Se mogoče čutite izčrpane? Brez energije? Ne vidite smisla? Vas nič ne veseli? Ni več pričakovanja?

Ja, decembrski blišč in zabave so minile. In zdaj – praznina. Pravzaprav gre za vrsto depresije, ki jo čutite po decembrskih praznikih. Še zdaleč niste edini, ki se ujame v to sivo, morbidno vzdušje.

Razlogi za malodušje in občutek praznine:

  • Januarja ugotovimo, da je vsa čarobnost božiča mimo in bomo spet čakali celo leto. Potem ko smo gradili napetost cel mesec in čakali ta zadnji teden v letu, je vse skupaj minilo prehitro.
  • Družina, prijatelji in vaši bližnji, ki ste jih srečali v decembru, so odšli in to vam daje občutek osamljenosti, čeprav ste še vedno obdani z bližnjimi.
  • Vsa hrana in pijača je iz vašega telesa naredila katastrofo in ne upate si stopiti na tehtnico, kaj šele začeti razmišljati, kako to popraviti.
  • Praznično vzdušje je mimo, temni dnevi ostajajo, lučk in svetlobnih okraskov ni več. Tema je že kmalu popoldan, manj je sončne svetlobe in manj se gibate. Tega prej niste opazili, ker ste bili zaposleni z decembrskim bliščem.
  • Zadali ste si pretežke in previsoke novoletne zaobljube, ki vas navdajajo s strahom, namesto da bi vas navdihovale.
  • Preveč ste zapravili za zabave, večerje in darila in zdaj imate slabo vest, ostali ste v minusu.

V veliki večini se enostavno ne želimo posloviti od meseca, ki smo ga dolgo čakali, se nanj pripravljali že od oktobra/novembra in okraševali. Morda niti smrečice še niste pospravili, ali pa ste jo in je sedaj tam prazen prostor. Kot bi imeli nekakšnega “mačka” po veselem decembru.

Tretji ponedeljek v januarju

 Od leta 2005 velja, da je vsak tretji ponedeljek v januarju najbolj depresivni dan v letu. T.i. “blue monday” ali otožni ponedeljek je letos 16. januarja.

Profesor psihologije Cliff Arnall s cardifske univerze je razvil formulo, ki na podlagi izračunov različnih dejavnikov, kot so vreme, nizka raven sončne svetlobe, dolgovi, prazna denarnica, propadle novoletne zaobljube vplivajo na dan. Ena od organizacij za duševno zdravje navaja, da gre za formulo:

[W + (Dd)] x T ^ Q} ÷ [M x N_a]

pri čemer “W” pomeni vreme, “D” pomeni dolg, “d” pomeni mesečna plača, „M“ motivacijsko raven in „Na“ potrebo po ukrepanju. To enačbo naj bi znanstveniki preigravali že neštetokrat in mnogi med njimi verjamejo, da je bil ta »praznik« ustvarjen bolj za namene promocije – prav poudarjanje depresivnega obdobja naj bi namreč ljudi bolj vzpodbudilo k zapravljanju. Torej – skozi leta se je oblikovala teorija, da je matematična enačba najbolj depresivnega dneva samo marketinška poteza.

Otožni januar

A ni problematičen samo tretji ponedeljek v januarju. Pregovorno znan depresiven, turoben in melanholičen januar je še kako resničen, saj je z njim povezana sezonska afektivna motnja (SAD) oziroma januarski blues. Ta naj bi bil nekakšna logična posledica maničnega decembra, ko je vse podvrženo nakupovanju, zabavam in druženju, izrazitemu poudarjanju veselja in sreče ter pričakovanju prehoda v novo leto. Ko takšen mehurček januarja poči, je normalno pričakovati trd padec na realna tla, ki ga še dodatno podkrepi turobno vreme in spoznanje, da gremo ponovno od začetka. Čeprav januarski blues običajno mine sam od sebe, je pomembno, da tudi sami naredimo nekaj za dobro počutje.

Kaj lahko sami naredimo za več energije v januarju?

  • Za začetek nehajte opažati le slabih stvari, ampak se osredotočite na tiste lepe, majhne trenutke sreče. Bodite zanje hvaležni. V mislih se čez dan ali konec dneva zahvalite za vsaj 3 stvari – lahko so to osebe, določene situacije, stvari, ki so vas navdušile.
  • Poslušajte veselo glasbo, berite sproščujoče knjige, oglejte si kakšno dobro komedijo.
  • Odpravite se na sprehod, tek, kolesarjenje ali se kako drugače gibajte. Spodbudili boste proizvajanje hormonov sreče, kar bo takoj vplivalo na izboljšanje razpoloženja. Ali pa obiščite savno, ki odpravlja stres, pomirja in sprošča.
  • Preživite nekaj več časa s hišnim ljubljenčkom, kar bo na vas imelo terapevtski učinek. Ali pa negujte rastline – tudi ob tem se boste počutili bolje.
  • Organizirajte omaro, pospravite shrambo, očistite hladilnik. Vsak takšen opravek vam bo dal zadovoljstvo, saj ste odkljukali nekaj z neskončnega seznama.
  • Uživajte uravnoteženo prehrano, izogibajte se alkoholu in drogam.
  • Če se le da, se vsaj za nekaj časa v dnevu izolirajte od vseh motenj in se posvetite samo sebi (včasih je dovolj že pol ure). Odklopite telefon in uživajte v miru – to je lahko meditacija, kopel ob svečkah, sproščanje ob glasbi, pisanje dnevnika, sprehod po gozdu …
  • Če pogrešate ljudi, ki so vam blizu, vzpostavite stik z njimi prek telefona ali videoklica. Včasih že dolg pogovor z drago osebo dela čudeže.
  • Na list papirja zapišite stvari, ki ste jih dosegli v življenju, se opomnite, za kaj ste hvaležni in začrtajte nove izzive.
  • Januarsko monotonost lahko razbijete tudi z iskanjem novih izzivov. Udeležite se novih tečajev, delavnic in začnite s stvarmi, ki so vas že dolgo mikale.
  • Če so negativni občutki kljub vsemu premočni in nič ne kaže, da bodo minili, se obrnite na strokovno pomoč.

ZANIMIVO:

  • Mnogi znanstveniki menijo, da je najbolj depresiven dan v letu zgolj izmišljotina britanske turistične agencije Sky Travel, ki bi naj Arnallu plačala, da se podpiše pod lažne izsledke, da bi prodala potovanja v tople (južne) kraje. Kljub temu mit o najdepresivnejšem dnevu živi naprej in ostaja pomembno marketinško orodje, tudi za znamke alkoholnih pijač. Strokovnjaki za duševno zdravje ob tem opozarjajo, da je tovrstno banaliziranje oz. degradacija depresije in duševnih težav ne le neprimerna, ampak tudi škodljiva.
  • Leta 2018 je Arnall, ki si je leta 2005 izmislil poimenovanje otožni ponedeljek, dejal, da ni želel, da bi imel ta dan negativen prizvok, ampak je želel navdihniti ljudi, da sprejemajo bolj drzne življenjske odločitve.

Zgodovinska dejstva o januarju

  • Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu. Janus je imel dva obraza, ki sta mu omogočala pogled naprej v prihajajoče leto in nazaj v preteklo leto.
  • Prvotni rimski koledar je imel le 10 mesecev. Januar in februar nista bila vključena, ampak sta bila dodana pozneje.
  • Julij Cezar je mesecu dodal 31. dan. Je prvi od sedmih mesecev, ki vsebujejo 31 dni.
  • Otok Ellis v New Yorku je bil odprt 1. januarja 1892. To je omogočilo priseljevanje več kot 20 milijonov ljudi.
  • Stari Anglosasi so januar imenovali Wulfmonath. To je bil mesec, ko so bili volkovi tako sestradani, da so upali priti iskat hrano tudi v vas.

Torej? Se boste res predali praznini in otožnosti samo zato, ker ni več decembrskega glasnega pompa in ker smo prepričani, da je praznina v januarju pač normalna? Ali pa boste enako zanimivo kot prej, sprejemali življenje in kovali nove ideje, ki jih morate uresničiti? In preprosto uživali v smehu, branju knjige ali sobotnemu pohajkovanju po gozdu?

In če se še vedno sprašujete, kako je januar povezan z osebnimi financami, je odgovor kot na dlani. Januarja imamo dve možnosti, ali se »držimo za glavo«, ker smo decembra neustavljivo zapravljali, ali pa smo nase ponosni, kjer smo se znali omejiti od nepotrebnih nakupov.

