno nižjimi zneski dosežemo več zaradi obrestno obrestnega računa. 18 do 50 je svetlobna leta boljše kot 38 do 50.”

Poleg tega je nekoč sam sklenil naložbeno življenjsko zavarovanje Hibrid pri Zavarovalnici Maribor (Sava), za katerega danes pravi, da ga ni razumel in je bil predvsem plod slabega svetovanja in prevelikega zaupanja: “Nadrejeni so imeli od tega provizije, jaz pa sem imel stroške.”

Tretja misel, mimo katere ne more, ko pomisli na finančne napake, pa je seveda: Bitcoin. Ko mu je znanec pred desetletjem omenil “neki čuden kovanec”, ki je stal 30 evrov, je zamahnil z roko.
“Če bi jih takrat kupil, mi danes tega maila verjetno ne bi bilo treba pisat,” se pošali. A takoj doda: “Ampak to ni bila napaka. Pomembno je, da ne slediš vsaki novi stvari. Previdnost ima tudi svojo vrednost.”

Zala: varnost = izguba

“Jaz sem glede financ kar dosledna, in redno spremljam stroške ter odhodke/prihodke, tako da sem precej previdna in konzervativna.”

Kje se pri tako zglednem primeru ravnanja z denarjem potem sploh lahko zalomi? Takšen suveren odgovor o svojih finančnih navadah bi si želel podati marsikdo. Pa vendar … Tudi konzervativni varčevalci in premišljeni potrošniki niso imuni na finančne napake.

Ko je Zala s svojim delom in zelo discipliniranim odnosom do denarja privarčevala zajeten kupček denarja, je z njim naredila … Nič. “Moja največja finančna napaka je bila ta, da denarja nisem nekam investirala, temveč sem sredstva držala na bančnih računih, kjer so bile obresti zelo slabe.”

Zala danes skrbi za lastne finance z rednim varčevanjem in jasno strategijo. A tega ni naredila takoj. Čeprav je dobila nasvet prijatelja, zaposlenega v investicijski družbi, ki ji je že takrat rekel: “Če teh sredstev res ne potrebuješ, jih daj v ETF. Pozabi nanje za 10 let.” A Zala ni ukrepala. “Nisem se počutila dovolj samozavestno. Nisem imela znanja. In niti pravega ‘poguma’.”

Danes pravi, da je nauk preprost:
“En del prihodka daš na stran, dolgoročno, pametno in disciplinirano. Vse skupaj ni noben bav-bav.”

Nakupi, ki jih vodi “srce”

Impulzivni in čustveni nakupi imajo pogosto isto izhodišče: želja. Močna, skoraj telesna potreba, da zapolnimo praznino, nadgradimo občutek sebe, ali pa preprosto obtičimo v tistem znanem: “To si zaslužim.”

A prav ti nakupi so pogosto vir največjega obžalovanja. Takrat, ko entuziazem zbledi in ostanejo le še številke, paketi in … občutek praznine.

In potem pride realnost. Prah na neodprtih nalepkah. Serum, ki se spremeni v sluz. Športni kabriolet, zaradi katerega sta vsak dan na meniju pašta in pašteta.

koliko (finančnih) let
štejete?

Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.

Beti: 240 evrov za … nalepke

Beti je svojo črno luknjo prelepila z nalepkami. Dobesedno. “Moja najbolj zgrešena finančna poteza je bil nakup dekorativnih nalepk za planer v vrednosti 240 evrov. Amazon je postal moj osebni dobavitelj sreče.”
Ko se je navdušenje poleglo, je ostal kup neizkoriščenih barvitih listkov. In grenak priokus. “Po približno štirih mesecih se je moja strast do dekoriranja iz nekega neznanega razloga prelevila v ‘strast’ do gledanja kupčkov nalepk, ki se niso niti slučajno amortizirale.”
Kaj bi danes spremenila? “Preden bi začela brskati po spletu, bi si postavila budget +/- 5 eur (ta zagotovo ne bi znašal več kot 50 eur). Prav tako pa bi preverila ponudbo pri konkurenci, kjer bi verjetno enako količino podobnih nalepk dobila pod 100 eur (preverjeno pred 10 dnevi).”

Ampak to še ni vse. “Moj drugi okostnjak v omari diši po pregrešno dragem serumu za obraz. 332 evrov. Za 30 mililitrov.” Ker je bil tako drag, ga ni uporabljala. Čakal je na “posebne priložnosti”, ki nikoli niso prišle. Tudi če so prišle, niso bile tako grandiozne, da bi bile vredne 332 evrskega seruma. Ko je končno odprla stekleničko, jo je v njej namesto magičnega eliksirja pričakala sluz. “Da, dobro ste prebrali. Dišeča sluz, ki je zdaj bolj primerna za lepljenje papirja kot za glajenje gub.”
“Lekcija je bila bridka, a jasna kot kristal: dražje stvari je treba uporabljati takoj. Tudi na sivo, oktobrsko sredo.”

Tjaša: kabrio sanje, kisla realnost

Tjaša je svojo finančno lekcijo odpeljala naravnost iz avtohiše. “Moja najbolj bleščeča finančna napaka? Nakup športnega kabrioleta pri 26-ih,” pove Tjaša.
“Nakup športnega modrega kabrioleta pri 26-ih – Peugeot 307 CC. V moji glavi je kričal življenje na visoki nogi, v resnici pa je tiho šepetal odpiranje strehe samo dvakrat na leto.”

Kabrio je porabil ogromno goriva, njegova vrednost pa je padala hitreje kot motivacija po novoletnih zaobljubah.

“Sprva sem trmasto vztrajala: manj kot 16.000 evrov? Ne dam! Potem sem ga prodala za 11.500. Z nasmehom, ki je bolj spominjal na zobobol.”

Lekcija bridko naučena: “Avto ni investicija. Je poklon egu z zelo kratkim rokom trajanja.”

Vida in Nastja: kako najhitreje izprazniti denarnico

Vida je v srednji šoli zapravila praktično vso žepnino za oblačila. “Hitro sem ugotovila, da sem metala denar za stvari, ki jih nisem nosila več kot dvakrat.”

Nastja je imela podoben izziv. Samo da niso bila oblačila, ampak naročnine. “Nikoli nisem spremljala izdatkov. In dokler nisem vsega vnesla v aplikacijo, sploh nisem vedela, koliko gre vsak mesec za stvari, ki jih sploh ne uporabljam.”

Obe sta se danes naučili postavljati meje, spremljati porabo in si reči: “Mogoče pa tega res ne rabim.” Zdaj uporabljata aplikacije, spremljata stroške in si postavljata jasne limite za vsako kategorijo: “Zdaj imam budget za zabavo, kozmetiko, prosti čas, varčevanje …”

Peter: “Kipanje denarja skozi okno je bila moja domena.”

Peter ne ovinkari. V enem mailu navrže štiri primere:

  • Prevelika hiša, kupljena na začetku zveze. Razhod in izguba 30–40 tisoč evrov.
  • Vstop v solastništvo podjetja z napačno dinamiko. Minus 10 tisoč.
  • Zaposlitev s “kreativnim” plačilnim sistemom, ki se je čez noč ustavil.
  • Potrošniški kredit z visoko obrestno mero za ne-nujno željo. Minus 7 tisoč.

“Sem impulziven. In sem moral res konkretno nazaj držat sebe, da sem se tega odvadil.”

Danes ve, da mora vsak nakup prestati dve presoji: spanje čez noč in trezen pogovor sam s sabo. “Šolski sistem me ni naučil nič o denarju. Zato zdaj to popravljam.”

