Ste vedeli, da na črni petek v ZDA zaradi gneče in boja za najcenejše izdelke umre več ljudi kot v celem letu zaradi napadov morskih psov? Ufff, hudo, ampak žal resnično, kot bomo videli v nadaljevanju, ko bomo nekoliko bolj spoznali nakupovalne navade Američanov, ki so »izumili« črni petek. A črni petek se ne imenuje črni zaradi te žalostne statistike.

Kako se je začelo?

V tujini poznan »Black Friday« je dan, ki naj bi pomenil otvoritev božične nakupovalne sezone, ki jo v Ameriki praznujejo že vse od leta 1952. Izraz se je v zadnjih desetletjih razširil tudi po svetu, trgovci pa z njim napovedujejo začetek zimskih popustov.
So pa izraz »črni petek« prvič uporabili za finančno krizo, natančneje zlom newyorške borze 25. oktobra 1929. Kasneje, v petdesetih letih 20. stoletja so vodje tovarn petek po zahvalnem dnevu začeli označevati za črni petek, ker se je veliko njihovih delavcev odločilo lažno prijaviti bolniške in tako podaljšati praznični konec tedna. Okoli leta 1961 so črni petek uporabili filadelfijski prometni policaji, da bi opisali petek po zahvalnem dnevu, ker so morali delati 12-urne izmene v groznem prometu, saj so se številni obiskovalci zgrinjali v mesto, da bi začeli s prazničnimi nakupi.
V osemdesetih pa so črni petek začeli povezovati tudi v poslovnem svetu, ko so se za prikaz uspešnosti poslovanja uporabljale rdeče in črne številke. V letu, ko je nastal črni petek, naj bi trgovci poslovali s finančno izgubo. Nato pa je prišlo do velikega preobrata in v praznični sezoni, ki se začne po zahvalnem dnevu, so končno izplavali iz rdečih številk. Te so postale črne, in od tod tudi vsesplošno uveljavljeno ime Black Friday.

Ko črni petek traja še ves teden

Na črni petek številni trgovci svoje trgovine odprejo prej kot običajno in tudi zaprejo jih kasneje. Tisti, katerih poslovanje večinoma poteka on-line, z odpiralnim časom nimajo težav, saj svoje spletne trgovine zgolj tehnično prilagodijo dnevu. Razprodaje se potem nadaljujejo do ponedeljka ali pa celo do konca prihodnjega tedna. In tako se je v zadnjih letih uveljavil še nov potrošniški dan, in sicer tako imenovani spletni ponedeljek (tudi »kiberponedeljek« ali Syber Monday), ki je na prvi ponedeljek po črnem petku in je namenjen popustom pri spletnih nakupih.

Kaj imamo mi od črnega petka?

Letošnji črni petek 2022 bo 25. novembra, trgovci pa se nanj začnejo pripravljati že mnogo prej. Skrbno načrtujejo ponudbo, ki jo bodo kupcem namenili po znižani ceni. Cilj tega dne je ustvariti dobiček. Ki pa je izredno visok, saj je ta dan postal že zelo priljubljen in nakupovalna središča zelo dobro obiskana.

V ta namen trgovci izredno veliko oglašujejo. Ni ga medija, ki ne bi imel oglasov na temo črnega petka. Črni petek je sicer odlična priložnost, da si privoščimo nekoliko dražji nakup – a pod pogojem, da gre za nekaj, kar res potrebujemo in smo čakali na te popuste. Morda lahko črni petek izkoristite tudi za novoletna darila. Da ne boste spet zadnji dan mrzlično iskali po trgovinah.

A previdno …

Črni petek je lahko zelo mamljiv, saj velikokrat ljudje kupujemo zaradi popustov in ne zato, ker neko stvar resnično potrebujemo. Še posebej pa se moramo zavedati, da ravno na ta dan trgovci uporabljajo spretne trike, zaradi katerih v trgovinah pustimo še več denarja, kot smo sprva nameravali.
Pomembno je, da nas kljub različnim akcijam in ostalim ugodnostim črni petek ne premami, da bi začeli brezglavo zapravljati. Nakupi na ta dan naj bodo zato skrbno načrtovani in vnaprej pripravljeni.

Kako se na črni petek pripraviti?

Razkrivamo vam nekaj trikov, ki vam bodo pomagali črni petek dobro izkoristiti, ne da bi to drastično vplivalo na vašo denarnico:

  1. Na črni petek se pripravite; v kolikor ne želite obžalovati nenadnih nakupov, si morate nujno narediti seznam stvari, ki jih po vašem mnenju res potrebujete. Ločite med tem, kar res potrebujete in kar si zgolj želite.
  2. Preverite cene že prej; nemalokrat se namreč zgodi, da je izdelek v času pred ali po črnem petku cenejši. Kajti, trgovci vedo, kako impulzivno se lotimo nakupovanja in kako nas pogled na – 20, – 30 % ali še več, hitro premami. Preverite torej ceno prej ali pa celo počakajte, da ta teden mine, saj se bliža mesec december, ko trgovci nemalokrat pripravijo še nižje cene. V eni izmed angleških raziskav, kjer so načrtno spremljali cene, so ugotovili, da je 99,5 % »super ugodnih ponudb« enakih ali celo bolj ugodnih v drugih obdobjih. Na črni petek naj ne bi dosegli najnižje cene v letu.
  3. Nastavite si višino porabe; to je nujno potrebno, če želite, da vam v decembru ostane še za kakšno obdarovanje. Pozor! Nikar se pri tem ne zanašajte na limit ali na kreditno kartico, saj vam bosta pomagala zgolj kratkoročno. Potem bo ostala le še mesečna bremenitev iz naslova nepremišljenega nakupa, ki pa običajno traja precej časa.
  4. Ne ozirajte se na trike, ki jih trgovci uporabljajo z namenom, da bi zapravili več; ogromni napisi, izdelki z visokim profitom bodo postavljeni v ospredje, najpomembnejši izdelki bodo čisto na koncu trgovine (da boste šli prej še mimo drugih in vas tako mimogrede lahko še kaj zamika), predvajajo glasbo, da vas spravijo v boljše razpoloženje … Vse to so majhni triki, ki trgovcem pomagajo napolniti račun, nam pa ga izprazniti.
  5. Črni petek izkoristite za večje nakupe; znano je, da ljudje na ta dan kupujemo izdelke večje vrednosti. Mednje sodijo televizor, bela tehnika, računalniška oprema, gospodinjski aparati itn. saj se popusti tukaj resnično najbolj poznajo. Prav tako pa marsikdo izkoristi nakup za izdelke, ki jih bodo uporabljali po koncu zime, kot so kolesa, klimatske naprave, kosilnice ipd. Bolj kot to, kateri izdelek bomo kupili, je pomembno, da ga res potrebujemo.
  6. Seznanite se s pravicami po nakupu; za nakupe na črni petek veljajo iste določbe kot za blago, ki je bilo kupljeno v redni prodaji. V kolikor bi se izkazalo, da je z izdelkom kaj narobe, imate pravico iz naslova stvarne napake oziroma garancije (to velja predvsem za tehnično blago). V kolikor uveljavljate stvarno napako, o njej obvestite prodajalca v dveh mesecih od dneva odkritja napake, pri čemer od dneva nakupa ne smeta miniti več kot dve leti. Takrat potem podate enega izmed štirih zahtevkov: zamenjava, popravilo, sorazmerno vračilo kupnine ali vračilo kupnine v celoti. Prodajalec mora zahtevku ugoditi v osmih dneh, če ni spora o napaki, v nasprotnem primeru je dolžan v istem roku odgovoriti na vaš zahtevek.