Vsekakor pa je januar mesec za nov začetek, zato vas vabimo, da preverite, kje ste finančno danes in kam morate priti, da bo vaše zadovoljstvo z osebnimi financami (še) boljše, kot je danes. To lahko naredite s pomočjo Stresnega testa TUKAJ >>

Vse, kar vemo o Božičku, je, da obdaruje otroke za božič. In da je božič najljubši praznik otrok vsako leto. A ničesar ne vemo o zgodovini praznovanja. Od kod ime? Kdaj so se začela praznovanja? Zato smo malce pobrskali za podatki …

Začelo se je tako …

Po zapisih iz zgodovine so prvi božič slavili približno v 4. stoletju. To pa sploh ni edini praznik, ki so ga v preteklosti proslavljali decembra. Še pred Jezusovim rojstvom so se ljudje srečevali, da bi praznovali zimski solsticij. Najkrajši dan in najdaljšo noč, kar se zgodi 21. decembra. Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Ta prelomen dan je za naše prednike veljal kot edino pravo in naravno novo leto. Na Norveškem so tako slavili t.i. Yule, Nemci v tem času Odina, Rimljani Saturnalije, med katerimi so častili Saturna, boga kmetijstva. Naši predniki so na ta dan, ko se sonce ponovno rodi, imeli veliko obredov. Kurili so zimske kresove, se poklonili soncu in se družili ob obredih. To je bilo praznovanje, saj se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim.

Kako so praznovali daleč nazaj na Slovenskem

Na najdaljšo noč so zakurili ogenj – simbol sonca oz. kres, ki so ga postavili običajno na vrhu hriba. Po zapisih Pavla Medveščka, pisatelja in zapisovalca ljudske dediščine, so naši predniki v Posočju v kresni ogenj kot prošnje in zahvale bogu sonca metali sveže brinove in lovorove veje, ki so prasketale, pa tudi klase rži in verjetno še kaj. Ko so na vrh kresa položili brinove veje, ki so v ognju prasketale, so rekli, da je to govorica ognja, ki jo razume le sonce, ki mu je bil kres namenjen.

Praznovanje božiča je pretresalo zgodovino

Na začetku krščanstva se rojstvo Jezusa ni slavilo – glavni praznik je bila velika noč, torej njegovo vstajenje od mrtvih. Datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden. Po predvidevanjih bi to moralo biti 6. januarja, torej v času, ko božič slavi pravoslavna cerkev.

Sprememba je prišla šele s papežem Julijem I., ki je v 4. stoletju odločil, da bodo božič, torej Jezusovo rojstvo, slavili 24. decembra. V srednjem veku so ta praznik praznovali ljudje po celem svetu. Nekateri vladarji so pozneje v zgodovini božič celo prepovedali, a se je kmalu vrnil.

V ZDA je božič uradni državni praznik postal šele 26. junija 1870.

Božično drevo in darila

Okraševanje božičnega drevesca nedvomno spada med najbolj priljubljene tradicije in tega se ne veselijo le otroci, ampak tudi odrasli. Podobno kot praznovanje samega božiča ima tudi okraševanje smrečice in obdarovanje svojo preteklost. Božično drevesce se kot pojem začne uveljavljati šele v 19. stoletju, a korenine ima v poganskem čaščenju dreves. Na začetku so ljudje okraševali listnata drevesa, natančneje hrast. Šele v 7. stoletju se je sv. Bonifacij odločil, da bi morali okraševati jelko, saj ta s svojo špico meri v nebo in s svojo obliko spominja na sveto trojico. V preteklosti so drevesca krasili predvsem z omelo, ki je imela čarobno moč. Božična smrekica se je prvič pojavila v Nemčiji v 16. stoletju. V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili leta 1845.

Kaj pa darila in Božiček?

V tem primeru ni čisto jasno, vendar so v preteklosti darila delili tudi v najrevnejših družinah. Običaja pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvirata iz 19. stoletja in imata le malo skupnega s krščanstvom. V novejšem času se razvije druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila.

Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot običaj poznamo na Slovenskem. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Tudi samo ime Santa Claus izvira iz nizozemščine in pomeni svetega Nikolaja (Miklavža). Nizozemski “Sant-Niklas” je postal SanterKlas in kasneje angleško-nizozemska jezikovna skovanka Santa Claus. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).

V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička. Božiček torej v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Božiček ali dedek Mraz?

V Sloveniji v preteklosti Božiček sploh ni bi znan. Pozneje vera ni bila zaželena v javnosti, zato tudi niso bila dovoljena javna praznovanja božiča v nobeni obliki. Edini mitološki dobrotnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovoljevala, je bil iz Sovjetske zveze uvoženi in poslovenjeni dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so k nam prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. Božiček naj bi bil razširjen zlasti med neverujočimi, Miklavž pa med verujočimi. Kljub pojavu Božička je dedek Mraz še vedno prisoten predvsem v šolah in vrtcih, pogost pa je tudi v podjetjih (obdarovanje otrok zaposlenih) in na javnih prireditvah za otroke v večjih mestih. Božiček obdaruje otroke na božični večer – 24. decembra ali na božično jutro – 25. decembra, dedek Mraz pa za novo leto. Božiček je oblečen v oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, dedek Mraz pa v dolg plašč z ornamenti in polhovko.

Zanimiva dejstva o božiču

  • Rdeče-bele sladkorne paličice prihajajo iz Nemčije – te naj bi nastale kot posledica dolgih cerkvenih obredov in so jih dobili otroci pri maši, da bi bili ves ta čas v cerkvi tiho. Nemško-švedski izseljenci so krasili svoja drevesca s takšnimi sladkorčki in leta 1847 so postali popularni ali bolj znani kot božični bonboni.
  • Američani potrošijo vsako leto povprečno okoli 1000 $ za darila.
  • Na ameriški pošti so leta 2019 razposlati 910 milijonov paketov in 15 milijard pisemskih pošiljk.
  • Zaradi božičnega okraševanja (ki ga Američani jemljejo zelo resno) vsako leto pristane na urgenci 15.000 ljudi (bodite previdni pri namestitvi prazničnih lučk ali zvezd na vrhu božičnega drevesca).
  • Sveta noč je največkrat predvajana in prirejena pesem (od leta 1978 je dobila več kot 733 različic).
  • Črni petek ni najbolj prometni nakupovalni dan. Ta naziv pripada petku in soboti pred božičem, oziroma dnevu pred njim.
  • Rubikovo kocko, najbolj prodajano božično igračko v letu 1980, so takrat prodajali po 1,99$. Danes stane 10 $.
  • V božičnem času prodajo vsako sekundo 28 setov lego kock.
  • Vsako minuto je uporabljenih 6000 Visa kartic.
  • Prvi božični sejem naj bi bil v nemškem Nurembergu leta 1570 in velja za enega izmed najstarejših božičnih sejmov, pa tudi največjega v Evropi.
  • Če boste želeli najeti Božička za kakšno prireditev, boste pri nas zanj odšteli okoli 100 evrov za pol ure programa. Tudi v ZDA stane najem Božička med 150 in 300 $ na uro. Božiček na ulici ali v trgovini zasluži povprečno 60 $ na uro in vsako leto je na voljo več tisoč služb, povezanih z najemom Božička, palčkov ali katerih drugih božičnih likov.

Glede na lestvico revije Billboard so najbolj predvajane božične skladbe vseh časov:

  1. »All I want for Christmas is you«, Mariah Carey (1994)
  2. »Christmas (Baby Please Come Home)«, Darlene Love (1963)
  3. »The Christmas Song (Merry Christmas to You)«, Nat King Cole (1961)
  4. »Last Christmas«, Wham (1984)
  5. »White Christmas«, Bing Crosby (1947)
  6. »Rockin’ Around the Christmas Tree«, Brenda Lee (1958)
  7. »Feliz Navidad«, José Feliciano (1970)

Kaj pa pri nas?

Največkrat predvajana slovenska božična skladba naj bi bila »Bela snežinka« ansambla Veter.

In kako poslati pismo Božičku na Severni pol? Tukaj je naslov …😊

Santa Claus
Santa Claus ’Main Post Office
Tähtikuja 1
96930 Arctic Circle
Finland

Na Laponskem, na severu Finske, je prava božična vasica z Božičkom. Vasico vsako leto obišče več kot pol milijon ljudi.

Če pa slučajno še niste našli božičnih daril za svoje najdražje, pa le pokukajte v našo spletno trgovino. Verjamemo, da boste v njej tudi vi našli kaj za svoje najdražje … Le kliknite TUKAJ >>

Ste vedeli, da na črni petek v ZDA zaradi gneče in boja za najcenejše izdelke umre več ljudi kot v celem letu zaradi napadov morskih psov? Ufff, hudo, ampak žal resnično, kot bomo videli v nadaljevanju, ko bomo nekoliko bolj spoznali nakupovalne navade Američanov, ki so »izumili« črni petek. A črni petek se ne imenuje črni zaradi te žalostne statistike.

Kako se je začelo?