Napačen nasvet, napačna odločitev

Nekatere napake ne nastanejo zaradi impulza ali nevednosti. Nastanejo, ker smo zaupali. Ker je nekdo rekel, da je to dobra odločitev. Ker smo verjeli, da ima nekdo več znanja, več izkušenj ali pa vsaj dobre namene.

Včasih ta oseba nosi naziv “svetovalec”. Včasih je to partner. Včasih pa smo to mi sami, v prejšnji verziji sebe.

Potrebujete
finančni načrt?

Spoznajte naš strokovni pristop izdelave personaliziranih finančnih načrtov,
ki jih pripravlja ekipa osebnih finančnih svetovalcev ter naš investicijski tim.

Katja: “Ni vsak nasvet nasveta vreden.”

Katja je skupaj z možem investirala v projekt, ki jima je bil priporočan s strani “strokovnjaka”. Vse je zvenelo lepo, dokler se ni izkazalo, da ni bilo tako. “Zaupala sva, nisva pa postavila pravih vprašanj. Bila sva prepričana, da če ti nekaj nekdo ‘pametnejši’ reče, potem že drži. Danes vem, da ni vsak nasvet nasveta vreden.”

Nauk? “Kritična presoja ni cinizem. Je samoobramba.”

Miran: iz profesionalca v popolnega začetnika

Miran je leta 2007 že nekaj let varčeval in imel 27.000 evrov prihrankov. Delal je kot svetovalec, a zase danes pravi: “S tistim znanjem se danes nikoli ne bi poimenoval za svetovalca.”

V tistih letih so bili v modi balkanski skladi. Delnice so rasle, ljudje so verjeli, da gre vse samo še gor. Banke so ponujale t. i. lombardne kredite: zastaviš premoženje, dobiš kredit, kupiš še več. In Miran je skočil noter.

Najprej je vložil polovico prihrankov. Ko je sklade “zamajalo”, je prišel t. i. margin call: moral je prodati še preostanek in dodati denar, da pokrije izgube. Potem je padlo še enkrat. In Miran je ostal brez vsega.

Spominja se trenutka, ko je prosil partnerko, da mu posodi denar za še en poskus: “Rekla je: Lahko ti dam, ampak potem sva midva zaključila.” Izbral je njo. In izgubo. In lekcijo.

Danes pravi: “Takrat sem prvič razumel, da nihče ne ve, kam bodo šli trgi. Nihče.”

Čeprav so te zgodbe boleče, imajo skupno nit: pretirano zaupanje in pomanjkanje vprašanj.

Vsi vpleteni so danes bolj previdni. Ne nujno bolj cinični, ampak bolj odgovorni do svojih odločitev.

Ker nič ni samoumevno, tudi če je povedano z lepimi grafikami, zvenečimi izrazi ali z zelo prepričljivim tonom. Suverenost ≠ strokovnost.

Ko napaka ni enkratno dejanje, ampak način življenja

Nekatere finančne napake se zgodijo enkrat: napačna naložba, impulziven nakup, slab nasvet. Te imajo začetek in konec. In potem so tu druge. Tiste, ki niso ena sama odločitev, ampak vzorec. Globoko zakoreninjen odnos do denarja, ki nas vodi že od otroštva.

Elina zgodba: denar kot nekaj, kar moraš dati stran

Ela ne govori o eni sami napaki. Govori o načinu, kako že vse življenje vidi denar in kako ta pogled vpliva na vse, kar z njim počne. “Moja največja finančna napaka je moj odnos do denarja. In ta odnos me spremlja že od malih nog.”

Sama sebe opiše kot nekoga, ki denar nevede vedno usmeri stran od sebe: “Vedno najdem ljudi, ki ga bolj potrebujejo kot jaz. Projekte, ki jih je treba rešiti. Stiske, ki me pokličejo.”
In to ni nekaj, kar bi se zgodilo enkrat. To je nekaj, kar se dogaja vedno.
“Zato sem danes v slabšem finančnem položaju, kot bi lahko bila. Čeprav sem delala, varčevala, pomagala.”

Pove, da so bile tudi klasične napake: vlaganje v gradnjo hiše z bivšim partnerjem brez pogodb ali računov. Varčevanje v napačnih skladih. “Nisem kupila bitcoina, ko sem čisto na začetku njegovega rojstva izvedela zanj v Kiberpipi, ko je o tem predaval (sedaj milijonar) kolega … Ah … ko bi, če bi …” Ampak vse to je le površinsko. Če bi se ta “če bi” dejansko uresničil, bi bila njegova usoda ista, kot je usoda vsakega evra, ki ga prisluži: “Dajem ga stran. Tistim, ki ga rabijo bolj od mene. In vedno ga kdo rabi bolj.”

“Na tem svetu je toliko stvari za izboljšat … In če jih lahko, jih moram.” Pa jih je res treba? Ela se zaveda, da je ta vzorec povezan z vrednotami. Z notranjim občutkom dolžnosti. In z željo, da bi naredila svet vsaj malo boljši. A hkrati tudi priznava: “Če sem sama finančno nestabilna, težko delujem dolgoročno. Težje pomagam. In vedno znova začnem iz nič.”

Zaključi z mislijo, ki ni pesimistična, ampak iskrena: “Ne vem, če to lahko spremenim. Mogoče ne. Ampak bi si želela, da bi se vsaj nehala počutiti krivo, ker sem taka.”

Zgodba, kot je Elina, ni redkost. Le redko jo slišimo povedano na glas. Ampak mnogi med nami se bodo prepoznali v tihem dajanju, v odpovedovanju lastni varnosti, v težavi reči “ne” tistim, ki prosijo.

Finančna pismenost ni le znanje o produktih, obrestih in skladih. Je tudi razumevanje sebe. Svojih vzorcev. In pogum, da se vprašamo: “Ali mi to res služi?”

Napaka ni konec, je začetek

Finančne napake so neizogiben del življenja. Vsi jih delamo. Nekatere nas stanejo nekaj evrov, druge več tisoč. Nekatere pozabimo, druge nas še desetletje kasneje stisnejo v želodcu. A vsaka od njih nekaj razkrije. O nas. O tem, komu verjamemo. Kaj nas vodi. Česa se bojimo. In kaj nam je res pomembno.

Zato moramo o njih govoriti.

Ne zato, da bi se primerjali, tekmovali v zneskih ali se tolkli po prsih. Ampak zato, ker v iskrenosti živijo uvidi. Ker z razkrivanjem svojih napak ne kažemo šibkosti, kažemo pogum. In ker s tem ustvarjamo prostor, kjer se je mogoče nekaj naučiti. In zrasti.

S tem člankom smo sodelavci stopili vsak nekaj korakov bližje drug drugemu. In sebi. Mogoče boste v kakšni zgodbi prepoznali tudi svojo. Mogoče vam bo kaj od tega prišlo prav v trenutku, ko bo treba sprejeti naslednjo odločitev. Mogoče pa vas bo samo opomnilo, da niste sami. Da nas je precej, s podobnimi okostnjaki, podobnimi krediti in podobnimi nalepkami, ki jih še vedno nismo porabili.

Če smo si nekaj vzeli iz te izkušnje, je to tole: “Največja napaka ni napačna odločitev. Največja napaka je prepričanje, da se o njej ne sme govoriti.” Kot smo dokazali s tem člankom, se da o finančnih polomijah ne le govoriti, ampak tudi pošteno nasmejati. (Samo dosti časa mora miniti 🙂

Kaj pa bi vi danes svetovali svojemu 18-letnemu jaz-u o denarju, da bi se kakšni izmed napak lahko izognil?