Koliko v resnici porabimo?

Raziskava v ZDA (2021 stats) za leto 2021 je pokazala, da:

  • je povprečna oseba zapravila 430 $,
  • se je skoraj 43 % nakupov zgodilo preko mobilnih telefonov,
  • so bili največji zapravljivci Milenijci (rojeni med začetkom 80 in poznih 90),
  • je povprečen prihranek pri akcijah znašal 24 %,
  • so bili med najbolj iskanimi izdelki na svetu Nintendo Switch, PS4, Apple Airpods, Apple Watch …

Kaj najbolj nakupujemo s popusti?

Na črni petek so najbolj popularni izdelki:

  • Oblačila
  • Elektronika
  • Čevlji
  • Kozmetika in parfumi
  • Kuhinjski pripomočki
  • Darila
  • Otroška oprema
  • Knjige
  • Športni pripomočki
  • Spodnje perilo

Torej …

Če boste popuste izkoristili za nakup nekega dražjega izdelka, ki je v času popustov nekoliko bolj dosegljiv, je črni petek 2022 kot nalašč za vas. Če si recimo želite kakovostnega prenosnika, potem si ga sedaj končno privoščite. Ampak – naj večji nakupi zajemajo le enega ali dva izdelka, saj vas lahko nepremišljene poteze hitro spravijo v slabo voljo – številke na bančnem izpisku so neizprosne in beležijo vsak naš korak, tudi napako.

Pri sprejemanju pravih odločitev za nakup je ključno, da izhajamo iz tega, kaj resnično potrebujemo, se na to pripravimo in se ne zaženemo proti prvemu popustu, ki ga vidimo. Če vidimo izdelek, ki se ga RES splača kupiti, ker je RES velik popust, poglejmo najprej na spisek stvari, ki smo jih doma zapisali kot nujne za nakup. Če ga na spisku ni, ga preprosto ne kupimo. Že res, da je morebiti 50 % cenejši. A če bomo ugotovili, da ga ne potrebujemo, ne bomo prihranili 50 %, temveč bomo v resnici zapravili 50 % več, kot če tega izdelka ne bi kupili.

In še nekaj zabavno-bizarnih-tragičnih dejstev o črnem petku:

  • Naj se sliši še tako bizarno, poročajo trgovski centri, da so pri njih v času črnega petka najbolj iskani vodovodarji. Kot naj bi poročal CNN, so vodovodarji potrebni za čiščenje ali hitra popravila, potem ko gostje preobremenijo njihov vodovni sistem.
  • 12 % kupcev na črni petek je vinjenih.
  • Črni petek sploh ne velja za največji nakupovalni dan v letu. Sobota pred božičem je vedno tista najbolj nakupovalna. Nekateri jo že imenujejo super sobota. Po podatkih ShopAdvisorja, ki je eno leto spremljal vse cene črnega petka za 6000 artiklov, je bil povprečni popust le okoli 5 odstotkov. Tik pred božičem gredo povprečni popusti vse do 18 odstotkov.
  • Črni petek privabi v trgovine več ljudi kot v Disneyland. Walmart, trgovska veriga v ZDA, beleži na ta dan 22 milijonov obiskovalcev na vseh svojih lokacijah. Disneyland na Floridi ima 18,5 milijon obiskovalcev na leto.
  • Zaradi črnega petka umre več ljudi kot zaradi napadov morskih psov. Od leta 2006, ko beležijo smrti zaradi črnega petka, je pri nakupih v množici jeznih in nasilnih ljudi umrlo 7 ljudi, 98 jih je bilo ranjenih.
  • Na ta dan se najbolj prodajajo pižame. Tako poročajo iz Walmarta, kjer so na nekaterih lokacijah v trenutku razprodane. Pet let nazaj so iz te velike trgovske mreže sporočili, da so na črni petek pripravili za prodajo 1 milijon televizorjev in 10 milijonov pižam.

Res je, da moramo vsi varčevati in da to oktobra, ko je mesec varčevanja, še bolj poudarjamo, ampak da pa bi pri tem šli v neke ekstreme, ko bi varčevanje pripeljali do skrajnosti, res ni potrebe. Tako kot na primer ekstremno varčevanje ameriške družine Rose.

Melody in Ron imata dva sinova. O njih je TV hiša TLC celo posnela oddajo, saj so postali znani kot najbolj varčna družina na svetu. Njihov vsakdan je za mnoge tak, da bi rekli, da živijo v nemogočih razmerah. In to ne zato, ker si ne bi mogli privoščiti, ampak zato, ker želijo tako živeti.

In kakšen je njihov stil življenja?