V tujini poznan »Black Friday« je dan, ki naj bi pomenil otvoritev božične nakupovalne sezone, ki jo v Ameriki praznujejo že vse od leta 1952. Izraz se je v zadnjih desetletjih razširil tudi po svetu, trgovci pa z njim napovedujejo začetek zimskih popustov.
So pa izraz »črni petek« prvič uporabili za finančno krizo, natančneje zlom newyorške borze 25. oktobra 1929. Kasneje, v petdesetih letih 20. stoletja so vodje tovarn petek po zahvalnem dnevu začeli označevati za črni petek, ker se je veliko njihovih delavcev odločilo lažno prijaviti bolniške in tako podaljšati praznični konec tedna. Okoli leta 1961 so črni petek uporabili filadelfijski prometni policaji, da bi opisali petek po zahvalnem dnevu, ker so morali delati 12-urne izmene v groznem prometu, saj so se številni obiskovalci zgrinjali v mesto, da bi začeli s prazničnimi nakupi.
V osemdesetih pa so črni petek začeli povezovati tudi v poslovnem svetu, ko so se za prikaz uspešnosti poslovanja uporabljale rdeče in črne številke. V letu, ko je nastal črni petek, naj bi trgovci poslovali s finančno izgubo. Nato pa je prišlo do velikega preobrata in v praznični sezoni, ki se začne po zahvalnem dnevu, so končno izplavali iz rdečih številk. Te so postale črne, in od tod tudi vsesplošno uveljavljeno ime Black Friday.

Ko črni petek traja še ves teden

Na črni petek številni trgovci svoje trgovine odprejo prej kot običajno in tudi zaprejo jih kasneje. Tisti, katerih poslovanje večinoma poteka on-line, z odpiralnim časom nimajo težav, saj svoje spletne trgovine zgolj tehnično prilagodijo dnevu. Razprodaje se potem nadaljujejo do ponedeljka ali pa celo do konca prihodnjega tedna. In tako se je v zadnjih letih uveljavil še nov potrošniški dan, in sicer tako imenovani spletni ponedeljek (tudi »kiberponedeljek« ali Syber Monday), ki je na prvi ponedeljek po črnem petku in je namenjen popustom pri spletnih nakupih.

Kaj imamo mi od črnega petka?

Letošnji črni petek 2022 bo 25. novembra, trgovci pa se nanj začnejo pripravljati že mnogo prej. Skrbno načrtujejo ponudbo, ki jo bodo kupcem namenili po znižani ceni. Cilj tega dne je ustvariti dobiček. Ki pa je izredno visok, saj je ta dan postal že zelo priljubljen in nakupovalna središča zelo dobro obiskana.

V ta namen trgovci izredno veliko oglašujejo. Ni ga medija, ki ne bi imel oglasov na temo črnega petka. Črni petek je sicer odlična priložnost, da si privoščimo nekoliko dražji nakup – a pod pogojem, da gre za nekaj, kar res potrebujemo in smo čakali na te popuste. Morda lahko črni petek izkoristite tudi za novoletna darila. Da ne boste spet zadnji dan mrzlično iskali po trgovinah.

A previdno …

Črni petek je lahko zelo mamljiv, saj velikokrat ljudje kupujemo zaradi popustov in ne zato, ker neko stvar resnično potrebujemo. Še posebej pa se moramo zavedati, da ravno na ta dan trgovci uporabljajo spretne trike, zaradi katerih v trgovinah pustimo še več denarja, kot smo sprva nameravali.
Pomembno je, da nas kljub različnim akcijam in ostalim ugodnostim črni petek ne premami, da bi začeli brezglavo zapravljati. Nakupi na ta dan naj bodo zato skrbno načrtovani in vnaprej pripravljeni.

Kako se na črni petek pripraviti?

Razkrivamo vam nekaj trikov, ki vam bodo pomagali črni petek dobro izkoristiti, ne da bi to drastično vplivalo na vašo denarnico:

  1. Na črni petek se pripravite; v kolikor ne želite obžalovati nenadnih nakupov, si morate nujno narediti seznam stvari, ki jih po vašem mnenju res potrebujete. Ločite med tem, kar res potrebujete in kar si zgolj želite.
  2. Preverite cene že prej; nemalokrat se namreč zgodi, da je izdelek v času pred ali po črnem petku cenejši. Kajti, trgovci vedo, kako impulzivno se lotimo nakupovanja in kako nas pogled na – 20, – 30 % ali še več, hitro premami. Preverite torej ceno prej ali pa celo počakajte, da ta teden mine, saj se bliža mesec december, ko trgovci nemalokrat pripravijo še nižje cene. V eni izmed angleških raziskav, kjer so načrtno spremljali cene, so ugotovili, da je 99,5 % »super ugodnih ponudb« enakih ali celo bolj ugodnih v drugih obdobjih. Na črni petek naj ne bi dosegli najnižje cene v letu.
  3. Nastavite si višino porabe; to je nujno potrebno, če želite, da vam v decembru ostane še za kakšno obdarovanje. Pozor! Nikar se pri tem ne zanašajte na limit ali na kreditno kartico, saj vam bosta pomagala zgolj kratkoročno. Potem bo ostala le še mesečna bremenitev iz naslova nepremišljenega nakupa, ki pa običajno traja precej časa.
  4. Ne ozirajte se na trike, ki jih trgovci uporabljajo z namenom, da bi zapravili več; ogromni napisi, izdelki z visokim profitom bodo postavljeni v ospredje, najpomembnejši izdelki bodo čisto na koncu trgovine (da boste šli prej še mimo drugih in vas tako mimogrede lahko še kaj zamika), predvajajo glasbo, da vas spravijo v boljše razpoloženje … Vse to so majhni triki, ki trgovcem pomagajo napolniti račun, nam pa ga izprazniti.
  5. Črni petek izkoristite za večje nakupe; znano je, da ljudje na ta dan kupujemo izdelke večje vrednosti. Mednje sodijo televizor, bela tehnika, računalniška oprema, gospodinjski aparati itn. saj se popusti tukaj resnično najbolj poznajo. Prav tako pa marsikdo izkoristi nakup za izdelke, ki jih bodo uporabljali po koncu zime, kot so kolesa, klimatske naprave, kosilnice ipd. Bolj kot to, kateri izdelek bomo kupili, je pomembno, da ga res potrebujemo.
  6. Seznanite se s pravicami po nakupu; za nakupe na črni petek veljajo iste določbe kot za blago, ki je bilo kupljeno v redni prodaji. V kolikor bi se izkazalo, da je z izdelkom kaj narobe, imate pravico iz naslova stvarne napake oziroma garancije (to velja predvsem za tehnično blago). V kolikor uveljavljate stvarno napako, o njej obvestite prodajalca v dveh mesecih od dneva odkritja napake, pri čemer od dneva nakupa ne smeta miniti več kot dve leti. Takrat potem podate enega izmed štirih zahtevkov: zamenjava, popravilo, sorazmerno vračilo kupnine ali vračilo kupnine v celoti. Prodajalec mora zahtevku ugoditi v osmih dneh, če ni spora o napaki, v nasprotnem primeru je dolžan v istem roku odgovoriti na vaš zahtevek.

Koliko v resnici porabimo?

Raziskava v ZDA (2021 stats) za leto 2021 je pokazala, da:

  • je povprečna oseba zapravila 430 $,
  • se je skoraj 43 % nakupov zgodilo preko mobilnih telefonov,
  • so bili največji zapravljivci Milenijci (rojeni med začetkom 80 in poznih 90),
  • je povprečen prihranek pri akcijah znašal 24 %,
  • so bili med najbolj iskanimi izdelki na svetu Nintendo Switch, PS4, Apple Airpods, Apple Watch …

Kaj najbolj nakupujemo s popusti?

Na črni petek so najbolj popularni izdelki:

  • Oblačila
  • Elektronika
  • Čevlji
  • Kozmetika in parfumi
  • Kuhinjski pripomočki
  • Darila
  • Otroška oprema
  • Knjige
  • Športni pripomočki
  • Spodnje perilo

Torej …

Če boste popuste izkoristili za nakup nekega dražjega izdelka, ki je v času popustov nekoliko bolj dosegljiv, je črni petek 2022 kot nalašč za vas. Če si recimo želite kakovostnega prenosnika, potem si ga sedaj končno privoščite. Ampak – naj večji nakupi zajemajo le enega ali dva izdelka, saj vas lahko nepremišljene poteze hitro spravijo v slabo voljo – številke na bančnem izpisku so neizprosne in beležijo vsak naš korak, tudi napako.

Pri sprejemanju pravih odločitev za nakup je ključno, da izhajamo iz tega, kaj resnično potrebujemo, se na to pripravimo in se ne zaženemo proti prvemu popustu, ki ga vidimo. Če vidimo izdelek, ki se ga RES splača kupiti, ker je RES velik popust, poglejmo najprej na spisek stvari, ki smo jih doma zapisali kot nujne za nakup. Če ga na spisku ni, ga preprosto ne kupimo. Že res, da je morebiti 50 % cenejši. A če bomo ugotovili, da ga ne potrebujemo, ne bomo prihranili 50 %, temveč bomo v resnici zapravili 50 % več, kot če tega izdelka ne bi kupili.