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Prejšnji mesec smo govorili o veliki možnost obdavčitve kriptovalut. Zakon je trenutno na poti potrditve v državnem zboru, tokrat pa bomo nekoliko bolj podrobno pogledali, kaj pravzaprav za vlagatelje v kriptovalute pomeni regulacija.

Konec leta 2024 so namreč začela veljati vsa določila uredbe EU o trgih kriptosredstev MiCA (angleško Markets in Crypto-Assets), ki predpisuje delovanje ponudnikov kriptosredstev in prinaša večjo zaščito vlagateljev.

Večina držav članic EU se je namreč odločila, da dovoli obstoječim nacionalnim ponudnikom storitev virtualnih valut, da delujejo brez licence MiCA v prehodnem obdobju do 18 mesecev po začetku uporabe MiCA. V Sloveniji je tako prehodno obdobje dolgo šest mesecev, na Hrvaškem npr. pa 18 mesecev.

Kaj pa za vlagatelje pomeni MiCA?

V svetu kriptovalut se z uvedbo okvira MiCA v Evropi odpira novo poglavje. MiCA prinaša val sprememb in oblikuje reguliran prostor, kjer bodo digitalne valute lahko odgovorno uspevale.

Foto: Reuters

Ključni elementi okvira MiCA

Okvir MiCA je namenjen zaščiti vlagateljev, zagotavljanju celovitosti trga in spodbujanju inovacij na področju kriptovalut.

Oglejmo si njegove ključne točke:

MiCA je torej že začela veljati, vendar povsod še ne ščiti vlagateljev.

🔹 1. Zahteve za izdajo dovoljenja za ponudnike kriptografskih storitev

V skladu z MiCA bodo morali ponudniki kriptografskih storitev pridobiti dovoljenje za delovanje v EU. To vključuje izpolnjevanje niza strogih zahtev za zagotavljanje varstva potrošnikov in celovitosti opravljenih storitev.

🔹 2. Pravila za stablecoine in žetone s sklicevanjem na sredstva

Za stabilne žetone, ki se v okviru MiCA imenujejo “žetoni e-denarja” (EMT) ali “žetoni, vezani na premoženje” (ART), veljajo posebna pravila. Imeti morajo ustrezne rezerve in vzdrževati trdne strukture upravljanja. Poleg tega so stabilni žetoni, ki niso vezani na EU, omejeni na milijon transakcij na dan, da ne bi spodkopavali eura.

🔹3. Ukrepi za preprečevanje zlorabe trga in zagotavljanje preglednosti

MiCA uvaja ukrepe za boj proti zlorabi trga, vključno z manipulacijo in trgovanjem z notranjimi informacijami. Predpisuje preglednost transakcij in poslovanja s kriptovalutami, s čimer želi ustvariti varnejši in zanesljivejši trg za vlagatelje in uporabnike.

Te določbe so del celovitega pristopa k učinkoviti ureditvi trga kriptovalut, pri čemer se potreba po inovacijah usklajuje z varstvom potrošnikov in finančno stabilnostjo.

MiCA postavlja globalni standard za regulacijo kriptovalut, pri čemer je Evropska unija vodilna. Ta pionirska vloga je pomembna, saj vzpostavlja model, ki mu lahko sledijo druge jurisdikcije, s čimer se lahko ustvari enoten regulativni pristop na svetovni ravni.

Z vzpostavitvijo jasnega regulativnega okvira MiCA povečuje legitimnost trga kriptovalut in s tem zaupanje vlagateljev. To bi lahko privedlo do večjega priliva kapitala v panogo ter spodbudilo inovacije in rast sektorja.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu juniju

Zadnji podatki, objavljeni v mesecu juniju, kažejo, da se je ameriško gospodarstvo v prvem kvartalu letošnjega leta skrčilo celo bolj, kot so predhodno predvidevali. Ameriško gospodarstvo se je tako v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja in napovedi v zvezi z carinami skrčilo za 0.5 %, prvotno pa so predvidevali 0.3 %.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, je v juniju na mesečni ravni poskočila za 0.1 %, na letni ravni to pomeni 2.4 %, kar pa je manj, kot so pričakovali analitiki.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Kaj pa se je v mesecu juniju dogajalo na kapitalskih trgih?

V mesecu juniju so kapitalski trgi še vedno pod vplivom 90 dnevne odložitve uvedbe višjih carin, ki jih je ameriški predsednik Trump objavil 9. aprila letos, povečini zrastli.

Rok odložitve novih carin se izteče 9. julija. Nekateri analitiki pa že opozarjajo, da so trgi celo nekoliko preveč optimistični. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku roka (najverjetneje še sam predsednik Trump ne). Kapitalski trgi so namreč že (povečini) nadoknadili padec, ki ga je povzročil šok uvedbe novih carin.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2025

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu juniju pridobil 0.9 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov ta mesec najbolje ameriške delnice, njihova primerjalni indeks MSCI USA je pridobi 1.7 % (EUR). Delnice trgov v razvoju odlično, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v juniju pridobil 2.7 % (EUR). 

Obveznice pa v juniju slabše, njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil 0.1 % (EUR).

Nekateri analitiki pa že opozarjajo, da so trgi celo nekoliko preveč optimistični. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku roka odložitve novih carin.

Slabše pa gre ameriškemu dolarju. Slabitev ameriške gospodarske moči spričo uvedbe carin, nejasna ekonomska prihodnost ZDA in pritisk na ameriško centralno banko FED za zniževanje obrestne mere so povzročili, da je ameriška valuta napram najmočnejšim svetovnim valutam kot so EUR in Yen izgubila v zadnjih mesecih po objavi novih carin več kot 10 %. Za prav toliko pa so seveda na slabšem tudi evropski vlagatelji v ameriške kapitalske naložbe.

V juniju se je rast vrednosti Bitcoina ustavila

Po močni majski močni rasti, se je rast vrednosti Bitcoina nekoliko zaustavila. Vlagatelji so si očitno vzeli nekoliko premora.

So pa v mesecu juniju vlagatelji investirali preko 300 milijonov USD v Bitcoin ETF-e, kar pomeni, da tak način vlaganja v kripto valute vlagateljem očitno zaradi višje varnosti in enostavnosti ustreza. Vlagatelji svoje portfelje očitno dopolnjujejo tudi z kripto valutami, preko ETF-ov pa je to najbolj enostavno.

Bitcoin je v mesecu juniju malenkost zdrsnil, njegova vrednost je upadla dober procent in se konec junija ustavila pri vrednosti dobrih 90.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Kot smo že zapisali v začetku prispevka, se je v Sloveniji s 1. julijem letos izteklo prehodno obdobje, ko je bilo obstoječim ponudnikom storitev s področja kripto valut še dovoljeno delovanje brez licence MiCA, sedaj to ni več dovoljeno; podjetja morajo pridobiti licenco.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Naslednjo sredo, 9. julija 2025, se približuje dan, ko poteče 90 dnevni premor v zvezi z uveljavitvijo novih carin. Kaj se bo zgodilo po tem datumu, je nemogoče napovedati; predsednik ZDA Trump je preveč nepredvidljiv. Možno je, da bo prišlo do novih pretresov na kapitalskih trgih, lahko pa tudi ne.