Melody in Ron se ves čas trudita, da bi vse, kar potrebujeta, dobila brezplačno ali da bi vsaj čim manj zapravila: “Tako skopuški smo, da si delimo eno kad vode. Nikoli nismo tako umazani, da bi morali pretiravati s šamponi in geli, skodelica teh zadostuje za cel mesec. Kad napolnimo s hladno vodo, najprej se v njej okopa Ron, potem sem jaz na vrsti, nato še sinova,” je povedala Melody. Eden od sinov ju je prosil, če se lahko okopa v topli vodi, a mu starši tega niso dovolili. Prav tako ne kupujejo toaletnega papirja, uporabljajo časopis, ki ga dobijo brezplačno. Ko so gledalci to videli v oddaji, so jim ponudili, da jim kupijo  toaletni papir, a starša nista želela. “Ne gre za to, da si ga ne moremo privoščiti, gre za to, da ga ne potrebujemo,” je pojasnila nam nerazumljivo odločitev Melody.

Brez luči, hrano zakopljejo v zemljo

Nikoli ne prižigajo luči, v temi uporabljajo samo baterijske svetilke. Elektriko sicer imajo, a je ne uporabljajo. Imajo štedilnik na drva. Na njem zavrejo vodo in v njej operejo oblačila. Hladilnika nimajo. Da ostane hrana sveža, jo zakopljejo v zemljo. “Razumem, zakaj nekateri pravijo, da je naše obnašanje pretirano, vendar ne želim, da smo takšni, kot so vsi,” je povedala Melody.

Družina je ekstremno varčevanje celo spremenila v igro. In tako so se navadili živeti. A najbolj ekstremna stvar, ki jo je naredila Melody, je, da si je izpulila vse zobe in se tako izognila stroškom z njimi.

Živijo v veliki prikolici, a da bi prihranili na ogrevanju, bivajo v enem prostoru in vsi štirje spijo v eni postelji, da se ogrejejo.

Ufff, oddahnite si.

Ni vam treba početi tako ekstremnih stvari, da bi varčevali. Američani so znani po takšnih oddajah, kjer predstavljajo družine, ki ekstremno varčujejo. Recimo, poznajo tudi neveste, ki so pripravile poroko z ekstremnim varčevanjem. Gostje so si morali sami prinesti hrano, pa stole in podobne zadeve.

In če le malo prebrskate spletne strani, najdete tudi navodila za ekstremno varčevanje.

Recimo (pozor, pripravite se na ekstremne reakcije ob branju):

  • Lase si strizite sami doma
  • Zvečer ne umijte ličil z obraza
  • Preselite se nazaj k staršem
  • Pobrskajte po smeteh
  • Toaletno školjko splaknite samo enkrat tedensko
  • Lahko živite v avtu
  • Jejte enkrat na dan

Jooooj, gre za res skrajne zgodbe in tudi takšno varčevanje je ekstremno!

Priznamo, da smo med pripravo tega prispevka, prav čutili kepo v želodcu in se spraševali, če je sploh primerno za objavo. A po drugi strani je prav, da vam predstavimo tudi tako skrajnost, predvsem zato, da vemo, česa nam res ni treba početi.

V resnici pa je lahko varčevanje precej bolj lahkotno, premišljeno in ni treba, da se vam tako zelo pozna pri vsakdanjem življenju …

Slovenci varčujemo v nogavici

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji sicer že več let zapored v povprečju privarčuje več kot povprečno gospodinjstvo v Evropski uniji. V letu 2020 je bila stopnja varčevanja Slovencev (razmerje med dohodkom in varčevanjem) rekordno visoka, 22,6-odstotna, kažejo podatki SURS-a. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 v Sloveniji sicer znaša 13,4 %.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se med evropskimi državami uvrstila na četrto mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).

Kot je ugotavljala Evropska centralna banka, so najpomembnejši motivi varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja naslednji:

  • nepričakovani dogodki (kot je bil denimo izbruh pandemije),
  • upokojitev,
  • večji nakupi (na primer za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila)
  • ter potovanja (dopust), izobraževanja in finančna podpora otrokom, vnukom.

Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge, zlasti vpogledne in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %), so podatke zbrali na SURS.

Po epidemiji znova nižja stopnja varčevanja

Po epidemiji smo znova začeli trošiti. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je znižala. Upadla je za 4 odstotne točke, na 18,7 %. Kljub temu je ostala višja kot v obdobju pred epidemijo. Njeno znižanje je bilo v Sloveniji izrazitejše od znižanja na ravni povprečja EU-27, kjer se je stopnja varčevanja znižala z 18,4 % na 16,7 % in povprečja v evrskem območju z 19,5 % na 17,4 %.

In kot še ugotavlja Banka Slovenije, so se v sedmih mesecih vloge gospodinjstev povečale za 1,16 milijarde evrov, in sicer na 25,11 milijarde evrov.

Še januarja letos so slovenska gospodinjstva na bankah hranila 24,25 milijarde evrov, medtem ko so varčevanja maja lani znašala več kot 23 milijard evrov. Če pa za primerjavo vzamemo leto 2016, smo takrat Slovenci v bankah hranili 16,9 milijarde evrov.

Struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji se že več kot desetletje ni bistveno spremenila. Najvišji delež kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno predstavljajo vloge in gotovina (47,7 %), sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 %), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 %), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjate (5,8 %) in posojila (2,2 %).

Takšna struktura finančnih sredstev kaže, da med slovenskimi gospodinjstvi prevladuje zelo tradicionalna/konservativna oblika varčevanja, saj pri svojih naložbenih odločitvah dajejo prednost varnosti pred donosom. Že več kot desetletje se namreč v največjem odstotku odločajo za varčevanje v obliki gotovine in vlog, medtem ko odstotek bolj tveganih naložb ostaja razmeroma nizek.

Pa je to prav?

Tisti poučeni vedo, da ne in da je treba za primeren donos sprejeti tudi določeno tveganje, ki pa ga z dolgoročnim varčevanjem in/ali investiranjem ter z ustrezno razpršenostjo lahko zmanjšamo.

A da ne zaidemo zdaj k tej malce bolj zahtevni tematiki, vam priporočamo, da najprej preverite, v kakšni kondiciji so vaše finance, in opravite stresni test vašega osebnega proračuna TUKAJ.