In še nekaj zabavno-bizarnih-tragičnih dejstev o črnem petku:

  • Naj se sliši še tako bizarno, poročajo trgovski centri, da so pri njih v času črnega petka najbolj iskani vodovodarji. Kot naj bi poročal CNN, so vodovodarji potrebni za čiščenje ali hitra popravila, potem ko gostje preobremenijo njihov vodovni sistem.
  • 12 % kupcev na črni petek je vinjenih.
  • Črni petek sploh ne velja za največji nakupovalni dan v letu. Sobota pred božičem je vedno tista najbolj nakupovalna. Nekateri jo že imenujejo super sobota. Po podatkih ShopAdvisorja, ki je eno leto spremljal vse cene črnega petka za 6000 artiklov, je bil povprečni popust le okoli 5 odstotkov. Tik pred božičem gredo povprečni popusti vse do 18 odstotkov.
  • Črni petek privabi v trgovine več ljudi kot v Disneyland. Walmart, trgovska veriga v ZDA, beleži na ta dan 22 milijonov obiskovalcev na vseh svojih lokacijah. Disneyland na Floridi ima 18,5 milijon obiskovalcev na leto.
  • Zaradi črnega petka umre več ljudi kot zaradi napadov morskih psov. Od leta 2006, ko beležijo smrti zaradi črnega petka, je pri nakupih v množici jeznih in nasilnih ljudi umrlo 7 ljudi, 98 jih je bilo ranjenih.
  • Na ta dan se najbolj prodajajo pižame. Tako poročajo iz Walmarta, kjer so na nekaterih lokacijah v trenutku razprodane. Pet let nazaj so iz te velike trgovske mreže sporočili, da so na črni petek pripravili za prodajo 1 milijon televizorjev in 10 milijonov pižam.

Res je, da moramo vsi varčevati in da to oktobra, ko je mesec varčevanja, še bolj poudarjamo, ampak da pa bi pri tem šli v neke ekstreme, ko bi varčevanje pripeljali do skrajnosti, res ni potrebe. Tako kot na primer ekstremno varčevanje ameriške družine Rose.

Melody in Ron imata dva sinova. O njih je TV hiša TLC celo posnela oddajo, saj so postali znani kot najbolj varčna družina na svetu. Njihov vsakdan je za mnoge tak, da bi rekli, da živijo v nemogočih razmerah. In to ne zato, ker si ne bi mogli privoščiti, ampak zato, ker želijo tako živeti.

In kakšen je njihov stil življenja?

Melody in Ron se ves čas trudita, da bi vse, kar potrebujeta, dobila brezplačno ali da bi vsaj čim manj zapravila: “Tako skopuški smo, da si delimo eno kad vode. Nikoli nismo tako umazani, da bi morali pretiravati s šamponi in geli, skodelica teh zadostuje za cel mesec. Kad napolnimo s hladno vodo, najprej se v njej okopa Ron, potem sem jaz na vrsti, nato še sinova,” je povedala Melody. Eden od sinov ju je prosil, če se lahko okopa v topli vodi, a mu starši tega niso dovolili. Prav tako ne kupujejo toaletnega papirja, uporabljajo časopis, ki ga dobijo brezplačno. Ko so gledalci to videli v oddaji, so jim ponudili, da jim kupijo  toaletni papir, a starša nista želela. “Ne gre za to, da si ga ne moremo privoščiti, gre za to, da ga ne potrebujemo,” je pojasnila nam nerazumljivo odločitev Melody.

Brez luči, hrano zakopljejo v zemljo

Nikoli ne prižigajo luči, v temi uporabljajo samo baterijske svetilke. Elektriko sicer imajo, a je ne uporabljajo. Imajo štedilnik na drva. Na njem zavrejo vodo in v njej operejo oblačila. Hladilnika nimajo. Da ostane hrana sveža, jo zakopljejo v zemljo. “Razumem, zakaj nekateri pravijo, da je naše obnašanje pretirano, vendar ne želim, da smo takšni, kot so vsi,” je povedala Melody.

Družina je ekstremno varčevanje celo spremenila v igro. In tako so se navadili živeti. A najbolj ekstremna stvar, ki jo je naredila Melody, je, da si je izpulila vse zobe in se tako izognila stroškom z njimi.

Živijo v veliki prikolici, a da bi prihranili na ogrevanju, bivajo v enem prostoru in vsi štirje spijo v eni postelji, da se ogrejejo.

Ufff, oddahnite si.

Ni vam treba početi tako ekstremnih stvari, da bi varčevali. Američani so znani po takšnih oddajah, kjer predstavljajo družine, ki ekstremno varčujejo. Recimo, poznajo tudi neveste, ki so pripravile poroko z ekstremnim varčevanjem. Gostje so si morali sami prinesti hrano, pa stole in podobne zadeve.

In če le malo prebrskate spletne strani, najdete tudi navodila za ekstremno varčevanje.

Recimo (pozor, pripravite se na ekstremne reakcije ob branju):

  • Lase si strizite sami doma
  • Zvečer ne umijte ličil z obraza
  • Preselite se nazaj k staršem
  • Pobrskajte po smeteh
  • Toaletno školjko splaknite samo enkrat tedensko
  • Lahko živite v avtu
  • Jejte enkrat na dan

Jooooj, gre za res skrajne zgodbe in tudi takšno varčevanje je ekstremno!

Priznamo, da smo med pripravo tega prispevka, prav čutili kepo v želodcu in se spraševali, če je sploh primerno za objavo. A po drugi strani je prav, da vam predstavimo tudi tako skrajnost, predvsem zato, da vemo, česa nam res ni treba početi.

V resnici pa je lahko varčevanje precej bolj lahkotno, premišljeno in ni treba, da se vam tako zelo pozna pri vsakdanjem življenju …

Slovenci varčujemo v nogavici

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji sicer že več let zapored v povprečju privarčuje več kot povprečno gospodinjstvo v Evropski uniji. V letu 2020 je bila stopnja varčevanja Slovencev (razmerje med dohodkom in varčevanjem) rekordno visoka, 22,6-odstotna, kažejo podatki SURS-a. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 v Sloveniji sicer znaša 13,4 %.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se med evropskimi državami uvrstila na četrto mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).

Kot je ugotavljala Evropska centralna banka, so najpomembnejši motivi varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja naslednji:

  • nepričakovani dogodki (kot je bil denimo izbruh pandemije),
  • upokojitev,
  • večji nakupi (na primer za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila)
  • ter potovanja (dopust), izobraževanja in finančna podpora otrokom, vnukom.

Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge, zlasti vpogledne in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %), so podatke zbrali na SURS.

Po epidemiji znova nižja stopnja varčevanja

Po epidemiji smo znova začeli trošiti. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je znižala. Upadla je za 4 odstotne točke, na 18,7 %. Kljub temu je ostala višja kot v obdobju pred epidemijo. Njeno znižanje je bilo v Sloveniji izrazitejše od znižanja na ravni povprečja EU-27, kjer se je stopnja varčevanja znižala z 18,4 % na 16,7 % in povprečja v evrskem območju z 19,5 % na 17,4 %.

In kot še ugotavlja Banka Slovenije, so se v sedmih mesecih vloge gospodinjstev povečale za 1,16 milijarde evrov, in sicer na 25,11 milijarde evrov.

Še januarja letos so slovenska gospodinjstva na bankah hranila 24,25 milijarde evrov, medtem ko so varčevanja maja lani znašala več kot 23 milijard evrov. Če pa za primerjavo vzamemo leto 2016, smo takrat Slovenci v bankah hranili 16,9 milijarde evrov.

Struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji se že več kot desetletje ni bistveno spremenila. Najvišji delež kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno predstavljajo vloge in gotovina (47,7 %), sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 %), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 %), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjate (5,8 %) in posojila (2,2 %).

Takšna struktura finančnih sredstev kaže, da med slovenskimi gospodinjstvi prevladuje zelo tradicionalna/konservativna oblika varčevanja, saj pri svojih naložbenih odločitvah dajejo prednost varnosti pred donosom. Že več kot desetletje se namreč v največjem odstotku odločajo za varčevanje v obliki gotovine in vlog, medtem ko odstotek bolj tveganih naložb ostaja razmeroma nizek.

Pa je to prav?

Tisti poučeni vedo, da ne in da je treba za primeren donos sprejeti tudi določeno tveganje, ki pa ga z dolgoročnim varčevanjem in/ali investiranjem ter z ustrezno razpršenostjo lahko zmanjšamo.

A da ne zaidemo zdaj k tej malce bolj zahtevni tematiki, vam priporočamo, da najprej preverite, v kakšni kondiciji so vaše finance, in opravite stresni test vašega osebnega proračuna TUKAJ.

Z odgovori na zastavljena vprašanja boste prejeli rezultat – komentar na vsak vaš odgovor, ki vam bo pomagal pripraviti proračun na vse letne čase, ne zgolj na zimo, ki prihaja.