Ekonomski podatki v ZDA, objavljeni v mesecu juniju, so trenutno voda na mlin tistim, ki bi si želeli zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED. Inflacija je še vedno pod kontrolo, obenem pa ZDA doživljajo upadanje gospodarske rasti. To pa sta potrebna pogoja za začetek zniževanja.

Še več upanja za začetek zniževanja pa prinašajo novice, da predsednik Trump že išče zamenjavo za predsednika FED Jeroma Powella, ki naj bi ga nadomestil z bolj ubogljivim naslednikom, ki bo bolj sledil in upošteval njegove pritiske po nižjih obrestnih merah.

To pa bi lahko pomenilo nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda. Je pa to slaba napoved za vrednost ameriške valute, ki bo najverjetneje še upadala.

Učinek višjih carin se trenutno najverjetneje še ne pozna na končnih cenah in tako tudi ne na inflacijski stopnji v ZDA.

Žal pa je kar nekaj analitikov mnenja, da se učinek višjih carin trenutno še ne pozna na končnih cenah in tako tudi ne na inflacijski stopnji v ZDA. Vpliv naj bi se pokazal šele v naslednjih mesecih. Ameriški uvozniki so namreč sprejemali modre logistične odločitve, dopolnjevali zaloge, ko uvoz še ni bil obremenjen z višjimi carinami ter izkoriščali tuje izvozne koncesije. Ko ti manevri ne bodo več možni, pa se bo ameriški potrošnik verjetno moral soočiti z višjimi cenami. To pa bo lahko povečalo inflacijo in še bolj zavrlo gospodarsko rast. Več kot 70 % ameriškega BDP-ja namreč prinese potrošnja prebivalstva.

Tako nas tudi v poletnih mesecih čaka na kapitalskih trgih kar nekaj negotovosti in izzivov, upamo pa na najbolje.

Prijavite se na posvet

Imate urejene osebne ali družinske finance in razmišljate, kako dolgoročno zaščititi ter oplemenititi svoje premoženje? Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Zagotovo ste se že kdaj ujeli v spletno “super ponudbo”, ki je trajala še natanko 7 minut, ne glede na to, kdaj ste odprli stran. Ali pa ste ob zaključku nakupa opazili, da kljub temu, da vstopnica stane 33 €, vi sedaj plačujete 34 €, ker toliko očitno stane “strošek izdaje vstopnice”. To niso naključja ali tehnične napake; to so t. i. temni vzorci uporabniške izkušnje: skrbno oblikovani triki, ki izkoriščajo naše psihološke odzive in nas usmerjajo k določenim dejanjem. Pogosto takšnim, ki niso nujno v našem interesu.

Sivi vzorec v spletni trgovini.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki redno opozarja na sporne trgovske prakse, je temne vzorce prepoznala kot vse bolj razširjeno prakso tudi pri slovenskih spletnih trgovinah. Mi pa smo smo zbrali dodatne primere iz domačega okolja, izpostavili novejše in manj očitne vzorce, ter dodali konkretne nasvete, kako jih prepoznati in se jim izogniti.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki redno opozarja na sporne trgovske prakse, je temne vzorce prepoznala kot vse bolj razširjeno prakso tudi pri slovenskih spletnih trgovinah. Mi pa smo smo zbrali dodatne primere iz domačega okolja, izpostavili novejše in manj očitne vzorce, ter dodali konkretne nasvete, kako jih prepoznati in se jim izogniti.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Kaj so temni vzorci?

Temni vzorci (ang. dark patterns) so manipulativne oblikovalske taktike na spletnih straneh in v aplikacijah, ki uporabnika speljejo k dejanjem, ki jih sicer ne bi izbral (npr. nakup, prijava na e-novice, sprejem vseh piškotkov). Pogosto izkoriščajo psihološke bližnjice, kot so občutek nujnosti, pristranskost do vnaprej izbranih možnosti, utrujenost pri odločanju ipd.

Sivi vzorec v spletni trgovini.

Čeprav se mnogi od teh vzorcev še vedno pojavljajo znotraj zakonskih okvirov, jih težko štejemo za etične. Uporabniku odvzamejo pregled nad odločitvijo in ustvarjajo občutek nujnosti, strahu pred zamudo ali celo krivde, če določenega koraka ne izvede.

Značilnosti temnih vzorcev:

  • Uporabljajo psihološke trike, kot so občutek izgube, časovni pritisk ali družbeni dokaz.
  • Izgledajo kot običajen del spletne izkušnje, zato jih je težko prepoznati brez izkušenj.
  • Pogosto vplivajo na vedenje brez jasnega soglasja uporabnika.

Največja moč spletnih trgovin ni v veliki izbiri izdelkov, temveč v tem, kako te izdelke predstavijo.

Najpogostejši temni vzorci:

  • Lažen občutek nujnosti (odštevalniki, omejene zaloge)
  • Skrito dodajanje v košarico (npr. Mojacokolada.si)
  • Trditve o velikem povpraševanju (Vitapur, Bags & More)
  • Sporočilo o majhni zalogi
  • Sramotenje ob potrditvi (“Ne, nočem prihraniti denarja” – Swiss+Bed)
  • Vizualne manipulacije (večji, barviti gumbi za želeno možnost)
  • Neprestano nadlegovanje (ponavljajoča se okna za piškotke)
  • Težka odjava (“roach motel” – enostavna prijava, težka odjava)
  • Čustvena manipulacija (npr. Duolingo sova)
Temni vzorec v spletni trgovini.

Temni vzorci, ki pogosto ostanejo pod radarjem

Temni vzorci niso vedno očitni ali agresivni. Včasih so zaviti v jezik dobrodelnosti, “dodatne zaščite” ali domnevno izboljšane uporabniške izkušnje. Prav zato jih uporabniki pogosto spregledamo ali celo napačno razumemo kot koristne storitve.

NABOR TEMNIH VZORCEV

Prisila k deljenju (Forced Action)

Uporabnika prisilijo, da izvede neko dejanje, ki ni nujno za uporabo storitve (npr. deljenje na družbenih omrežjih za dostop do vsebine).
Primer: Nekatere slovenske trgovine zahtevajo vnos e-naslova za ogled cene ali za dostop do kupona.

Prikrivanje stroškov (Hidden Costs)

Dodatni stroški (npr. dostava, obdelava naročila) se prikažejo šele tik pred zaključkom nakupa.
Primer: Nekatere slovenske trgovine (npr. EnaA, Mimovrste) prikažejo stroške dostave šele v zadnjem koraku.

Zavajajoče preklopne tipke (Trick Questions)

Obrazci, kjer je vprašanje ali možnost oblikovana tako, da uporabnik nehote izbere nezaželeno možnost (npr. potrditvena polja, ki so obrnjena).
Primer: Prijava na e-novice je včasih že vnaprej označena, ali pa je vprašanje zavajajoče.

Obvezna registracija za nakup (Forced Registration)

Uporabnik mora ustvariti račun, čeprav bi lahko kupil kot gost. To odvrača od nakupa ali pa uporabnika sili v deljenje osebnih podatkov.
Primer: Nekatere večje trgovine (npr. BigBang, Harvey Norman) ne omogočajo nakupa brez registracije.

Nepregledna odjava (Obscured Unsubscribe)

Gumb za odjavo od e-novic je skrit ali zapleten (npr. več korakov, nejasen tekst).
Primer: Nekatere trgovine zahtevajo, da pošlješ e-mail za odjavo ali pa je povezava za odjavo komaj vidna.

Zavajajoče ocene in mnenja (Fake Social Proof)

Prikazovanje lažnih ocen, mnenj ali števila nakupov za ustvarjanje vtisa priljubljenosti.
Primer: Na nekaterih slovenskih straneh se pojavljajo generične ocene brez preverjenih uporabnikov.