Z odgovori na zastavljena vprašanja boste prejeli rezultat – komentar na vsak vaš odgovor, ki vam bo pomagal pripraviti proračun na vse letne čase, ne zgolj na zimo, ki prihaja.

Za konec: 6 denarnici prijaznih prihrankov

  • Redno ugašajte naprave, ki jih ne potrebujete, morda boste res prihranili »le« nekaj evrov na mesec, boste pa hkrati podaljševanje življenjsko dobo naprav. Pametno je zamenjati tudi stare električne naprave, ki so bolj »požrešne« z novejšimi, ki vam bodo pomagale prihraniti energijo.
  • Perila vam res ni treba prati na 90°C, saj lahko zelo učinkovito perete tudi na 40°C ali največ 60°C. In seveda, ne prati posameznih kosov perila!
  • Ogromno lahko prihranite tudi pri porabi vode – ne samo, da ni treba, da med tuširanjem teče v nedogled, omejite tudi uporabo grelnika vode. Prav tako posodo, če je le mogoče, ne perite pod tekočo vodo.
  • Poleti hladimo prostore na 21 ali manj stopinj, pozimi pa jih ogrevamo na 23 in celo več stopinj! Namesto tega, da jih preveč ogrevamo, se raje toplo oblecimo in vsaj za kakšno stopinjo ali dve znižajmo temperaturo v stanovanju. To nam bo prineslo konkretnejše prihranke, saj je 21°C optimalna temperatura ogrevanega prostora (ponoči v spalnici pa je dovolj celo 19°C) in z vsako stopinjo manj bodo tudi stroški ogrevanja nižji.
  • Eden večjih razlogov za višje stroške v našem domu je tudi uhajanje toplote. Manj ko bo toplota uhajala, manj boste porabili za dodatno ogrevanje, zato poskrbite, da bodo okna in vrata dobro tesnila.
  • Ko kuhate krompir, testenine ali kaj podobnega, ali do vrha napolnite lonec z vodo in po možnosti celo brez pokrovke? Upamo, da ne. Voda se bo namreč hitreje ogrela, pa še kosilo bo prej končano, vi pa boste prihranili nekaj energije in posledično denarja.

Verjamemo, da vam bo vsaj kateri od nasvetov letošnjo zimo prinesel prihranke, vsekakor pa ne pozabite na STRESNI TEST, ki vam bo pomagal pripraviti vaš proračun na vse letne čase in ne samo na prihajajočo zimo.

Kamorkoli pogledamo, se pogovarjamo, povsod slišimo, kako se hrana draži, kako bo jeseni še huje, kako bomo morali zategniti pas, če bomo hoteli preživeti.

Bomo res morali jesti manj kakovostno ali se bomo morali čemu odpovedati? Bo nakup mesa ali olivnega olja res postal luksuz?

Najnovejši podatki kažejo, da je letna inflacija, ki označuje rast ravni cen življenjskih potrebščin, že 11-odstotna, medtem ko smo lani beležili 4,9-odstotno inflacijo, še leto prej pa komaj 1,1-odstotno. In trenutno letna inflacija še narašča. Samo za primerjavo – letna stopnja inflacije v državah članicah EU je 9,6-odstotna. Najmanj so se cene dvignile na Malti (tam je inflacija 6,1-odstotna), največje podražitve pa imajo v Estoniji s kar 22-ostotno inflacijo (vir: SURS).

Po podatkih SURS-a so se življenjske potrebščine torej v enem letu podražile za 11 %. Največ so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, takoj zatem pa višje cene hrane (za 13,5 %).

Očitno smo slovenski potrošniki tudi vse bolj pesimistični glede finančnega stanja v gospodinjstvu, tako je vsaj pokazala SURS-ova raziskava. Kazalnik, kjer gospodinjstva napovedujejo pričakovanja svojega finančnega stanja v prihodnjih 12 mesecih, je dosegel najnižjo raven po aprilu 2020.

Koliko porabimo za hrano?

 Polovico izdatkov za življenjske potrebščine namenimo za transport, hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanje.

Kot kaže zadnja raziskava SURS-a za leto 2018, smo za vse izdatke gospodinjstva v Sloveniji porabila povprečno 21.360 EUR. Od tega smo za nakupe življenjskih potrebščin porabili 19.560 EUR ali 1.630 EUR na mesec. Največji del teh sredstev smo porabili za transport (4.184 EUR ali 21,4 %), sledili so izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (2.817 EUR ali 14,4 %). Kar pomeni, da kar precejšen delež našega proračuna pustimo v trgovinah s hrano, zato moramo nakupe dobro načrtovati.

vezovišek in partnerji nakupovanje

Pametni triki za pametne nakupe

 Da, morali bomo nakupovati pametneje, bolj premišljeno. Če bomo nakupe bolje načrtovali in se nanje pripravili, se nam ne bo treba odpovedati najljubši hrani.

Za vas smo pripravili pametne trike, ki jih lahko uporabimo pri nakupih, da podražitve ne bodo preveč vplivale na naš proračun.

Ker, če smo čisto iskreni, smo že večkrat dokazali, da ima prav kategorija prehrane največ rezerve. Imamo prav?

In zakaj je temu tako? Ker v trgovini kupujemo glede na to ali smo lačni/nismo lačni, smo dobre/manj dobre volje, smo sami/z otroki … To vse kaj hitro poveča račun za 20, 30 % ali več … Ja, kdo bi si mislil.

No, pa začnimo s čisto enostavnimi triki ali kar prvimi koraki, ki jih morate še danes vpeljati med svoje življenjske navade, da boste plačevali manj:

  1. Vedno z listkom v trgovino

Ta recept je res zimzelen in je recept naših prababic, babic. Seznam je seveda lahko tudi digitalen, a kaj, ko ga pozabimo napisati, ga enostavno nismo vajeni, imamo vse v glavi (no, tako mislimo), gremo v trgovino takrat, ko gremo mimo nje, nam kaj zmanjka … In tako kupimo hitro preveč, nepotrebno, »kaj če bomo potrebovali«, »to bi bilo zanimivo poskusiti« in tako naprej.

In tako lahko kmalu ugotovimo, zakaj gre v trgovini ne samo za velike prihranke denarja (teh je na letnem nivoju kaj hitro tisoč evrov in več), gre tudi za velike prihranke časa.