Za konec: 6 denarnici prijaznih prihrankov

  • Redno ugašajte naprave, ki jih ne potrebujete, morda boste res prihranili »le« nekaj evrov na mesec, boste pa hkrati podaljševanje življenjsko dobo naprav. Pametno je zamenjati tudi stare električne naprave, ki so bolj »požrešne« z novejšimi, ki vam bodo pomagale prihraniti energijo.
  • Perila vam res ni treba prati na 90°C, saj lahko zelo učinkovito perete tudi na 40°C ali največ 60°C. In seveda, ne prati posameznih kosov perila!
  • Ogromno lahko prihranite tudi pri porabi vode – ne samo, da ni treba, da med tuširanjem teče v nedogled, omejite tudi uporabo grelnika vode. Prav tako posodo, če je le mogoče, ne perite pod tekočo vodo.
  • Poleti hladimo prostore na 21 ali manj stopinj, pozimi pa jih ogrevamo na 23 in celo več stopinj! Namesto tega, da jih preveč ogrevamo, se raje toplo oblecimo in vsaj za kakšno stopinjo ali dve znižajmo temperaturo v stanovanju. To nam bo prineslo konkretnejše prihranke, saj je 21°C optimalna temperatura ogrevanega prostora (ponoči v spalnici pa je dovolj celo 19°C) in z vsako stopinjo manj bodo tudi stroški ogrevanja nižji.
  • Eden večjih razlogov za višje stroške v našem domu je tudi uhajanje toplote. Manj ko bo toplota uhajala, manj boste porabili za dodatno ogrevanje, zato poskrbite, da bodo okna in vrata dobro tesnila.
  • Ko kuhate krompir, testenine ali kaj podobnega, ali do vrha napolnite lonec z vodo in po možnosti celo brez pokrovke? Upamo, da ne. Voda se bo namreč hitreje ogrela, pa še kosilo bo prej končano, vi pa boste prihranili nekaj energije in posledično denarja.

Verjamemo, da vam bo vsaj kateri od nasvetov letošnjo zimo prinesel prihranke, vsekakor pa ne pozabite na STRESNI TEST, ki vam bo pomagal pripraviti vaš proračun na vse letne čase in ne samo na prihajajočo zimo.

Kamorkoli pogledamo, se pogovarjamo, povsod slišimo, kako se hrana draži, kako bo jeseni še huje, kako bomo morali zategniti pas, če bomo hoteli preživeti.

Bomo res morali jesti manj kakovostno ali se bomo morali čemu odpovedati? Bo nakup mesa ali olivnega olja res postal luksuz?

Najnovejši podatki kažejo, da je letna inflacija, ki označuje rast ravni cen življenjskih potrebščin, že 11-odstotna, medtem ko smo lani beležili 4,9-odstotno inflacijo, še leto prej pa komaj 1,1-odstotno. In trenutno letna inflacija še narašča. Samo za primerjavo – letna stopnja inflacije v državah članicah EU je 9,6-odstotna. Najmanj so se cene dvignile na Malti (tam je inflacija 6,1-odstotna), največje podražitve pa imajo v Estoniji s kar 22-ostotno inflacijo (vir: SURS).

Po podatkih SURS-a so se življenjske potrebščine torej v enem letu podražile za 11 %. Največ so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, takoj zatem pa višje cene hrane (za 13,5 %).

Očitno smo slovenski potrošniki tudi vse bolj pesimistični glede finančnega stanja v gospodinjstvu, tako je vsaj pokazala SURS-ova raziskava. Kazalnik, kjer gospodinjstva napovedujejo pričakovanja svojega finančnega stanja v prihodnjih 12 mesecih, je dosegel najnižjo raven po aprilu 2020.

Koliko porabimo za hrano?

 Polovico izdatkov za življenjske potrebščine namenimo za transport, hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanje.

Kot kaže zadnja raziskava SURS-a za leto 2018, smo za vse izdatke gospodinjstva v Sloveniji porabila povprečno 21.360 EUR. Od tega smo za nakupe življenjskih potrebščin porabili 19.560 EUR ali 1.630 EUR na mesec. Največji del teh sredstev smo porabili za transport (4.184 EUR ali 21,4 %), sledili so izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (2.817 EUR ali 14,4 %). Kar pomeni, da kar precejšen delež našega proračuna pustimo v trgovinah s hrano, zato moramo nakupe dobro načrtovati.

vezovišek in partnerji nakupovanje

Pametni triki za pametne nakupe

 Da, morali bomo nakupovati pametneje, bolj premišljeno. Če bomo nakupe bolje načrtovali in se nanje pripravili, se nam ne bo treba odpovedati najljubši hrani.

Za vas smo pripravili pametne trike, ki jih lahko uporabimo pri nakupih, da podražitve ne bodo preveč vplivale na naš proračun.

Ker, če smo čisto iskreni, smo že večkrat dokazali, da ima prav kategorija prehrane največ rezerve. Imamo prav?

In zakaj je temu tako? Ker v trgovini kupujemo glede na to ali smo lačni/nismo lačni, smo dobre/manj dobre volje, smo sami/z otroki … To vse kaj hitro poveča račun za 20, 30 % ali več … Ja, kdo bi si mislil.

No, pa začnimo s čisto enostavnimi triki ali kar prvimi koraki, ki jih morate še danes vpeljati med svoje življenjske navade, da boste plačevali manj:

  1. Vedno z listkom v trgovino

Ta recept je res zimzelen in je recept naših prababic, babic. Seznam je seveda lahko tudi digitalen, a kaj, ko ga pozabimo napisati, ga enostavno nismo vajeni, imamo vse v glavi (no, tako mislimo), gremo v trgovino takrat, ko gremo mimo nje, nam kaj zmanjka … In tako kupimo hitro preveč, nepotrebno, »kaj če bomo potrebovali«, »to bi bilo zanimivo poskusiti« in tako naprej.

In tako lahko kmalu ugotovimo, zakaj gre v trgovini ne samo za velike prihranke denarja (teh je na letnem nivoju kaj hitro tisoč evrov in več), gre tudi za velike prihranke časa.

Nakupovalni seznam naj vsebuje stvari, ki jih potrebujete za pripravo zdravih obrokov, kosil, prigrizkov. Naredite si tedenski jedilnik, da boste res kupili to, kar boste potrebovali.

  1. V trgovino največ 1x tedensko

Nekaterim uspe celo manj pogosto. In še takrat pripravljeni – s seznamom. Boste videli, kako mirni in zadovoljni boste, saj kot prvo ne boste zapravili toliko kot ste bili do danes vajeni in kot drugo, boste videli, da se imate lahko pod nadzorom.

  1. Ceneje ne pomeni tudi manj kakovostno

Zveza potrošnikov Slovenije na svoji strani večkrat objavlja primerjalne teste različnih prehrambnih izdelkov. Kupijo različne proizvajalce enega izdelka, od najcenejšega, do najdražjega. Ugotoviti namreč želijo, kateri izdelek je najboljši po sestavi in kako na sestavine vpliva cena. Izdelke nesejo v laboratorij, pregledajo njihovo senzorično vrednost, hranilno vrednost in druge sestavine izdelka. In že večkrat se je na vrh seznam najboljših izdelkov uvrstil tudi recimo najcenejši. Med zadnjimi takšnimi primeri sta bila mocarela in pa navadni jogurt. Velikokrat so se za dobro izbiro izkazale tudi trgovske znamke. Če boste sledili tem izdelkov, ne boste jedli popolnoma nič slabše, velikokrat so hranilne vrednosti še boljše, pa še prihranili boste.

  1. Kupovanje s kuponi za popuste

Za nekoga hobi in način preživljanja prostega časa, za druge nuja – zbiranje in izrezovanje kuponov, čakanje na dan s posebnimi popusti za upokojence, za družine … Pa se to res splača?

Če imate veliko časa, da recimo uživate v zasluženem pokoju, potem ni nič narobe, da nekoliko dlje časa namenite pregledovanju ponudb, primerjavi cen, in da se potem tudi vozite od trgovine do trgovine in kupite najcenejši izdelek (najbolje je seveda, da to počnete s kolesom – hkrati se gibljete in še prihranite).

Če pa ste zaposleni in imate še otroke, vam verjetno za kaj takega zmanjka časa in energije. Velja pa, da se družine vedno odpravijo po večjih nakupih ob koncu tedna. Takrat poglejte, kateri prodajalci ponujajo popuste na celotni nakup. Če načrtujete nakup kakšnega dražjega izdelka, sledite kuponu za 25-odstotni popust na izdelek. 25 % popust na določen izdelek lahko uporabite pri večjih količinah mleka (ko imajo 12 litrov zapakiranih skupaj in zavednih pod en izdelek), enako velja za belo olje ali večje količine mesa – če na primer kupite meso v vrednosti 30 evrov in uporabite kupon za 25 % popust, je ta znesek kar naenkrat 22,5 evrov. Precej bolje, mar ne? (Ampak ta kupon uporabite samo za tisto, kar ste imeli na seznamu.)


  1. Na telefonu vklopite kalkulator in sproti računajte

Če boste sproti računali, medtem ko boste zlagali izdelke v košarico,  vam bo to pomagalo ostati v okviru proračuna. Če boste dodajali nepotrebne stvari v košaro (ki so običajno nezdravi prigrizki), vas bo vmesni znesek zelo presenetil. Hitro boste takšne izdelke vrnili nazaj.

  1. Spoznajte cene svojih izdelkov

Spremljajte cene izdelkov, ki jih vedno kupujete, zapišite si jih in jih preko letakov ali spletne ponudbe spremljajte po različnih trgovcih in ugotovite, kdaj je vaš izdelek kje v akciji. In ko boste dlje časa zapisovali cene, boste lahko videli, če je akcijska cena res akcijska.

  1. Ne kupujte, ko ste lačni

Nikoli, ampak res nikoli ne greste v trgovino, ko ste lačni. Ko kupujete »na prazen želodec«, izgleda nenadoma vsa hrana tako okusna. Kupili boste več nezdrave hrane in hrane, ki je običajno ne kupujete in je ne potrebujete.

  1. Kupujte v istih trgovinah

Ne samo, da vas večji trgovci za vsak nakup pri njih celo nagradijo z dodatnimi popusti, pač pa boste trgovino do potankosti spoznali in točno vedeli, kje je zdrava hrana, kot so meso, jajca, polnozrnata moka itn. Brez težav se boste izognili policam s hitrimi in sladkimi prigrizki.

  1. Lahko kupite tudi zelo zrelo sadje ali zelenjavo, ki je cenejševezovišek in partnerji nakupovanje

Takšna zelenjava je idealna za juhe in enolončnice, zrele banane so idealne za muffine in bananin kruh, en dan staran kruh je idealen za popečene kruhke ali kruhove cmoke, preveč zrelo melono lahko zamrznemo ali uporabimo za smootie.

  1. Primerjajte cene na enoto

Vedno primerjajte cene med seboj tako, da pogledate, koliko stane liter ali kilogram ali kos nekega izdelka. Manjša zapakirana količina je cenejša le na prvi pogled, v resnici pa je skupni imenovalec lahko cena na liter in pogosto vidimo, da je ta cenejši, če kupimo večjo količino.

Primer – cena paradižnika v paradižnikovem soku. 400 gramska konzerva stane 0,59 evra. 800 gramska konzerva stane 0,99 evra. A če pogledamo pri obeh izdelkih ceno za kilogram (ki mora biti zapisana pod vsako ceno, je pa običajno precej manjši in bolj droben napis), je v prvem primeru cena za kilogram 1,48 evra, v drugem primeru pa 1,24 evra za kilogram. 800-gramska konzerva je torej cenejša!

Kar dajte, izračunajte si prihranke za vaše priljubljene izdelke, če boste kupovali večjo zapakirano količino. In zdaj te znesek preračunajte na leto.

  1. Zavrzite čim manj hrane

Skušajte nakupovati in hraniti živila tako, da bo čim manj odpadkov in da vas ne bodo prehiteli roki trajanja.

  1. Kuhajte svoje obroke

So precej cenejši kot tisti že pripravljeni obroki, ki jih samo pogrejemo, pa še naši obroki so precej bolj sveži in zdravi.

  1. Če se le da, pridelajte svojo hrano

Zelenjava in zelišča skušajmo pridelati doma, vsaj poleti – ne potrebujete veliko, za takšne podvige je dovolj sončni balkon. Posadimo kakšen paradižnik, solato ali baziliko. Pa še zabavno bo, ko boste kuhali in stopili samo do svojega balkona ter uporabili sveže sestavine.

No, katerega od nasvetov boste preizkusili? Ali kar vse?

Zagotavljamo vas, da delujejo prav vsi. Pa veliko zadovoljstva ob prihrankih, ki jih boste dosegli!

Konec šolskega leta je praktično tu. Naš otrok se je izvrstno odrezal, pri čemer nas je lahko prijetno presenetil ali pa zgolj izpolnil naša pričakovanja — naj ga za to nagradimo ali ne?

Šola je otrokova temeljna odgovornost, ki kot taka naj ne bi bila nagrajena. Še več, izobrazba je otrokova pravica, ki zahteva resen odnos do dela, in je obenem tudi privilegij, za katerega so njegovi vrstniki mnogokje po svetu prikrajšani.

Pa saj je navsezadnje nagrajen že z uspehom, plačan pa z ocenami. Ali pa bomo potem otroka, če njegovi dosežki niso najbolj briljantni, kaznovali?

Potrditev od zunaj ali od znotraj?

Starši si želimo, da bi otrok v šoli dobival čim višje ocene. Visoke ocene odpirajo vrata dobrih fakultet in na koncu dobrih služb.

Dejstvo pa je, da vsi pač ne morejo biti odličnjaki in če bomo otroka nagrajevali zgolj za njegove visoke ocene, bomo nanj vršili pritisk in mu vtisnili občutek, da je tudi njegova vrednost kot posameznika neposredno vezana na njegove dosežke in da si mora z njimi zaslužiti ljubezen. To se bo kasneje, ko bo odrasel, nedvomno manifestiralo tudi na drugih področjih, v službi, družbi, družini …

Nenehno potrjevanje in občutek, da ni nikdar dovolj dober, lahko posameznika vodi samo še do razočaranja, izgorelosti pa tudi do depresije in drugih duševnih motenj.

Seveda pa starši otroku v upanju, da bo imel čim večje možnosti za dobro življenje, nalagajo tudi cel kup izvenšolskih dejavnosti, od raznovrstnih športnih aktivnosti do tečajev tujih jezikov in glasbeno izobraževanje.

Na žalost tako početje na koncu velikokrat izpade kot disciplina za tekmovanje z drugimi starši, češ naš otrok je uspešnejši kot drugi, ima boljše ocene od njih, dobiva priznanja in pohvale na tekmovanjih in podobno, s čimer pa je otrok bolj kot za svoje poskrbel za naše zadovoljstvo. In to je skregano tako s poslanstvom izobraževanja kot s samim sociološkim bistvom človeka.  Človek naj bi se razvil v samostojnega posameznika, ki je sposoben poskrbeti zase in čim prej zapustiti gnezdo, istočasno pa se mora znati vključevati v skupnost in po svojih močeh prispevati vanjo.

Predvsem pa mora lastno vrednost spoznati sam, ne pa biti večno odvisen od tujih pohval in potrditev. Ta odvisnost lahko sicer vodi v precejšnje stiske, ko se mora prvič soočiti s kruto realnostjo, kritika (čeprav dobronamerna), pa mu lahko v hipu sesuje krhko samopodobo.

Psihološke študije so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazale, da različni programi nagrajevanja pri učencih dosežejo nižjo stopnjo zavzetosti in da tisti učenci, ki so prejemali nagrade, v učenje običajno vložijo minimalen trud in to zgolj za to, da nagrado dobijo, ne razvijejo pa ljubezni do učenja, s katero bi lahko v odraslosti dosegli akademske ali poslovne uspehe.

Ampak otrok se je vse leto trudil, dosegel je nek uspeh, zato se ne moremo delati, kot da to ni nič, ne?

Nekaj si vendarle zasluži …

Strokovnjaki so si bolj kot ne edini, da naj otroka ob koncu šolskega leta ne bi nagrajevali za uspeh, zlasti pa ne materialno ali celo z denarjem. Učinek “plačevanja” za uspeh ni nikoli dolgotrajen, otrok pa v šolo (in kasneje v službo) tudi ne hodi, da bi na koncu dobil na primer igralno konzolo.

V mnogih primerih se tovrstno nagrajevanje tudi otrokom samim ne zdi okej. Vseeno pa si moramo priznati, da smo tudi starši samo ljudje in da se veselimo otrokovih uspehov in žalostimo njegovih neuspehov, zato ravnamo v skladu z njimi in včasih tudi zasluge (ali krivdo) zanje pripisujemo sebi.

In kaj lahko potem naredimo v primeru, da imamo dva otroka, enega nadarjenega, ki izdeluje vse z lahkoto, in drugega, ki se težje uči?

Višja nagrada pa povzroči tudi večjo škodo — otrok je osredotočen na nagrado namesto na učenje in pogosteje kot je nagrajen, manj je motiviran za učenje. Nagrada pa odgovornost za učenje z otroka prenese na starše, ki si morajo izmišljati vedno nove in vedno večje nagrade, da bi vzdrževali nivo otrokovih dosežkov. In potem se lahko zgodi, da otroka materialne nagrade nehajo zanimati — kaj lahko naredimo takrat?

Zato je veliko primerneje, da proslavimo konec šolskega leta kot dogodek in ne kot dosežek — skupaj, na primer z odhodom na kosilo, si privoščimo piknik ali izlet. Predvsem pa si za otroka vzemimo čas, saj nam za iskreno in prisrčno druženje med šolskim letom morda včasih zmanjka časa. Doživetje ima za razliko od materialnega nagrajevanja neskončen rok trajanja in nihče ga otroku nikdar ne more vzeti.