Zavajajoče privzete nastavitve (Default Settings)

Privzeto so izbrane možnosti, ki so bolj ugodne za trgovca (npr. privzeta prijava na e-novice, privzeto sprejemanje vseh piškotkov).

Kako se zaščititi pred temnimi vzorci

Temnim vzorcem se ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa jih prepoznamo in zmanjšamo njihov vpliv.

Pomagajo že osnovna pravila pozornega branja in zdrave previdnosti:

  • Vedno preverite kljukice. Ne domnevajte, da je izbrano le tisto, kar ste sami označili.
  • Pred potrditvijo preglejte znesek. Dodatki, kot so zavarovanja in donacije, se pogosto znajdejo v košarici brez jasnega opozorila.
  • Ne pustite se ustrahovati. Časovni pritisk in sporočila v slogu “samo še danes” so pogosto neresnični. Če vas stran sili v naglo odločitev, si vzemite čas.
  • Kupujte kot gost, kjer je le možno. Ni potrebe, da ustvarjate račun za vsak nakup.
  • Prijavite sumljive prakse. Če nekaj ni pošteno, o tem obvestite ZPS ali Tržni inšpektorat.

koliko (finančnih) let
štejete?

Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.
Temni vzorec v spletni trgovini.

Uporabniška izkušnja je odgovornost obeh strani

Spletne trgovine so danes veliko več kot zgolj digitalne police. Njihova največja moč ni v veliki izbiri izdelkov, temveč v tem, kako te izdelke predstavijo. Pri tem pogosto uporabljajo principe vedenjske psihologije: od ustvarjanja občutka nujnosti, izkoriščanja avtomatiziranih odločitev, do subtilnih čustvenih pritiskov.

Ti prijemi bi lahko služili izboljšani uporabniški izkušnji, kjer je nakup enostaven, hiter in prijeten. A žal so pogosto uporabljeni v drugo smer. Ne za pomoč uporabniku, ampak za njegovo manipulacijo. Da kupi več, kot je načrtoval. Da v košarici ostanejo dodatki, ki jih ni želel. Da popust, ki si ga je želel koristiti, izgine, če ne pristane še na nekaj drugega.

To ne pomeni, da je odgovor odpoved nakupovanju. Ni treba, da zapremo vse zavihke in si rečemo: “Saj v resnici ničesar ne potrebujem. Pred 50 leti tega ni bilo, pa so vsi preživeli.”  Finančna anoreksija ni prava varovalka.

Rešitev je drugje. Kot potrošniki imamo glas, vpliv in moč. Lahko se odločimo, da ne kupujemo tam, kjer nas zavajajo. Lahko napišemo podjetju, da nas je njihova praksa zmotila. Lahko jih prijavimo pristojnim inštitucijam. In kar je najpomembnejše: lahko postanemo informirani, pozorni, preudarni.

Rešitev ni v tem, da nič ne kupujemo. Rešitev je v tem, da znamo kupovati pametno. Tudi to je namreč poglavje v učbeniku finančne pismenosti.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Ali veste, kaj pomenijo izrazi, kot so moratorij, interkalarne obresti ali efektivna obrestna mera? Ne? Brez skrbi, niste edini.

Bančniški svet ima svoj jezik

In ta jezik je pogosto prepreden z izrazi, ki jih marsikdo ob prvem stiku ne razume povsem. A prav ti izrazi odločajo o tem, koliko bomo na koncu res plačali, kakšne so naše obveznosti in pravice ter kako varne so naše finančne odločitve.

Zato smo pripravili kratek slovarček najpogostejših bančnih izrazov, ki vam bo pomagal razumeti drobni tisk, postavljati prava vprašanja in se samozavestno pogajati za boljše pogoje.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Ne le ob najemu kredita, ampak tudi v vsakdanjih pogovorih, kjer se z razumevanjem teh izrazov izognemo površnim odločitvam in napačnemu občutku varnosti.

bančni slovarček

🔹 Amortizacijski načrt

Načrt odplačevanja kredita, ki prikazuje razdelitev vsakega obroka na glavnico in obresti. Omogoča vpogled v preostali dolg in dinamiko odplačevanja skozi celotno dobo kredita.

🔹 Anuiteta

Mesečni obrok kredita, ki vključuje dve komponenti: glavnico in obresti. Znesek anuitete je ves čas enak, vendar se razmerje med glavnico in obrestmi spreminja: obresti se sčasoma manjšajo, glavnica pa veča.

🔹 Efektivna obrestna mera (EBM)

Letna obrestna mera, ki vključuje vse stroške kredita: obrestno mero, stroške odobritve, stroške vodenja, zavarovanje itd. Namenjena je lažji primerjavi različnih kreditnih ponudb.

🔹 Euribor

Medbančna obrestna mera v evrih, ki se dnevno oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje med evropskimi bankami. Uporablja se kot osnova za variabilne obrestne mere; banke mu običajno dodajo lasten pribitek (maržo).

🔹 Interkalarne obresti

Obresti, ki se obračunajo med črpanjem kredita in začetkom njegovega odplačevanja. Značilne so pri stanovanjskih kreditih, kjer je lahko obdobje med izplačilom sredstev in začetkom odplačevanja daljše.

🔹 Moratorij

Označuje odlog plačevanja obveznosti, najpogosteje ob začasni izgubi dohodka, bolezni ali drugih izrednih razmerah. Moratorij je lahko delni (samo glavnica) ali celotni (glavnica + obresti).

🔹 Solidarni porok

Fizična oseba, ki z lastnim premoženjem jamči za poplačilo kredita, če kreditojemalec z obveznostmi zamuja. Banka lahko terja poroka neposredno, brez vnaprejšnje izterjave dolžnika.

🔹 Zavarovalna premija

Znesek, ki ga kreditojemalec plača za zavarovanje kredita. Ob neodplačevanju kredita zavarovalnica poplača banko, ne pa kreditojemalca. Premija ne pomeni, da so kreditojemalčevi dediči oproščeni dolga; to je odvisno od vrste zavarovanja.

🔹 Glavnica

Osnovni znesek kredita, ki ga prejmete od banke. Na to vsoto se obračunavajo obresti.

🔹 Obrestna mera

Določena kot fiksna (ostaja nespremenjena) ali variabilna (lahko se spreminja glede na referenčno mero, npr. Euribor). Določa višino obresti, ki jih plačate banki.

🔹 Ročnost

Obdobje trajanja kredita, izraženo v mesecih ali letih (npr. kredit z ročnostjo 240 mesecev = 20 let).

🔹 Zamudne obresti

Obresti, ki se začnejo obračunavati, ko kreditojemalec zamuja s plačilom obveznosti.

🔹 Skupni znesek za plačilo

Vsota vseh obrokov kredita (glavnica + obresti + stroški), ki jih boste plačali do konca odplačilne dobe.

🔹 Zavarovanje kredita

Načini, kako banka zaščiti svojo terjatev: lahko gre za poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, zastavo nepremičnine, ali depozit.

Potrebujete tudi neodvisen nasvet

Če želite biti dobro pripravljeni, preden podpišete kakršnokoli pogodbo, je razumevanje teh izrazov ključnega pomena.
Če vam kateri od pojmov ni jasen, vam priporočamo posvet z neodvisnim finančnim svetovalcem. Bančni svetovalec vam je sicer dolžan razložiti pogoje na razumljiv način, a ne pozabite: deluje v interesu svoje banke, podobno kot trgovec, ki vam predstavlja izdelke lastne trgovine.