Nakupovalni seznam naj vsebuje stvari, ki jih potrebujete za pripravo zdravih obrokov, kosil, prigrizkov. Naredite si tedenski jedilnik, da boste res kupili to, kar boste potrebovali.

  1. V trgovino največ 1x tedensko

Nekaterim uspe celo manj pogosto. In še takrat pripravljeni – s seznamom. Boste videli, kako mirni in zadovoljni boste, saj kot prvo ne boste zapravili toliko kot ste bili do danes vajeni in kot drugo, boste videli, da se imate lahko pod nadzorom.

  1. Ceneje ne pomeni tudi manj kakovostno

Zveza potrošnikov Slovenije na svoji strani večkrat objavlja primerjalne teste različnih prehrambnih izdelkov. Kupijo različne proizvajalce enega izdelka, od najcenejšega, do najdražjega. Ugotoviti namreč želijo, kateri izdelek je najboljši po sestavi in kako na sestavine vpliva cena. Izdelke nesejo v laboratorij, pregledajo njihovo senzorično vrednost, hranilno vrednost in druge sestavine izdelka. In že večkrat se je na vrh seznam najboljših izdelkov uvrstil tudi recimo najcenejši. Med zadnjimi takšnimi primeri sta bila mocarela in pa navadni jogurt. Velikokrat so se za dobro izbiro izkazale tudi trgovske znamke. Če boste sledili tem izdelkov, ne boste jedli popolnoma nič slabše, velikokrat so hranilne vrednosti še boljše, pa še prihranili boste.

  1. Kupovanje s kuponi za popuste

Za nekoga hobi in način preživljanja prostega časa, za druge nuja – zbiranje in izrezovanje kuponov, čakanje na dan s posebnimi popusti za upokojence, za družine … Pa se to res splača?

Če imate veliko časa, da recimo uživate v zasluženem pokoju, potem ni nič narobe, da nekoliko dlje časa namenite pregledovanju ponudb, primerjavi cen, in da se potem tudi vozite od trgovine do trgovine in kupite najcenejši izdelek (najbolje je seveda, da to počnete s kolesom – hkrati se gibljete in še prihranite).

Če pa ste zaposleni in imate še otroke, vam verjetno za kaj takega zmanjka časa in energije. Velja pa, da se družine vedno odpravijo po večjih nakupih ob koncu tedna. Takrat poglejte, kateri prodajalci ponujajo popuste na celotni nakup. Če načrtujete nakup kakšnega dražjega izdelka, sledite kuponu za 25-odstotni popust na izdelek. 25 % popust na določen izdelek lahko uporabite pri večjih količinah mleka (ko imajo 12 litrov zapakiranih skupaj in zavednih pod en izdelek), enako velja za belo olje ali večje količine mesa – če na primer kupite meso v vrednosti 30 evrov in uporabite kupon za 25 % popust, je ta znesek kar naenkrat 22,5 evrov. Precej bolje, mar ne? (Ampak ta kupon uporabite samo za tisto, kar ste imeli na seznamu.)


  1. Na telefonu vklopite kalkulator in sproti računajte

Če boste sproti računali, medtem ko boste zlagali izdelke v košarico,  vam bo to pomagalo ostati v okviru proračuna. Če boste dodajali nepotrebne stvari v košaro (ki so običajno nezdravi prigrizki), vas bo vmesni znesek zelo presenetil. Hitro boste takšne izdelke vrnili nazaj.

  1. Spoznajte cene svojih izdelkov

Spremljajte cene izdelkov, ki jih vedno kupujete, zapišite si jih in jih preko letakov ali spletne ponudbe spremljajte po različnih trgovcih in ugotovite, kdaj je vaš izdelek kje v akciji. In ko boste dlje časa zapisovali cene, boste lahko videli, če je akcijska cena res akcijska.

  1. Ne kupujte, ko ste lačni

Nikoli, ampak res nikoli ne greste v trgovino, ko ste lačni. Ko kupujete »na prazen želodec«, izgleda nenadoma vsa hrana tako okusna. Kupili boste več nezdrave hrane in hrane, ki je običajno ne kupujete in je ne potrebujete.

  1. Kupujte v istih trgovinah

Ne samo, da vas večji trgovci za vsak nakup pri njih celo nagradijo z dodatnimi popusti, pač pa boste trgovino do potankosti spoznali in točno vedeli, kje je zdrava hrana, kot so meso, jajca, polnozrnata moka itn. Brez težav se boste izognili policam s hitrimi in sladkimi prigrizki.

  1. Lahko kupite tudi zelo zrelo sadje ali zelenjavo, ki je cenejševezovišek in partnerji nakupovanje

Takšna zelenjava je idealna za juhe in enolončnice, zrele banane so idealne za muffine in bananin kruh, en dan staran kruh je idealen za popečene kruhke ali kruhove cmoke, preveč zrelo melono lahko zamrznemo ali uporabimo za smootie.

  1. Primerjajte cene na enoto

Vedno primerjajte cene med seboj tako, da pogledate, koliko stane liter ali kilogram ali kos nekega izdelka. Manjša zapakirana količina je cenejša le na prvi pogled, v resnici pa je skupni imenovalec lahko cena na liter in pogosto vidimo, da je ta cenejši, če kupimo večjo količino.

Primer – cena paradižnika v paradižnikovem soku. 400 gramska konzerva stane 0,59 evra. 800 gramska konzerva stane 0,99 evra. A če pogledamo pri obeh izdelkih ceno za kilogram (ki mora biti zapisana pod vsako ceno, je pa običajno precej manjši in bolj droben napis), je v prvem primeru cena za kilogram 1,48 evra, v drugem primeru pa 1,24 evra za kilogram. 800-gramska konzerva je torej cenejša!

Kar dajte, izračunajte si prihranke za vaše priljubljene izdelke, če boste kupovali večjo zapakirano količino. In zdaj te znesek preračunajte na leto.

  1. Zavrzite čim manj hrane

Skušajte nakupovati in hraniti živila tako, da bo čim manj odpadkov in da vas ne bodo prehiteli roki trajanja.

  1. Kuhajte svoje obroke

So precej cenejši kot tisti že pripravljeni obroki, ki jih samo pogrejemo, pa še naši obroki so precej bolj sveži in zdravi.