Konec šolskega leta pomeni tudi predvsem konec številnih obveznosti, brezglavega tekanja od šole do obšolskih dejavnosti, priganjanja k učenju … in s tem več možnosti, da se otrok sprosti in da skupaj z njim preživimo številne lepe in sproščene trenutke.

Enako kot konec šolskega leta pa je pomemben tudi njegov začetek, zato poskusimo proslaviti oba pomembna mejnika in ju na ta način posebej zaznamovati, da se ju bo otrok enako veselil in upošteval, da označujeta čas, ki mu mora posvetiti trud.

Začetek in konec že, kaj pa vmes?

Vedno več študij v svetu je pokazalo, da je fokus na trudu namesto na rezultatu neposredno povezan z večjo vztrajnostjo in samozavestjo posameznika. Konec koncev je dobra ocena oziroma dober uspeh (in nagrada zanju) zgolj končna posledica dobrih delovnih navad in pomena učenja.

Ko sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ameriška psihologa Ryan in Deci preučevala fenomen notranje motivacije, sta izvedla zanimiv poskus z dvema skupinama študentov. Obema sta zadala časovno omejeno nalogo, da morata sestaviti kocko soma v različnih kombinacijah, pri čemer sta eni skupini obljubila plačilo, drugi pa ne. Ko je čas potekel, so tisti, ki jim je bilo obljubljeno plačilo izgubili notranjo motivacijo za sestavljanje in so začeli listati revije, ki so jih imeli na voljo, medtem ko so tisti v drugi skupini še naprej sestavljali nove kombinacije.

Namesto končne nagrade se torej za otrokovo delo zavzemimo že med šolskim letom, pohvalimo ga za trud, ki ga je vložil v učenje, in mu stojmo ob strani, četudi mu kdaj ni uspelo doseči, kar je nameraval.

Če se nam zdi, da bi lahko morda naredil več, da ima pri svojem delu še nekaj manevrskega prostora, mu to povejmo, ga vzpodbudimo in prevzemimo vlogo nekakšnega mentorja.

In če že, potem ga skromno in simbolično nagradimo večkrat med šolskim letom — ne za dosežke, ampak za resno delo in trud. Potem ne gre za nagrado (ali celo podkupnino), ampak za priznanje njegovega dela, rezultat na koncu — torej ocena — je namreč včasih odvisen tudi od različnih nepredvidljivih okoliščin, vrednost dela pa ostane.

Večkrat med šolskim letom pa naj ne pomeni nonstop, da otrok ne bo dobil občutka, da je nenehno pod našim nadzorom in da mu morda ne zaupamo v celoti.

Če otrok ne dobiva dobrih ocen, pa se pogovorimo z njim in poskusimo ugotoviti, kakšne cilje si zastavlja in kaj ga na poti do njih ovira:

  • Je opravil vse domače naloge?
  • Se je dovolj potrudil pri učenju?
  • Ima težave z razumevanjem šolske snovi?
  • Si zastavlja prenizke cilje?

Morda pa ima navado, da z učenjem odlaša do zadnjega trenutka in potem enostavno ni sposoben predelati snovi v celoti?

Materialne nagrade lahko dejansko pri odpravljanju tovrstnih težav hitro dobijo značaj podkupnine, pomoč otroku pri delu pa ne.

  1. Poskrbimo, da otrok naredi domačo nalogo, preden ga spustimo pred računalnik ali telefon — čeprav je tudi to neki način nagrada, lahko otroku pomaga pri spoznavanju pomena prioritet, najprej resno delo, potem zabava.
  2. Poudarjajmo pomen konsistentnega učenja, ne pa zgolj ocen — trud in vztrajnost bosta na koncu vedno poplačana, da nam človeku določena aktivnost preide v navado, pa je menda potrebnih samo 21 dni.
  3. Otroku naložimo več odgovornosti (ne aktivnosti, ampak odgovornega odnosa do njih) — če poskrbimo, da bo s šolskim delom upravljal sam, se bo naučil soočati z vzponi in padci ter bo na koncu postal tisto, kar si želi biti.

Tako mu bomo pomagali razviti notranjo motivacijo za učenje in delo, ki je v življenju pomembnejša od vseh zunanjih vzgibov. In v življenju vsak dosežek enostavno ne more biti nagrajen, je pa nagrada že dejstvo, da nekaj dosežeš.

Tisti, bi se želeli nekoliko več izobraziti na področju finančne vzgoje otrok, si lahko preberete knjigo Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem? Pa ne samo to, svojim otrokom lahko pomagate privzgojiti zdrave finančne navade, pri čemer vam bo v pomoč tudi prav posebna Skrinjica želja

In zdaj velja še posebna akcija, ki se jo res splača izkoristiti! Ob naročilu paketka knjige in skrinjice do vključno 24. 6. 2022, vam brezplačno dodamo še karte – Anine finančne recepte, ki jih obdržite zase ali pa komu podarite. 😊

Paketke lahko preverite in naročite TUKAJ.

Čudovit zaključek šolskega leta vam želimo!

Te dni z navdušenjem in ponosom spremljamo naše športnike, ki na Olimpijskih igrah drug za drugim osvajajo odlične uvrstitve in seveda olimpijske medalje. A te ne prinašajo le vpisa v zgodovino in njihov portfelj uspehov, ampak prinašajo tudi finančne nagrade za te izjemne dosežke …

Pisalo se je leto 1913, ko je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, ki je danes poznan po celem svetu. Med seboj povezani olimpijski krogi predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov celega sveta. Pomenijo povezanost, sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin. Vsaka barva ima svoj pomen, modra predstavlja Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

Glede na to, bi vsakdo pomislil, da se vsaj med temi športniki, ki vsi dosegajo uspehe na istem tekmovanju, ne dogajajo razlike, a se. In to precejšnje, v finančnem smislu (pa tudi drugih pogosto slišimo).

In ker so nas ta teden naši Olimpijci ponovno razveselili z novimi medaljami, smo preverili, koliko je ta in vse ostale letošnje kolajne, finančno ovrednotena ob »povratku v domovino«.

Koliko so torej slovenski Olimpijci vredni v primerjavi z Olimpijci drugih držav?

Večina športnikov v svoji karieri nikoli ne izsanja olimpijskih sanj. Tudi med tistimi, ki se na to veliko tekmovanje prebijejo, jih le peščica poseže po največjih uspehih. A pot do tja je trnova, skromne štipendije, ne prav pogosta sponzorstva, ki niti stroškov dolgoletnih treningov, opreme in zdravstvene oskrbe, kaj šele potnih stroškov ne pokrijejo, so njihova stalnica.

Ne glede na vse in ne glede na to, da se zavedajo, da morda ne bodo prejeli bonusa, morda tudi zato, ker pač »niso iz prave države«, dajejo vse od sebe. Za višje cilje. A preživeti morajo in nagrade so tiste, ki lahko vsaj delno odtehtajo tudi pretekle (ne)uspehe in borbe.

Več deset držav, ki si prislužijo eno od 327 medalj v 15 športih na letošnjih Olimpijskih igrah, je pripravilo bonuse za nosilce kolajn. Na tekmovanju se letos predstavljajo športniki iz 91 držav in pokrajin, med njimi pa jih bo zagotovo izplačalo nagrade za najboljše uvrstitve 32.

Od 624 tisoč dolarjev navzdol …

In za katero državo morajo nastopati športniki, če želijo dobiti najvišje nagrade?

Na prvem mestu je Hong Kong, ki nastopa neodvisno od Kitajske, svojim športnikom so obljubili kar 624 tisoč dolarjev nagrade. Na drugem mestu pa je Turčija, ki je za zlato medaljo pripravljena plačati približno 380 tisoč dolarjev. Na drugi strani pa recimo ZDA plačajo za zlato medaljo »samo« 37,5 tisoč dolarjev.

In kje je Slovenija?

Kot je razvidno iz slike spodaj (vir: Forbes), smo nekje v zlati sredini.

Do leta 2021 so bile slovenske olimpijske medalje vredne od dobrih 15 tisoč pa do nekaj več kot 31 tisoč evrov. A lani so vrednost medalj zvišali, tako naši Olimpijci zdaj dobijo za:

  • zlato medaljo nagrado v višini 55.000 evrov
  • srebrno medaljo nagrado v višini 45.000 evrov
  • bronasto medaljo nagrado v višini 38.000 evrov

Za medalje, ki jih osvojijo ekipe v individualnih športnih panogah (recimo mešana ekipa naših zlatih skakalcev) posamezen član ekipe prejme nagrado v višini 75 odstotkov nagrade, ki je predvidena za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci. Za zlato medaljo v tem primeru posamezen član ekipe dobi 41.250 evrov, in tako naprej.

Lahko bi šli še naprej, koliko dobijo športniki, ki tekmujejo v kolektivnih športih, pa trenerji in drugi člani ekipe, a bistveno ni, koliko dobijo, ampak kaj bodo z novimi zaslužki naredili.

Preverili smo tudi, kaj menijo naši bralci, ali je denarna nagrada, ki jo prejmejo slovenski nosilci olimpijskih medalj prenizka, ravno prav visoka ali previsoka. Rezultate si lahko ogledate v grafu.

Pomembno je sodelovati, ne zmagati …

… je sam slogan Olimpijskih iger, pa vendar kariera vrhunskih športnikov ne traja večno, zato je finančna stabilnost še kako pomembna. Načrtovanje prihodnosti in skrb za premoženje je ključno, v kolikor želijo po končani karieri živeti brez finančnih skrbi. In nič kaj dosti ni drugače za vse nas, ki smo delovno aktivni. S svojim premoženjem moramo ravnati tako, da bomo od njega lahko živeli.

Vedno, ampak res vedno, ko ljudem predstavimo 3-VD sistem, dobimo isti odziv. Ne glede na to ali imajo denarja veliko ali premalo, se vsi strinjajo, da bi ta sistem morali uporabljati, še preden so investirali svoj prvi evro.

Zakaj? Ker je tako enostaven, ima pa neverjetno velik učinek. Zniža stroške, poviša donos in predvsem odpravlja finančni stres.

Zakaj sploh potrebujemo “sistem”?

Vsi v naši ekipi veliko beremo, poslušamo webinarje in se nasploh izobražujemo s področja osebnih financ. Skoraj vedno pa se nam zgodi, da na koncu knjige, webinarja ali izobraževanja nekaj pogrešamo. Res je, da čedalje bolj pogosto dobimo ponudbo za naslednjo veliko stvar (beri dodaten seminar, coaching itd.), a največkrat nočemo tega. To želi tisti na drugi strani, mi pa želimo nekaj konkretnega, nekaj uporabnega, kar bomo lahko takoj začeli uporabljati in izboljšali naše rezultate.

Recimo vsaj kakšen konkreten izračun, ki bi nam povedal, kje smo danes in kaj moramo storiti, da se premaknemo iz točke A na točko B. Takšen, kot je na primer izračun finančne starosti, ki ga najdete TUKAJ. Saj veste … Vsak zase misli, da je višje na lestvici, kot pa je v resnici.

Sistem, ki lahko izboljša donose in zniža stroške

A izračun je začetek, ni pa dovolj. Pri investiranju običajno pogrešamo tudi predstavitev konkretnega, enostavnega sistema, ki bi temeljil na resničnih primerih, s katerim se lahko poistovetimo in izboljšamo naše donose, znižamo stroške. Pa naj gre za investiranje velikih zneskov ali pa le varčevanje težko prisluženih 100 evrov mesečno.

Takšnega izračuna, kot ga omenjamo zgoraj, ni nikjer. Tudi sistema, ki bi učinkovito poganjal naš denar po poti do finančne zrelosti, ni razvil še nihče, zato sta se tega lotila Mitja in Ana Vezovišek. V svoji najnovejši knjigi sta predstavila edinstven Sistem 3-VD, ki pomaga vsem.

Si želite izvedeti več o Sistemu 3-VD iz prve roke? Kako, izveste TUKAJ.

Ne glede na to ali smo bogati ali revni ali pa, kot večina, sodimo med srednji sloj, je naš prvi finančni cilj pokojnina, nepremičnina ali kup denarja. Sistem, ki je preverjen v praksi in vsebuje najboljša spoznanja iz 20-letnega dela na področju osebnih financ, je zdaj dostopen vsem. In deluje, še kako deluje.

Investiram nek znesek in potem se zalomi …

Do tega sistema ne bi nikoli prišla, če se ne bi v naši ekipi že toliko let srečevali z ljudmi, ki so nam zaupali svoje izzive in nas vzpodbudili k temu, da poiščemo nek univerzalen sistem, ki bi jim pomagal. Izzivi s katerimi so se soočali so bili namreč zelo različni in najbolje, da si pogledamo nekaj resničnih primerov:

“Želim si privarčevati en kupček denarja ‘za vsak slučaj’, katerega se ne bi rad dotikal, razen v skrajnih primerih in potem še en kupček, ki bi me osrečeval, s katerim bi si nekaj privoščili in da se ne bi nikoli več bal ostati sam, le z nekaj evri v denarnici.” Željko

investiranje 3-vd sistem

“Vem, da je potrebno ločiti denar za cilje, sicer jih težko dosežeš. Pa vendar ne vem kam, kako in predvsem koliko ga usmeriti, da bom cilje dosegla. Eno je cilj za avto, ki ga želim uresničiti čez dve leti, pa potem plačilo pomoč otrokom čez 11 let itn. Res bi želela vedeti kako se tega lotiti.” Maja

“Ne vem koliko seminarjev sem že obiskal na temo investiranja … Vsakič mi ponujajo nekaj novega in tako sem se že kar nekajkrat opekel. Investiram nek znesek in potem se zalomi. Kar naenkrat nimam nič kaj dosti privarčevano oz. še huje, nimam niti za hujše čase. Ne vem kako vzpostaviti pravi nadzor.” Borut

8 let sem varčevala za pokojnino, potem pa sem bila zaradi bolezni in posledično izpada dohodka primorana ves privarčevani denar porabiti. Tega si ne želim več, saj vem, da bom zaradi tega težko dosega višjo pokojnino. ” Valerija

“Že dlje časa varčujem, a me je stanje na nepremičninskem trgu streznilo, da sem še daleč od želenega. Sem v precepu ali naj se za dolgo časa zakreditiram, vsekakor dalj, kot si želim. Ali pa naj še več let naprej varčujem, morda počakam na padec cen. Bega me dejstvo, da nihče ne ve, kako bo čez par let; bodo cene res padle, bodo krediti manj ugodni, bom imela dobro službo ipd.! “ Majda

Takšnih in podobnih primerov je več sto oziroma bolje tisoče … Vsi tisti, ki so se danes že znebili finančnega stresa so si enotni: v kolikor bi vedeli kako ravnati s prihodki, torej kako razporediti denar, ko ga prejmeš, koliko ga investirati in koliko hraniti za hude čase … bi bila situacija drugačna.

Sistem brez »finančnih bomb« in finančnega stresa

O kakšnem sistemu je torej govora?

O sistemu Treh vreč denarja ali krajše 3-VD. Uh, le kaj bi to bilo?

Nekaj nam že ime samo pove – imeti moramo tri vreče denarja, ki so si med seboj različne. Tako po svoji vlogi kot po velikosti. In ravno te tri vreče nam omogočajo, da lahko najprej postavimo močne finančne temelje in potem začnemo varčevati in investirati.

Ne vemo koliko primerov smo videli, kako ljudje varčujejo za pokojnino (pustimo to, da varčujejo v čisto napačnih produktih) in potem ob prvi “finančni bombi”, ko se jim na primer pokvari avto ali še huje, so dlje časa bolni in imajo nižje prihodke, hitijo izplačevati navadno težko privarčevani denar. Tako se oddaljijo od primarnega cilja in kar je še huje – si ga le redki ponovno zastavijo kot cilj in potem ne varčujejo več.

Škoda, saj se nam z uporabo sistema 3-VD to ne more zgoditi. V kolikor bi namreč svoje vreče polnili skladno z obdobjem v katerem se nahajajo, jim takšna “finančna bomba” ne bi povzročila stresa, stroškov in izničila donosov.

Sistem 3-VD nas uči, da vse svoje finančno premoženje razporedimo v eno od treh vreč denarja in med njimi vzpostavimo povratne povezave. Če uporabimo finančni jezik, govorimo o transakcijski, likvidnostni in naložbeni vreči. Kako velika mora biti posamezna vreča in kako jih polnimo je odvisno do tega kje smo danes. Ne moremo namreč imeti vsi enako velikih vreč, saj so naše potrebe drugačne. Je pa zelo veliko (vse pravzaprav) odvisno od tega kje smo danes. TUKAJ lahko tudi vi preverite, kje ste danes.

Zakaj je ta sistem tako drugačen?

Ker temelji na resničnih primerih v Sloveniji. To je zelo pomembno! Nič nam ne pomaga ameriški sistem, ko pa so njihov pokojninski, zdravstveni in šolski sistem popolnoma nekaj drugega kot pri nas.

Prav nič nam ne pomaga tudi dokler bomo v Sloveniji ljudi, ki so pristali v osebnem stečaju obsojali. Saj veste, v Ameriki se s tem hvalijo. : ) Da ne govorimo o izgubah pri investiranju, ko ljudje nasedajo lažnim obljubam.

Bolj kot želja po finančni neodvisnosti ali svobodi, bi morala biti želja nas vseh, da živimo brez finančnega stresa. Da se pametno pomikamo skozi obdobja finančne starosti. Večina nas začne v obdobju otroka (in s tem ni prav nič narobe) ali mladostnika. Ali sodite tudi vi v enega izmed njih lahko preverite TUKAJ.

Potem je pa potrebno osvojiti le še sistem, ki vam bo pomagal preiti v naslednje obdobje. In nato, ja, šele nato, ko osvojite ta sistem, lahko začnete varčevati in investirati. Sistem 3-VD vam bo povedal koliko.