Zato je zares dobra priprava več kot le poznavanje terminologije. Potrebno je tudi nepristransko razumevanje širšega konteksta, ki vam omogoča, da ocenite, ali je izdelek (ali svetovanje) res v vašem interesu, ne le v interesu prodaje.

Znanje je moč, a šele z neodvisno perspektivo postane tudi orodje za boljše finančne odločitve.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Kako naj učinkovito upravljamo svoj denar, da bomo pripravljeni na vsakodnevne izdatke, nepričakovane življenjske pretrese in dolgoročne cilje? Odgovor se skriva v eni najbolj preprostih, a genialnih idej: v treh vrečah denarja.

Sistem 3-VD je model, ki razdeli vaše finance v tri ločene vreče: transakcijsko, likvidnostno in naložbeno.

Vsaka ima svojo vlogo, skupaj pa sestavljajo celovit in prilagodljiv sistem za vse življenjske faze: od prvih zaslužkov do upokojitve.

Ta sistem smo razvili v svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji, kot odgovor na stiske ljudi, ki so iskali več kot le proračunske tabele. Iskali so občutek varnosti, jasnost, načrt. Avtorja sistema, Ana in Mitja Vezovišek, sta ga prvič predstavila v knjigi Adijo, finančni stres in od takrat ga je uspešno uporabilo več tisoč Slovencev.

Ni čudežna formula. Je pa trdna osnova, ki vas lahko pripelje od negotovosti do finančne zrelosti.

Kaj je sistem 3-VD ali sistem treh vreč denarja?

Bistvo sistema 3-VD je razdelitev vseh naših denarnih sredstev v tri funkcionalne vreče, pri čemer ima vsaka jasno nalogo:

  • Transakcijska vreča = denarnica za vsakodnevne izdatke
  • Likvidnostna vreča = finančna rezerva za nepričakovane dogodke
  • Naložbena vreča = orodje za dolgoročno rast premoženja

Ta razdelitev ni zgolj estetska ali teoretična. Njihovo bistvo je v tem, da vsaka vreča rešuje točno določen izziv, s katerim se soočamo v osebnih financah.

Ko so vse tri vreče postavljene in pravilno povezane, lahko:

  • bolje razumemo, kam gre naš denar,
  • zmanjšamo stres ob nepredvidenih izdatkih,
  • varneje in pametneje investiramo,
  • ter zadihamo z večjo finančno lahkotnostjo.

1. Transakcijska vreča

Transakcijska vreča je osnova naše finančne stabilnosti. V njej je denar, ki ga potrebujemo za vsakodnevno življenje: hrano, položnice, prevoz in druge redne mesečne stroške.

Ta vreča je naša operativna denarnica: vsebuje sredstva, ki jih (predvidljivo) potrebujemo skozi mesec. Ključno pravilo zanjo je, da mora biti vedno polna, nikoli pa prepolna. Na računu naj bo:

  • znesek mesečnega proračuna in
  • približno 10 % rezerve za manjša presenečenja.

Vsi prihodki, ki presegajo to količino, se prenesejo v drugo vrečo (najprej v likvidnostno, nato v naložbeno).

Transakcijska vreča je kot torbica, ki jo nosimo vsak dan. Ne vsebuje vsega, kar posedujemo, ampak to, kar res nujno potrebujemo.

Zaslužimo premalo ali porabimo preveč?

Če je ta vreča naša edina vreča, potem živimo iz meseca v mesec. To mora biti alarm za nas, saj je finančni mir, ki pride z varnostno rezervo, edini način, da lahko živimo sproščeno življenje, ki ne razjeda našega mentalnega in fizičnega zdravja. Če je življenje od plače do plače naša realnost, si moramo zadati za prvi cilj, da porabimo manj, kot zaslužimo.

2. Likvidnostna vreča

Likvidnostna vreča je naš osebni varnostni sklad. Namenjena je nepričakovanim dogodkom: izgubi službe, bolezni, večjim popravilom doma ali avtomobila. Če transakcijska vreča poskrbi za vsakdan, likvidnostna skrbi za miren spanec.

V tej vreči hranimo sredstva, ki jih ne potrebujemo vsak mesec, a morajo biti vedno pripravljena, če bi jih potrebovali.

Koliko denarja mora biti v njej?

Priporočena višina znaša 3- do 12-kratnik mesečnih stroškov, natančna številka pa je odvisna od našega življenjskega položaja:

  • kako varna je naša zaposlitev,
  • koliko obveznosti imamo (otroci, krediti ipd.),
  • kakšen življenjski slog vodimo.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Denar iz likvidnostne vreče mora biti vedno na voljo, zato ga ne vlagamo v tvegane naložbe, kot so kriptovalute, niti ga ne vežemo v dolgoročne depozite. Likvidnostna vreča je naš rešilni jopič. Nič nam ne koristi, če ga imamo med jadranjem doma, zaklenjenega v sefu.

To pa ne pomeni, da naj denar likvidnostne vreče leži na računu brez obresti. S tem bi nam likvidnostno vrečo odžirala inflacija in tako smo si naredili likvidnostvno vrečo z luknjo. Najboljša izbira mesta za naša sredstva v likvidnostni vreči so denarni skladi ali visoko obrestni varčevalni računi, ki omogočajo hiter dostop do sredstev.

Likvidnostna vreča ni razburljiva. Je pa nepogrešljiva.

Ko jo enkrat vzpostavimo, življenje teče bolj gladko tudi takrat, ko nam življenje pod noge meče polena.

3. Naložbena vreča

Ko sta transakcijska in likvidnostna vreča stabilni, lahko presežke usmerimo v tretjo, naložbeno vrečo. To je prostor, kjer naš denar začne zares delati za nas.

Naložbena vreča je namenjena dolgoročnim ciljem, kot so lastno stanovanje, pokojnina ali uresničitev sanjskega projekta. V njej se ne ukvarjamo z dnevnimi izdatki ali nepredvidenimi stroški, temveč z dolgoročno rastjo premoženja.

Ta vreča vključuje varčevanja in investicije, pri čemer postopoma oblikujemo razpršen portfelj, ki ustreza našim ciljem, časovnemu horizontu in stopnji tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti.

Naložbena vreča ne deluje po občutku ali intuiciji. Deluje, ko jo upravljamo sistematično. Če preskočimo osnovi finančni temelj in začnemo vlagati brez varnostne rezerve, nas lahko že prva kriza prisili v prodajo naložb z izgubo.

koliko (finančnih) let
štejete?

Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.

Kako polnimo svoje vreče denarja?

Uspeh sistema 3-VD ne temelji zgolj na razdelitvi denarja v tri kategorije. Ključno je tudi zaporedje, v katerem polnimo svoje vreče in kako dosledno se tega držimo.

Vrstni red polnjenja vreč je sledeč:

1. Najprej transakcijsko: da vedno zmoremo pokriti osnovne stroške.

2. Nato likvidnostno: da si ustvarimo varnostno rezervo.

3. Nazadnje naložbeno: ko sta prvi dve vreči stabilni.

3 vreče denarja polnimo postopoma in ne preskakujemo.

Najpogostejša napaka, ki jo kot strokovnjaki opažamo, je prehitevanje. Mnogi želijo svoj denar čim prej oplemenititi, zato preskočijo polnjenje likvidnostne vreče in vlagajo neposredno. A ko pride kriza, so prisiljeni prodajati naložbe; pogosto z izgubo. To ni finančni mir, temveč pasivna odvisnost od trga.