  1. Če se le da, pridelajte svojo hrano

Zelenjava in zelišča skušajmo pridelati doma, vsaj poleti – ne potrebujete veliko, za takšne podvige je dovolj sončni balkon. Posadimo kakšen paradižnik, solato ali baziliko. Pa še zabavno bo, ko boste kuhali in stopili samo do svojega balkona ter uporabili sveže sestavine.

No, katerega od nasvetov boste preizkusili? Ali kar vse?

Zagotavljamo vas, da delujejo prav vsi. Pa veliko zadovoljstva ob prihrankih, ki jih boste dosegli!

Te dni z navdušenjem in ponosom spremljamo naše športnike, ki na Olimpijskih igrah drug za drugim osvajajo odlične uvrstitve in seveda olimpijske medalje. A te ne prinašajo le vpisa v zgodovino in njihov portfelj uspehov, ampak prinašajo tudi finančne nagrade za te izjemne dosežke …

Pisalo se je leto 1913, ko je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, ki je danes poznan po celem svetu. Med seboj povezani olimpijski krogi predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov celega sveta. Pomenijo povezanost, sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin. Vsaka barva ima svoj pomen, modra predstavlja Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

Glede na to, bi vsakdo pomislil, da se vsaj med temi športniki, ki vsi dosegajo uspehe na istem tekmovanju, ne dogajajo razlike, a se. In to precejšnje, v finančnem smislu (pa tudi drugih pogosto slišimo).

In ker so nas ta teden naši Olimpijci ponovno razveselili z novimi medaljami, smo preverili, koliko je ta in vse ostale letošnje kolajne, finančno ovrednotena ob »povratku v domovino«.

Koliko so torej slovenski Olimpijci vredni v primerjavi z Olimpijci drugih držav?

Večina športnikov v svoji karieri nikoli ne izsanja olimpijskih sanj. Tudi med tistimi, ki se na to veliko tekmovanje prebijejo, jih le peščica poseže po največjih uspehih. A pot do tja je trnova, skromne štipendije, ne prav pogosta sponzorstva, ki niti stroškov dolgoletnih treningov, opreme in zdravstvene oskrbe, kaj šele potnih stroškov ne pokrijejo, so njihova stalnica.

Ne glede na vse in ne glede na to, da se zavedajo, da morda ne bodo prejeli bonusa, morda tudi zato, ker pač »niso iz prave države«, dajejo vse od sebe. Za višje cilje. A preživeti morajo in nagrade so tiste, ki lahko vsaj delno odtehtajo tudi pretekle (ne)uspehe in borbe.

Več deset držav, ki si prislužijo eno od 327 medalj v 15 športih na letošnjih Olimpijskih igrah, je pripravilo bonuse za nosilce kolajn. Na tekmovanju se letos predstavljajo športniki iz 91 držav in pokrajin, med njimi pa jih bo zagotovo izplačalo nagrade za najboljše uvrstitve 32.

Od 624 tisoč dolarjev navzdol …

In za katero državo morajo nastopati športniki, če želijo dobiti najvišje nagrade?

Na prvem mestu je Hong Kong, ki nastopa neodvisno od Kitajske, svojim športnikom so obljubili kar 624 tisoč dolarjev nagrade. Na drugem mestu pa je Turčija, ki je za zlato medaljo pripravljena plačati približno 380 tisoč dolarjev. Na drugi strani pa recimo ZDA plačajo za zlato medaljo »samo« 37,5 tisoč dolarjev.

In kje je Slovenija?

Kot je razvidno iz slike spodaj (vir: Forbes), smo nekje v zlati sredini.

Do leta 2021 so bile slovenske olimpijske medalje vredne od dobrih 15 tisoč pa do nekaj več kot 31 tisoč evrov. A lani so vrednost medalj zvišali, tako naši Olimpijci zdaj dobijo za:

  • zlato medaljo nagrado v višini 55.000 evrov
  • srebrno medaljo nagrado v višini 45.000 evrov
  • bronasto medaljo nagrado v višini 38.000 evrov

Za medalje, ki jih osvojijo ekipe v individualnih športnih panogah (recimo mešana ekipa naših zlatih skakalcev) posamezen član ekipe prejme nagrado v višini 75 odstotkov nagrade, ki je predvidena za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci. Za zlato medaljo v tem primeru posamezen član ekipe dobi 41.250 evrov, in tako naprej.

Lahko bi šli še naprej, koliko dobijo športniki, ki tekmujejo v kolektivnih športih, pa trenerji in drugi člani ekipe, a bistveno ni, koliko dobijo, ampak kaj bodo z novimi zaslužki naredili.

Preverili smo tudi, kaj menijo naši bralci, ali je denarna nagrada, ki jo prejmejo slovenski nosilci olimpijskih medalj prenizka, ravno prav visoka ali previsoka. Rezultate si lahko ogledate v grafu.

Pomembno je sodelovati, ne zmagati …

… je sam slogan Olimpijskih iger, pa vendar kariera vrhunskih športnikov ne traja večno, zato je finančna stabilnost še kako pomembna. Načrtovanje prihodnosti in skrb za premoženje je ključno, v kolikor želijo po končani karieri živeti brez finančnih skrbi. In nič kaj dosti ni drugače za vse nas, ki smo delovno aktivni. S svojim premoženjem moramo ravnati tako, da bomo od njega lahko živeli.

Vsak starš se slej ko prej sreča z vprašanjem, kdaj je pravi čas, da otrok dobi prvi denar, pa potem prvi bančni račun, kako ga naučiti varčevanja in seveda od kod denar sploh pride. “Pred leti sem slišala mamico, ki je sinčku povedala, da nima več denarja, ta pa ji je rekel, da naj gre po denar na bankomat. Seveda otrok ni vedel, da niti na bančnem računu nima več denarja. Pa vendar otroci morajo vedeti, kako do denarja sploh pridemo, da ga zaslužimo z delom in je običajno omejen. Z otrokom se je treba pogovarjati na preprost način. Tako, kot se pogovarjamo mi, je primerno tudi za otroke,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Varčujemo s Prvim na Radiu Slovenija je ob tem dodala, da je od otroka odvisno, kdaj je primeren čas za pogovor o denarju.

“Otroci so si zelo različni, nekateri dajo temu pomen, drugi pa ne. Mislim, da je ključno to, da ko otrok izkaže interes, ko nas sprašuje, je definitivno čas, da se o tem z njimi pogovorimo.”

Kdaj je čas, da otroci dobijo denar v roke in opravijo svoj prvi nakup?

“Osebno sem zagovornica tega, da je to odvisno od našega položaja. Otroci danes dobijo denar od starih staršev, zobnih mišk in podobno. Čimprej naj izkusijo dogodivščino s svojim denarjem, saj je dobro, da sami naredijo kakšno napako. To pomeni, da si kupijo nekaj nepremišljeno in kasneje obžalujejo. Ko bo otrok večji, bo tako imel v sebi izkušnjo takšne napake in zavedanje, da mora razmisliti, če si neko stvar resnično želi.«

Dejstvo je, da imamo ljudje različne finančne zmožnosti, zato sem zagovornica tega, da otroka nagradimo za posebna dela. Najina hči je stara 7 let, ampak ko so počitnice že pride pomagat v najino delovno okolje. Ko otrok pri nečem pomaga, mu daš malenkost, ni pa treba, da nekaj dobi vsakokrat, ko kaj naredi, saj tudi v življenju ni tako, da denar kar dobiš, za vsako stvar. Nekaj moraš narediti in si za to nagrajen.”

Podobno je z žepnino, za katero ni treba, da je samoumevna. Po drugi strani pa, če otroci dobivajo štipendijo, je prav, da se z njimi doma pogovorimo o tem, del katerih obveznosti bodo prevzeli sami in katere bodo prevzeli starši. Pomembno je torej, da se dogovorimo, kako bomo delovali, še dodaja Ana Vezovišek.

Kdaj otroku odpreti bančni račun?

Vprašanje, kdaj odpreti bančni račun in predvsem, kako otroku razložiti, da ima nekje denar, čeprav ga ne vidi, v resnici ni tako zapleteno. “Razložiti se da … Prav je, da gremo z otrokom skupaj na banko odpreti račun, obstajajo avtomati z vpogledom, kjer otrok vidi denar na svojem računu. Naredimo lahko tudi lepo povezavo z bankomatom, otrok vidi, da je po dvigu manj denarja na računu,” dodaja Ana Vezovišek. Kdaj s tem začeti, pa je spet odvisno od starosti otroka in koliko je za to dovzeten. Enim je vseeno, drugim pa je to lahko zelo zanimivo.

Predvsem pa je otrokom treba dati vedeti, da miselnost, da moramo vse, kar dobimo porabiti, ni prava. “Ključno je, da smo mi vzor in to pogosto pozabljamo. Nič nam ne pomaga, če učimo otroke, kako ravnati z denarjem, kako imeti nadzor, kako ga lahko izgubimo, če otroci pri nas samih v denarnici vidijo 8 kartic. Otroci si lahko samo mislijo: kaj mi govoriš, če ti delaš drugače. Mi sami jih z vzorom torej lahko največ naučimo.” 

Novo leto prinaša spremembe tudi na področju davkov tako za posameznike (pri teh sicer nekoliko manj), kot tudi za podjetnike. Čeprav se v letošnjem letu velik del sprememb še pričakuje, pa je s 1. 1. 2019 že stopilo v veljavo nekaj novosti.

Pa začnimo z dobrimi novicami. Ne samo, da so se v novem letu povišale plače v javnem sektorju, s 1. 1. 2019 se je povišala tudi minimalna plača iz sedanjih 638 evrov na 667 evrov, v letu 2020 pa bo minimalna plača znašala 700 evrov. Takrat bodo iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela).

Višje starševsko nadomestilo

Z letošnjim letom pa se sproščajo tudi varčevalni ukrepi pri Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Materinsko nadomestilo je tako neomejeno, starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (doslej je bil dvakratnik). Prav tako se iz 90 % na 100 % povečuje očetovsko in starševsko nadomestilo, dodatek za velike družine pa bodo odslej prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Omeniti velja, da bodo do državnih štipendij upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 evra neto na družinskega člana.

Omeniti velja še, da bomo za starostno upokojitev v letu 2019 morali moški in ženske dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako kot v preteklem letu, se tudi letos za izračun pokojninske osnove upoštevaj osnove iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje. 

Vsi tisti, ki oddajate premoženje v najem – nepremičnine, je z novim letom v uporabi nov obrazec za napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. A brez skrbi, to je za zdaj tudi vse, kar se je spremenilo na področju nepremičnin, novi zakon o davku na nepremičnine naj bi se sprejel v letošnjem letu, v veljavo pa stopil leta 2020. A letos vseeno ne bo tako »nedolžno«, pričakujete lahko večji nadzor na področju NUSZ, saj občine in FURS bolj preverjajo evidence, kot so jih v preteklosti.

Obetajo se višji prispevki za samozaposlene

V letu 2019 se obeta sprememba višine minimalnih prispevkov, ti se bodo za samostojne podjetnike zaradi rasti povprečne plače v Sloveniji povečali. Prispevki so v letu 2018 za najvišjo davčno osnovo za podjetnike znašali 373 evrov na mesec (najnižji brez olajšave za začetnike). Ti izhajajo iz davčne osnove 60 odstotkov povprečne plače v višini 976 evrov.

Podatki za leto 2019 sicer še niso dokončni, a glede na to, da so plače zrasle, bi se minimalni prispevki lahko povečali za približno 7 evrov na mesec, po novem naj bi znašali okoli 380 evrov. Rast pa se tudi po letošnjem letu ne bo ustavila, saj se bodo v prihodnjem letu ti lahko povišali celo na 399 evrov. Razlog? Dvig plač v gospodarstvu, javnem sektorju in dvig minimalne plače. 

Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih letih konkretno zvišale. Cena hrane se je recimo zvišala za dobrih 72 %, stanovanjski stroški za 118 %, gostinske storitve za 97 %, izobraževanje za 80 %, zdravstvo za 44 %, transport za 39 % in alkohol in tobačni izdelki za 159 %. Vse to v zadnjih 17 letih. To so številke, ki kličejo po preoblikovanju naše politike “zapravljanja”, sploh, ko pomislimo, da plače zagotovo niso zrasle z enako intenziteto.

To so tudi izsledki, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer, kot je v oddaji Koda povedala Karmen Hren, namestnica generalne direktorice ugotavljajo, da so se v zadnjih desetih letih pocenila le oblačila in obutev, večji trend v padanju cen ugotavljajo tudi pri cenah avtomobilov, računalnikov, televizij in fotografske opreme. “Cene osnovnih potrošnih izdelkov pa so se povečevale. Predvsem povečevanje cen prehrambenih izdelkov je tisto, kar povečuje tudi inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.”

Smo potrošniška družba

Pa se Slovenci zavedamo, kako kopni naša kupna moč? “Pozorni smo na te cene, zavedamo se, jih skušamo znižati. Imamo pa velik razpad na eni strani med tistimi, ki si res ne morejo veliko privoščiti in tistimi, ki si lahko marsikaj privoščijo. Žal pa vedno niti ne vemo, kdo so tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, saj tega pogosto ne povedo. Po drugi strani pa imamo tiste, ki si jih prav tako ne morejo privoščiti, pa vseeno nekaj kupijo. Kako? Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo nekaj od tega: limit, kredit, leasing. Smo potrošniška družba,” je v oddaji KODA opozorila Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kako porabijo denar tisti, ki imajo najmanj?

Po besedah Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tisti, ki imajo najmanj večino svoje plače in prejemkov porabi za osnovne življenjske dobrine. “To je področje, kjer so se cene najbolj zvišale. V tem času se je zvišal tudi DDV, ki je prav pri teh dobrinah povzročil najšibkejšim dodaten izpad dohodkov. Tudi, ko govorimo o minimalni plači, ki je najbolj poznana, to pomeni le, da ljudje lahko jedo in spijo in nič več od tega. Zavedati se moramo tudi, da vsako rast plač poje rast cene.”

Pa poglejmo, kaj pravzaprav pomeni povprečna (ne minimalna!) plača. Ta je bila letos julija dobrih 1.071 evrov. Povprečna pokojnina je skoraj polovico nižja – 640 evrov.

Stroški za stanovanje močno presegajo mejo

Če želimo biti na varni strani, lahko posamezni stroški obsegajo le določen odstotek našega osebnega ali družinskega proračuna. “To področje je zelo nevarno, 30 % je namreč maksimum, ki ga lahko namenimo za bivanje. To vključuje tudi stanovanjski kredit. Lep primer pa je, ko greš na banko po kredit s plačo, ki jo imaš in ti dajo veliko več kot 30 % samo za kredit. Če temu obroku prišteješ še ostale stroške bivanja: elektrika, ogrevanje, internet, komunala, pa si že na polovici plače. Velikokrat pozivam ljudi, naj bodo rajši v najemu, kot da se prezadolžijo,” opozarja Ana Vezovišek.

Potem pa pride kriza, pride bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju in … ostanemo brez vsega. Ko smo ravno pri krizi, govori se tudi o tem, da prihaja nova – gospodarska kriza. Bo imela vpliv tudi na Slovence? “Težko je govoriti, kako bo vplivala, če bo prišla. Verjetno bo, a glede na to, da smo se z eno krizo že spopadli, se je prebivalstvo že nekaj naučilo iz tega,” dodaja presednica ZSSS.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji KODA, ki si jo ogledate TUKAJ. 

Ja, tudi to je mogoče! Zakaj in kako razkrivamo v nadaljevanju. Ko pridemo skozi vse razloge, nam je lahko hitro jasno, da se to pač lahko oziroma včasih celo mora zgoditi.

Priznajmo si, niti dva osebna finančna svetovalca si nista enaka in vsakdo razvije svoje edinstvene dostope, kako pomagati strankam. A vseeno, ko imamo pred očmi različne osebne finančne svetovalce, morajo imeti ključno skupno točko – osebno finančno svetovanje in pomoč ljudem jim mora predstavljati poslanstvo. Če ne ljudje, pa rezultati, naša finančna slika, nam kaj hitro pokažejo, kdo je tisti pravi – žal včasih tudi prepozno.

Splete se močna vez, ampak …

A tokrat ne govorimo o pripadnosti svetovalcev, ampak strank. Svetovalec in stranka lahko razvijeta močno vez, zastavita skupne cilje in jim tudi sledita. Odnos mora biti zasnovan na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Pa vendar si priznajmo, redkokateri odnos je popoln in lahko se končajo tudi še tako dobre stvari. Pogosto se za prekinitev odnosa odloči stranka, a obstajajo tudi primeri, ko se za to potezo odloči osebni finančni svetovalec. In verjemite, nikdar brez tehtnega razloga. In običajno še vedno v dobri veri, da bo s tem morda vseeno pomagal stranki.

Nerealna pričakovanja …

Razlogi za prekinitev sodelovanja so različni. Številni svetovno priznani osebni finančni svetovalci se strinjajo, da je stranka, ki je neprestano nesramna pa ne le do svetovalca, ampak tudi do asistentov, več kot upravičena do zavrnitve sodelovanja. Tudi stranka, ki kljub nadpovprečno dobrim rezultatom nikdar ni zadovoljna ni najbolj priljubljena med svetovalci. Podobno je s strankami, ki zahtevajo več, kot je realno mogoče.

Si predstavljate, da vas je vaš osebni finančni svetovalec opozoril na vse pasti, ki jih prinaša vaše prekomerno in predvsem nepotrebno zapravljanje, vi pa še vedno ne sledite nasvetom? Še več, skupaj sta zastavila vaš osebni finančni načrt, zavezali ste se, da boste temu sledili, a že od samega začetka počnete vse prej kot to. Ali res potrebujete osebnega finančnega svetovalca, če mu niste pripravljeni prisluhniti in spremeniti svojih slabih navad?

Dobro premislite, kakšen je vaš odnos do osebnega finančnega svetovalca, če ga imate. Če ga nimate in bi želeli vaše osebne finance spraviti na višji nivo, pa vsekakor lahko potrkate tudi na naša vrata in skupaj bomo poiskali ustrezno rešitev. S pravim razlogom.