Zato velja zlato pravilo: varnost naj bo vedno pred donosom.

Povezave med vrečami

Sistem 3-VD ne deluje kot tri ločene denarnice brez stika. Ravno nasprotno: njegova moč je prav v medsebojni povezanosti vreč, ki omogoča, da se prilagajamo življenjskim okoliščinam in optimalno razporejamo presežke.

Ko je transakcijska vreča prepolna, presežek prenesemo v likvidnostno vrečo. Ko tudi ta doseže svoj cilj (na primer šestmesečno rezervo), začnemo presežke usmerjati v naložbeno vrečo.

Če pa se zgodi kriza (na primer: nenadna izguba prihodkov ali večji nepričakovani strošek), se lahko začasno ustavi polnjenje naložbene vreče, da se likvidnostna ne izprazni preveč. Po potrebi presežke tudi ponovno preusmerimo nazaj vanjo.

Pomembno je, da znamo prepoznavati signale, ki kažejo, katera vreča v določenem trenutku potrebuje največ pozornosti. Tako ohranjamo ravnovesje in zmanjšujemo tveganje, da bi nas nepredvideni dogodki potisnili v zadolževanje ali prisilno prodajo naložb.

Sistem 3-VD je torej živ. Ni enkratna postavitev, temveč dinamičen okvir, ki se prilagaja našemu življenju.

Prednosti sistema 3-VD

Sistem 3-VD je več kot le razporeditev denarja. Je način razmišljanja, ki omogoča, da naše finančne odločitve postanejo bolj zavestne, premišljene in povezane z našimi cilji.

Med najpomembnejšimi prednostmi sistema so:

1. Odprava impulzivnosti
Ko imamo jasno strukturo, lažje ločimo med varčevanjem, vlaganjem in vsakodnevnimi izdatki. To nas varuje pred impulzivnimi finančnimi odločitvami, ki pogosto temeljijo na strahu ali evforiji.

2. Stabilnost v času negotovosti
Ko pride do tržnih padcev ali osebnih kriz, ne potrebujemo panično prodajati naložb, ker imamo likvidnostno vrečo. To prinaša občutek notranje stabilnosti, tudi ko je svet okrog nas negotov.

3. Večji nakupi brez stresa
Prenova doma, nakup avtomobila ali večje potovanje ne porušijo finančnega ravnovesja. Če so predvideni vnaprej, se sredstva zanje zbirajo v ustrezni vreči.

4. Večja preglednost in jasnost
Ko vemo, kje je naš denar in kaj je njegov namen, se zmanjša občutek zmede. Lažje sprejemamo odločitve in hitreje opazimo morebitna neravnovesja.

5. Notranji občutek varnosti
Morda najpomembnejši učinek: manj skrbi. Ko vemo, da imamo strukturo, ki deluje (tudi, ko se vse zdi nepredvidljivo), se lahko osredotočimo na življenje, ne le na preživetje.

Trije temelji, ena prihodnost

Sistem 3-VD je več kot le orodje za razporeditev denarja. Je okvir, ki nam pomaga sprejemati odločitve z jasnostjo in občutkom nadzora. Omogoča nam, da zaščitimo svojo sedanjost, okrepimo odpornost na pretrese in obenem gradimo prihodnost.

Če želimo, da denar dela za nas (in ne obratno) mu moramo postaviti trdne temelje. In ti se začnejo z razumevanjem sistema 3-VD. Kajti res ne gre (samo) za to, da imamo več denarja; gre za to, da imamo nadzor nad njim.

Poglobi znanje in zgradi sistem zase

Za tiste, ki si želijo sistem 3-VD resnično osvojiti in ga prilagoditi svojim lastnim ciljem, priporočamo branje obeh knjig, v katerih avtorja sistema, Ana in Mitja Vezovišek, podrobno razložita vse faze osebnih financ:

📘 Zmagovalna kombinacija 1: Kako do močnih finančnih temeljev
Vodič po transakcijski in likvidnostni vreči: s konkretnimi koraki, izračuni in primeri.

📙 Zmagovalna kombinacija 2: Skrivnostne sestavine investiranja
Poglobljen vpogled v naložbeno vrečo: z opozorili, strategijami in razkritimi miti investiranja.

Sistem deluje. Zdaj je čas, da začne delovati tudi za vas.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Bodo kriptovalute obdavčene? Kot kaže, bo odgovor pritrdilen. Vlada je namreč pripravila konkreten predlog obdavčitve kriptovalut, ki naj bi stopil v veljavo s 1. 1. 2026, in ga že poslala v javno obravnavo. Tokrat se zdi, da misli resno.
Obenem pa tudi zunaj naših meja ni bilo zatišja. V ZDA je bonitetna agencija Moody’s znižala oceno države, kar ima lahko daljnosežne posledice za globalne trge. Bitcoin pa je medtem spet poskočil in se nevarno približal simbolični meji 100.000 evrov.

Vabljeni k branju celotne analize, v kateri pojasnjujemo, kaj to pomeni za vlagatelje, kakšni so možni scenariji za prihodnost in kaj lahko (ali pa bi morali) storiti vi.

Predlog zakona za obdavčitev kriptovalut

Vlada je v javno razpravo poslala predlog obdavčitve dobičkov od prodaje kriptovalut. Imetniki kriptovalut naj bi ob prodaji plačali 25-odstotni davek na dobiček, ki bo odmerjen od začetka veljave zakona do odsvojitve.

Obenem vlada pojasnjuje, da so kar nekaj časa čakali na regulativo, ki jo je pripravila Evropska komisija. Na finančnem ministrstvu pa so želeli poenotiti obdavčitev istovrstnih ali pa podobnih finančnih instrumentov.

Foto: Reuters

Če bo zakon uspešno nadaljeval pot do potrditve v državnem zboru, bodo s 1. 1. 2026 kriptovalute obdavčene od tistega datuma dalje. »Donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj,« še pojasnjuje vlada. Kriptovalute bodo torej obdavčene od vrednosti na dan začetka veljave zakona oz. bo obdavčen donos, ki bo ustvarjen do odsvojitve.

Potrebno pa je vedeti, da odsvojitev kriptovalute pomeni menjava kriptovalute za fiat valuto ali prenos kriptovalute v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptovalute na drugo osebo. Odsvojitev pa ne pomeni menjave kriptovalute za druge kriptovalute in tudi ni prenos kriptovalute med denarnicami istega imetnika.

Davčna osnova bo dobiček od odsvojitve kriptovalut, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptovalut, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptovalut.

Če boste kripto valute prodali pred koncem tega leta, se boste davku izognili. Tisti torej, ki bodo želeli po tem zakonu plačevati davek, bodo morali s 1. 1. 2026 oziroma na ta presečni dan vse svoje kripto premoženje razkriti finančni upravi. To za sabo potegne tudi administracijo, se pravi spremljanje evidenc, predvsem pa oddajo napovedi in komunikacijo s Fursom, kar je lahko zahtevna naloga.

Donos, ki smo ga ustvarili s kriptovalutami, po novem predlogu zakona ne bo obdavčen za nazaj.

In če ne prijavimo kripto premoženja? 

Kdor tega ne bo naredil, tvega, da bo obdavčen na celotno razliko, ne samo na vrednost, akumulirano od 1. 1. 2026 dalje, kar je lahko seveda bistveno več. 

Odzivi na osnutek zakona

Seveda je osnutek zakona takoj naletel na neodobravanje predvsem številnih kripto združenj in posameznikov, pa tudi nekaterih opozicijskih političnih strank.

Tu je najdlje prišla opozicijska NSi, ki je podala svoj predlog obdavčitve.

NSi z omenjenim zakonom predlaga obdavčitev kriptovalut v višini pet odstotkov vrednosti posamezne transakcije, ko so kriptovalute unovčene oziroma izplačane. Unovčenje do 10.000 evrov kritpovalut pa bi ostalo neobdavčeno.

Cilj njihovega predloga je predvsem administrativno preprosta in razumljiva obdavčitev, kar je po predlogu vlade praktično nemogoče. 

Kakšen predlog bo sprejet, je trenutno seveda nemogoče napovedati. Glede na potek podobnih zadev v Sloveniji pa je možno še veliko sprememb.

Znižanje bonitetne ocene ZDA

Eden najbolj odmevnih dogodkov v mesecu maju je bilo zagotovo znižanje bonitetne ocene ZDA s strani ameriške agencije Moody’s.

Agencija Moody’s je namreč v sredini maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1. Kot razlog je navedla:

  • rastoči dolg ZDA,
  • visoke stroške obresti in
  • manjše prihodke v ameriški proračun zaradi zniževanja davkov Trumpove administracije.

Kaj to pomeni za ZDA?

Predvsem še dražje zadolževaje. Kupci ameriškega dolga oz. ameriških obveznic (treasuries), s katerimi ZDA tudi refinancirajo svoj obstoječi (ogromen) državni dolg in omogočajo delovanje države, namreč zahtevajo za nakup višjo donosnost, to pa pomeni višje zahtevane obresti ter padec vrednosti ameriških državnih obveznic. Tako se ameriški dolg samo še povečuje in vnaša dodatno negotovost v stabilnost in prihodnost ameriškega gospodarstva, ki ga je predsednik Trump s svojo nespametno carinsko politiko že dodobra načel. Reagirali so tudi kapitalski trgi, ameriške delnice so takoj izgubile na vrednosti. ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.

Agencija Moody's je maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu maju

Ameriško gospodarstvo se je v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja v zvezi z carinami skrčilo, gospodarska rast je nižja za 0.2 %, pred uvedbo carin pa je bila napovedana rast v višini 0.8 %. Analitiki to pripisujejo spremenjenim nakupnim navadam Američanov zaradi vsesplošne negotovosti in manjši gospodarski aktivnosti, ki jo je povzročila uvedba dodatnih carin.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v maju na srečo zopet nekoliko zmanjšala. Letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.3 %.

Kako pa so se na dogajanje v maju odzvali kapitalski trgi?

V maju so kapitalski trgi lepo zrastli, nekoliko jih je zatreslo le znižanje bonitetne ocene ZDA. Trump je sicer nedavno zagrozil državam EU-ja z uvedbo 50 % carin, vendar je kasneje rok za uvedbo podaljšal, tako da posebne škode na kapitalskih trgih ni bilo. 

V zadnjih dneh maja je sicer odjeknila novica, da je ameriško trgovinsko sodišče (US Court of International Trade) odločilo, da je uvedba novih carin predsednika Trumpa neustavna iz zato nična. Trumpova administracija se je seveda odzvala ogorčeno, zadeva je tako trenutno na prizivnem sodišču. Zadnja instanca za razrešitev te dileme je vrhovno sodišče ZDA.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2025

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu maju pridobil 6.1 % (EUR). Od razvitih trgov so ta mesec najbolje delale ameriške delnice; njihov primerjalni indeks MSCI USA je pridobi kar 6.6 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so delale dobro; njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v maju pridobil 4.4 % (EUR). Tokrat razmerje med USD in EUR ni bistveno vplivalo na vrednotenje indeksov; spremenilo se je za komaj 0.1 %.

Obveznice pa so v maju dosegale različne vrednosti. Ameriške so spričo znižanja bonitetne ocene ZDA izgubile na vrednosti, medtem ko so evropske zrastle; njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil cca. 0.2 % (EUR).

ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.

V maju je vrednost Bitcoina zopet zrastla

Po aprilski rasti je vrednost Bitcoina tudi v maju zrastla.

Analitiki rast pripisujejo različnim razlogom:

  • umiritev inflacije, 
  • bolj spravljivi toni glavnih akterjev trgovinske vojne, ki vlivajo upanje na razrešitev …

Vse to vpliva na večji optimizem o ekonomski prihodnosti vlagateljev. 

Na drugi strani pa so tudi vlagatelji, ki zaradi znižanja bonitetne ocene ZDA iščejo alternativo kapitalskim trgom in so začeli z vlaganjem v kripto valute.

Na večje povpraševanje vpliva tudi povečanje deleža Bitcoina v rezervah podjetij in korporacij, ki je v zadnjem obdobju krepko narastlo.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Kripto valute pa postajajo vse bolj regulirane, kar najverjetneje pritegne tudi tiste vlagatelje, ki so se prav zaradi neurejenih razmer temu naložbenemu razredu doslej izogibali.

Bitcoin je v mesecu maju tako pridobil na vrednosti: njegova vrednost je zopet zrastla za več kot 10 %. 22. maja pa se je celo močno približala vrednosti 100.000 EUR, kar je ena najvišjih vrednosti v zgodovini.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Lahko rečemo, da so se kapitalski trgi na Trumpove grožnje s carinami kar nekako navadili, pretresi niso več tako siloviti kot na začetku. Kot smo omenili, je konec maja tudi ameriško trgovinsko sodišče določilo, da uvedba novih carin ni v skladu z ameriško ustavo. Kako se bo zadeva razpletla, je trenutno še nemogoče napovedati, upamo pa, da je najhujše že za nami.

Nevarnost za ameriško gospodarstvo predstavlja tudi rastoči dolg in dražje zadolževanje, ki bi lahko ob neugodnem razpletu dogodkov na dolgi rok zamajal temelje ameriške ekonomije. Trenutno so ZDA sicer ekonomsko še vedno močne, bo pa verjetno potrebno prilagoditi trenutno ekonomsko politiko in slediti bolj racionalnim in razumnim ciljem.

Za nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda bi bila potrebna dodatna vzpodbuda. Trenutno bi bilo to lahko agresivnejše zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED, ki bi gospodarstvu prineslo poživitev in nov zagon, posledično pa tudi optimizem na kapitalskih trgih, ki je v zadnjih mesecih splahnel. Alternative trenutno ni na obzorju.

Najboljši scenarij za kapitalske trge bi bilo zagotovo nadaljnje upadanje inflacijske stopnje, ob temu pa zmerno zniževanje gospodarske rasti, kar bi seveda vzpodbudilo FED k močnejšemu zniževanju obrestnih mer. V primeru ponovnega vzpona inflacije kot posledice uvedbe carin v ZDA (kot to napovedujejo nekateri analitiki), pa je močnejše zniževanje obrestnih mer seveda manj verjetno; tveganje je previsoko.

Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.

To pa lahko pomeni zniževanje gospodarske rasti ob rastoči inflaciji, kar vodi v stagflacijo in recesijo, česar se ekonomisti tudi najbolj bojijo.

Vse je torej odvisno od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih. Taka je bila tudi zadnja izjava ameriške centralne banke FED. Na podlagi teh podatkov se bo FED odločal o svoji obrestni politiki in krojil tudi dogajanje na kapitalskih trgih.

Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.

Prijavite se na posvet

Imate urejene osebne ali družinske finance in razmišljate, kako dolgoročno zaščititi ter oplemenititi svoje premoženje? Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp