OSEBNI PRORAČUN Archives - Page 7 of 10

Novo leto prinaša spremembe tudi na področju davkov tako za posameznike (pri teh sicer nekoliko manj), kot tudi za podjetnike. Čeprav se v letošnjem letu velik del sprememb še pričakuje, pa je s 1. 1. 2019 že stopilo v veljavo nekaj novosti.

Pa začnimo z dobrimi novicami. Ne samo, da so se v novem letu povišale plače v javnem sektorju, s 1. 1. 2019 se je povišala tudi minimalna plača iz sedanjih 638 evrov na 667 evrov, v letu 2020 pa bo minimalna plača znašala 700 evrov. Takrat bodo iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela).

Višje starševsko nadomestilo

Z letošnjim letom pa se sproščajo tudi varčevalni ukrepi pri Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Materinsko nadomestilo je tako neomejeno, starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (doslej je bil dvakratnik). Prav tako se iz 90 % na 100 % povečuje očetovsko in starševsko nadomestilo, dodatek za velike družine pa bodo odslej prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Omeniti velja, da bodo do državnih štipendij upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 evra neto na družinskega člana.

Omeniti velja še, da bomo za starostno upokojitev v letu 2019 morali moški in ženske dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako kot v preteklem letu, se tudi letos za izračun pokojninske osnove upoštevaj osnove iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje.

Vsi tisti, ki oddajate premoženje v najem – nepremičnine, je z novim letom v uporabi nov obrazec za napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. A brez skrbi, to je za zdaj tudi vse, kar se je spremenilo na področju nepremičnin, novi zakon o davku na nepremičnine naj bi se sprejel v letošnjem letu, v veljavo pa stopil leta 2020. A letos vseeno ne bo tako »nedolžno«, pričakujete lahko večji nadzor na področju NUSZ, saj občine in FURS bolj preverjajo evidence, kot so jih v preteklosti.

Obetajo se višji prispevki za samozaposlene

V letu 2019 se obeta sprememba višine minimalnih prispevkov, ti se bodo za samostojne podjetnike zaradi rasti povprečne plače v Sloveniji povečali. Prispevki so v letu 2018 za najvišjo davčno osnovo za podjetnike znašali 373 evrov na mesec (najnižji brez olajšave za začetnike). Ti izhajajo iz davčne osnove 60 odstotkov povprečne plače v višini 976 evrov.

Podatki za leto 2019 sicer še niso dokončni, a glede na to, da so plače zrasle, bi se minimalni prispevki lahko povečali za približno 7 evrov na mesec, po novem naj bi znašali okoli 380 evrov. Rast pa se tudi po letošnjem letu ne bo ustavila, saj se bodo v prihodnjem letu ti lahko povišali celo na 399 evrov. Razlog? Dvig plač v gospodarstvu, javnem sektorju in dvig minimalne plače.

Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih letih konkretno zvišale. Cena hrane se je recimo zvišala za dobrih 72 %, stanovanjski stroški za 118 %, gostinske storitve za 97 %, izobraževanje za 80 %, zdravstvo za 44 %, transport za 39 % in alkohol in tobačni izdelki za 159 %. Vse to v zadnjih 17 letih. To so številke, ki kličejo po preoblikovanju naše politike “zapravljanja”, sploh, ko pomislimo, da plače zagotovo niso zrasle z enako intenziteto.

To so tudi izsledki, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer, kot je v oddaji Koda povedala Karmen Hren, namestnica generalne direktorice ugotavljajo, da so se v zadnjih desetih letih pocenila le oblačila in obutev, večji trend v padanju cen ugotavljajo tudi pri cenah avtomobilov, računalnikov, televizij in fotografske opreme. “Cene osnovnih potrošnih izdelkov pa so se povečevale. Predvsem povečevanje cen prehrambenih izdelkov je tisto, kar povečuje tudi inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.”

Smo potrošniška družba

Pa se Slovenci zavedamo, kako kopni naša kupna moč? “Pozorni smo na te cene, zavedamo se, jih skušamo znižati. Imamo pa velik razpad na eni strani med tistimi, ki si res ne morejo veliko privoščiti in tistimi, ki si lahko marsikaj privoščijo. Žal pa vedno niti ne vemo, kdo so tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, saj tega pogosto ne povedo. Po drugi strani pa imamo tiste, ki si jih prav tako ne morejo privoščiti, pa vseeno nekaj kupijo. Kako? Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo nekaj od tega: limit, kredit, leasing. Smo potrošniška družba,” je v oddaji KODA opozorila Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kako porabijo denar tisti, ki imajo najmanj?

Po besedah Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tisti, ki imajo najmanj večino svoje plače in prejemkov porabi za osnovne življenjske dobrine. “To je področje, kjer so se cene najbolj zvišale. V tem času se je zvišal tudi DDV, ki je prav pri teh dobrinah povzročil najšibkejšim dodaten izpad dohodkov. Tudi, ko govorimo o minimalni plači, ki je najbolj poznana, to pomeni le, da ljudje lahko jedo in spijo in nič več od tega. Zavedati se moramo tudi, da vsako rast plač poje rast cene.”

Pa poglejmo, kaj pravzaprav pomeni povprečna (ne minimalna!) plača. Ta je bila letos julija dobrih 1.071 evrov. Povprečna pokojnina je skoraj polovico nižja – 640 evrov.

Stroški za stanovanje močno presegajo mejo

Če želimo biti na varni strani, lahko posamezni stroški obsegajo le določen odstotek našega osebnega ali družinskega proračuna. “To področje je zelo nevarno, 30 % je namreč maksimum, ki ga lahko namenimo za bivanje. To vključuje tudi stanovanjski kredit. Lep primer pa je, ko greš na banko po kredit s plačo, ki jo imaš in ti dajo veliko več kot 30 % samo za kredit. Če temu obroku prišteješ še ostale stroške bivanja: elektrika, ogrevanje, internet, komunala, pa si že na polovici plače. Velikokrat pozivam ljudi, naj bodo rajši v najemu, kot da se prezadolžijo,” opozarja Ana Vezovišek.

Potem pa pride kriza, pride bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju in … ostanemo brez vsega. Ko smo ravno pri krizi, govori se tudi o tem, da prihaja nova – gospodarska kriza. Bo imela vpliv tudi na Slovence? “Težko je govoriti, kako bo vplivala, če bo prišla. Verjetno bo, a glede na to, da smo se z eno krizo že spopadli, se je prebivalstvo že nekaj naučilo iz tega,” dodaja presednica ZSSS.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji KODA, ki si jo ogledate TUKAJ.

Ja, tudi to je mogoče! Zakaj in kako razkrivamo v nadaljevanju. Ko pridemo skozi vse razloge, nam je lahko hitro jasno, da se to pač lahko oziroma včasih celo mora zgoditi.

Priznajmo si, niti dva osebna finančna svetovalca si nista enaka in vsakdo razvije svoje edinstvene dostope, kako pomagati strankam. A vseeno, ko imamo pred očmi različne osebne finančne svetovalce, morajo imeti ključno skupno točko – osebno finančno svetovanje in pomoč ljudem jim mora predstavljati poslanstvo. Če ne ljudje, pa rezultati, naša finančna slika, nam kaj hitro pokažejo, kdo je tisti pravi – žal včasih tudi prepozno.

Splete se močna vez, ampak …

A tokrat ne govorimo o pripadnosti svetovalcev, ampak strank. Svetovalec in stranka lahko razvijeta močno vez, zastavita skupne cilje in jim tudi sledita. Odnos mora biti zasnovan na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Pa vendar si priznajmo, redkokateri odnos je popoln in lahko se končajo tudi še tako dobre stvari. Pogosto se za prekinitev odnosa odloči stranka, a obstajajo tudi primeri, ko se za to potezo odloči osebni finančni svetovalec. In verjemite, nikdar brez tehtnega razloga. In običajno še vedno v dobri veri, da bo s tem morda vseeno pomagal stranki.

Nerealna pričakovanja …

Razlogi za prekinitev sodelovanja so različni. Številni svetovno priznani osebni finančni svetovalci se strinjajo, da je stranka, ki je neprestano nesramna pa ne le do svetovalca, ampak tudi do asistentov, več kot upravičena do zavrnitve sodelovanja. Tudi stranka, ki kljub nadpovprečno dobrim rezultatom nikdar ni zadovoljna ni najbolj priljubljena med svetovalci. Podobno je s strankami, ki zahtevajo več, kot je realno mogoče.

Si predstavljate, da vas je vaš osebni finančni svetovalec opozoril na vse pasti, ki jih prinaša vaše prekomerno in predvsem nepotrebno zapravljanje, vi pa še vedno ne sledite nasvetom? Še več, skupaj sta zastavila vaš osebni finančni načrt, zavezali ste se, da boste temu sledili, a že od samega začetka počnete vse prej kot to. Ali res potrebujete osebnega finančnega svetovalca, če mu niste pripravljeni prisluhniti in spremeniti svojih slabih navad?

Dobro premislite, kakšen je vaš odnos do osebnega finančnega svetovalca, če ga imate. Če ga nimate in bi želeli vaše osebne finance spraviti na višji nivo, pa vsekakor lahko potrkate tudi na naša vrata in skupaj bomo poiskali ustrezno rešitev. S pravim razlogom.

Marsikateri podjetnik si je v času nižje gospodarske odzivnosti, gospodarske krize, bi lahko rekli, nakopal težave, dolgove, zapadle obveznosti. Nekaterim se je uspelo izkopati iz začaranega kroga, marsikdo je na račun tega propadel.

Velike težave pa imata tudi zakonca, ki sta se na nas obrnila pred časom. Kot pravita, so finančne težave nastale zaradi podjetja, ki ga imata, upniki pa ju kličejo praktično vsak dan. Nabralo se je že za 25 tisoč evrov dolga, poplačala sta večji del, a kot pravita, se vsak dan najdejo novi dolgovi. Na srečo nimata kreditov in nista dolžna finančni upravi, kot številni drugi podjetniki. Kljub temu ne vesta, kako izplavati iz trenutnega stanja.

Vedeti morate, kam plujete

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun se je srečala s številnimi takšnimi in podobnimi zgodbami. Kot pravi se ob vsem ukvarjanju z delom in upniki, preprosto ne moreta osredotočiti na to, kje finančno dejansko sta. »A je prav to bistveno: vedeti morata, kam plujeta, si narediti načrt odplačevanja, spoznati vse »številke« podjetja, od prihodkov do obveznosti in predvsem narediti dober marketinški načrt, s katerim bosta poskrbela za povečanje prihodkov, ki jih je očitno premalo.«

Kot dodaja specialistka, morata preprosto priti iz začaranega kroga. »Vem, najtežje je narediti seznam dolgov, saj se bojite, kakšen bo rezultat. To je največji in hkrati najtežji korak. A ko bo to enkrat za vami, se boste lahko usmerili k brisanju upnikov s svojega seznama in ustvarjanju vse večjega prihodka. Nujno potrebujete preboj, ki bo zelo hitro viden in vam bo dal zagon za delo in odplačilo dolgov. Če vam je uspelo odplačati že del dolgov, ne vidim razloga, da ne bi še preostanek. Je pa bistveno, da odplačujemo dolgove in si ne nakopljemo novih.«

Svetuje jima tudi, da si naredita natančno evidenco vseh prihodkov in odhodkov, saj bosta le tako ugotovila, kje sploh sta ter ali mesečno ustvarita dovolj prihodkov ali ne. Ugotovila bosta, koliko potrebujeta, da bosta na t.i. pozitivni ničli. »Predvsem pa poglejta, kateri del posla vam prinaša največji zaslužek, in nato vse sile usmerita v to.«

Še več takšnih in podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi Anini finančni recepti, kjer je avtorica med drugim pripravila nasvete za 33 resničnih zgodb. Več …

Predstavljajte si frizerja brez škarij. Pa splošnega zdravnika brez stetoskopa. Morda učiteljico geografije brez zemljevidov. Bolj težko bi opravljali svoje delo, se strinjate? Tako kot vsi ti poklici, tudi mi potrebujemo ustrezno orodje za upravljanje osebnih ali družinskih financ. Bolj napredna, ko so ta orodja in pogosteje, ko jih uporabljamo, bolj nam lahko olajšajo delo in nam pomagajo do urejenih osebnih financ.

Prvi pripomoček

»Začeti moramo pri osnovah, torej pripomočkih, ki nam bodo pomagali skrbeti za optimalno porabo denarja in s katerimi bomo lahko porabo načrtovali in se držali primernih okvirov,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Predstavljajmo si, da na račun dobimo npr. 1000 evrov, in nam potem program avtomatično predlaga, kako naj jih razporedimo. Vse, kar moramo narediti je, da porabo spremljamo in se ustrezno odzovemo na morebitne prekoračitve. Takšnih aplikacij je že zelo veliko in zakaj je ne bi uporabljali tudi vi? Malo pobrskajte po spletu in našli boste pravo zase – brezplačno.

Drugi pripomoček

Drugi pripomoček, ki ga potrebujemo, pa nam pomaga spremljati naše investicije. »Takoj, ko se odločimo za varčevanje, ne glede na to, za kakšno varčevanje gre, moramo naložbo spremljati. Tako bomo vedeli, kdaj se moramo odzvati,« dodaja Ana Vezovišek.

Obstajajo aplikacije, ki nam omogočijo preprost, hiter pregled nad našim stanjem, pokažejo primerjavo z drugimi investicijami in nas opozorijo tudi na morebitna neskladja našega portfelja, če imamo več naložb. »Ljudje pogosto naredijo napako, ko na naložbo preprosto pozabijo in je ne usklajujejo s trendi, cilji, časom in podobno.«

Tretji »pripomoček«

Tretje, morda celo najpomembnejše orodje, pa je kar telefon in telefonska številka osebnega svetovalca. Pa ne tistega, na banki, ker ta ne pozna vseh rešitev, ki obstajajo na trgu, temveč neodvisnega, ki ga lahko pokličemo kadarkoli in ga tudi karkoli vprašamo. Moramo biti na tekočem, imeti možnost vprašati in predvsem imeti ob sebi osebo, ki nas bo znala ustrezno usmeriti.

In kaj se zgodi, ko imamo vsa ta orodja? Ubrali bomo najkrajšo pot do naših ciljev in jih najverjetneje tudi dosegli. Le pogumno!

Zanimivo je, kako so nam nekateri stroški samoumevni. Mednje sodijo npr. bančni stroški. Plačujemo jih vsak mesec, slišali smo, da so med bankami različni, a se nam ne zdijo tako pomembni, da bi preverili ali morda niso previsoki. Saj veste, dvigi na bankomatu, mesečno vodenje računa, stroški spletne banke, plačilo položnic, plačilo celo prilivov na račun pa potem kakšne obresti in podobno. Hitro se kaj najde.

Banka Slovenije je deveto leto zapored pripravila Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2017, v katero je vključenih 12 bank in 3 hranilnice. Iz primerjave je razvidno, pri katerih bankah se nam ta trenutek splača imeti odprt račun in pri katerih preplačujemo storitve.

Katera je najdražja in katera najcenejša banka?

Če povzamemo, tako za tradicionalne komitente, kot e-komitente je najugodnejša Delavska hranilnica (ja, že nekaj let zapored). Letni strošek za tradicionalnega komitenta je 32,06 evra (po podatkih Banke Slovenije) in 47,64 evra (po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije) in 27,30 evra oziroma 37,56 evra za e-komitenta.

Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbanka, kjer je letni strošek 123,31 (BS) oziroma 219,00 evra (ZPS). Za e-komitenta pa je najdražja NLB, kjer je letni strošek po podatkih BS 55,95 evra (94,92 evra ZPS).

Če primerjamo najugodnejšega in najdražjega, bi po podatkih ZPS lahko tradicionalni komitenti prihranili do 171,36 evra (91,25 evra po podatkih BS) na leto in 57,36 (ZPS) oziroma 28,65 evra (BS) na leto za e-komitente.

Celotno primerjavo stroškov, med katerimi je skoraj zagotovo tudi vaša banka, si lahko ogledate v tabeli TUKAJ.

»Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila na dan 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena. Najbolj se je povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe (+28,57 %), kar lahko vsaj deloma pripišemo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejšo alternativo (npr. direktne obremenitve), znižalo pa povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe (-3,85 %),« so ob poročilu zapisali na Banki Slovenije.

Uporabniki plačilnih storitev lahko primerjajo ponudnike plačilnih storitev (tudi) na podlagi stroškov, ki jih imajo z opravljanjem plačilnih storitev pri dotičnem ponudniku. Letni stroški se razlikujejo glede na način poslovanja s ponudnikom plačilnih storitev, tj. ali se komitent pri plačevanju poslužuje bančnega okenca (t. i. “tradicionalni komitent”) ali elektronske banke (t. i. “e-komitent”).

Cene zdaj poznate, na vas pa je, ali boste še naprej (pre)drago plačevali ali pa se boste odločili in za nekaj deset ali celo več evrov zmanjšali svoje stroške. In brez skrbi, prihodnje leto, ali še prej, boste to lahko ponovili, če se stanje na trgu bančnih storitev spremeni.

Ob koncu leta delamo načrte in obljube za leto, ki je pred nami. Prav je, da imamo cilje. Življenje brez njih bi bilo vse prej kot vznemirljivo. Veliko ljudi ima med svojimi cilji, da gredo v naslednjem letu »na svoje«. Čaka jih nakup ali najem stanovanja, hiše, skratka selitev.

Zato nam je Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tokrat zaupala zlati nasvet, ki ima zelo velik vpliv na končno odločitev o tem, ali je nekdo resnično pripravljen na deset, dvajset ali celo trideset let obveznosti ali ne.

»Zlati nasvet je naslednji: najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit. Ob tem upoštevajte najbolj črn scenarij, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero. Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« opozarja Ana Vezovišek.

Dobra plača, maksimalen kredit

Zaupala nam je tudi konkreten primer mladega para, ki sta želela maksimalen znesek kredita. Naredila sta informativni izračun, pri čemer sta ugotovila, da bo mesečni obrok znašal okoli 700 evrov. Ko ju je vprašala, koliko prihrankov imata, sta jih odgovorila, da jih nimata. Še več, odgovorila sta, da imata dovolj visoke prihodke in sta kreditno sposobna in bosta brez težav plačevala obrok.

»Predlagala sem, da skupaj pogledamo, kakšne so njune resnične zmožnosti in nato ugotovimo, ali je izbrani kredit primeren za njiju ali ne. Ko smo to naredili, sta spoznala, da je kredit zanju prevelik zalogaj, da sta premlada in na to preprosto še nista pripravljena. Zato toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno zadolžitev preverite, kaj vam bo dejansko prinesla,« dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Najbolj črn scenarij

Vsak mesec si torej naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam kot nalašč pokvari avto in podobno.

Pa veste kaj je lahko najbolj črn scenarij, ki se je zgodil v enem od drugih Aninih primerov, kjer stranki nista upoštevali vseh dejavnikov?

»Pri vsej zadolženosti je on izgubil dobro plačano službo. Potem pa se je začelo, prvi neplačan obrok, drugi neplačan obrok … Na koncu je banka odpovedala kreditno pogodbo in nepremičnino prodala. Pa ne samo tiste, za katero sta vzela posojilo, ampak tudi nepremičnino staršev, ki sta jima pomagala z dodatnim kreditom in, ki je bila za banko veliko bolj primerna. Banki je namreč pomembno, da unovči tisto zavarovanje, za katerega bo iztržila čim več in s tem zaprla svoje terjatve,« iz izkušenj pove Ana Vezovišek.

Zdaj razumete, zakaj je ta nasvet resnično zlat, kajne?

Več takih in podobnih nasvetov si lahko preberete v knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo. Naročite jo lahko TUKAJ.

V mesecu decembru bi pričakovali, da bomo pisali predvsem o darilih, pa tem, kako izbrati prave, ugodne in podobno. Ne, tokrat imamo za vas drugačno popotnico, takšno, ki vam bo prav prišla vse leto. Tokrat se bomo lotili kreditnih kartic. Najbrž jih imate, kajne?

Ani Vezovišek, specialistki za financiranje in osebni proračun smo postavili vprašanje, ali lahko uporabljamo kreditne kartice. »Vsekakor ja, če jih imamo pod nadzorom in ne, če nadzora nimamo.« Kdaj jih nimamo pod nadzorom? Kadar jih uporabljamo za nakup hrane in obleke, dodaja.

Kreditne kartice za poplačilo kreditnih kartic?

Najhujše so tiste kreditne kartice, ki omogočajo obročno odplačevanje. Z njimi nakup porazdelimo na več obrokov in jih plačujemo v razmerju, ki smo ga določili (20, 30 odstotkov in podobno – od vrednosti nakupa). Teh obrokov pa kar noče in noče biti konec. In ne samo to, običajno niti ne vemo, koliko nas je izdelek na koncu v resnici stal.

»Nekateri ljudje kreditne kartice uporabljajo tudi za dostop do gotovine. Pri tem se ne ozirajo na to, da jih je dvig na bankomatu stal na primer 10 evrov, denar pa so potrebovali le zato, da so ga položili na transakcijski račun, s katerega jim bo banka odtegnila znesek dolga, ki so ga s pomočjo kartice pridelali v prejšnjem mesecu. Takšnih ljudi sploh ni malo!« na slabe prakse opozarja Ana Vezovišek.

Kreditne kartice so prvenstveno namenjene varnemu spletnemu nakupovanju in nakupovanju v tujini, nikakor pa ne nakupovanju stvari, ki si jih ne moremo privoščiti. Ali kar je še huje, kupovanje na obroke!

Danes so na voljo tako imenovane predplačniške kartice, ki stanejo precej manj kot druge kreditne kartice. Dobimo jih že za 10 evrov in veljajo za obdobje treh ali štirih let – odvisno od izdajatelja. Take kartice imajo kar nekaj prednosti:

omogočajo še bolj varno spletno nakupovanje, saj poraba ni vezana na transakcijski račun,
nudijo visoko zaščito v primeru izgube ali kraje kartice, saj je naloženega le toliko denarja, kot ste želeli,
še posebej je priporočljiva za najstnike od 15 let dalje, da se naučijo ravnati z denarjem in se ne more zgoditi, da bi prekoračili limit, ki smo jim ga postavili,
odobritev je preprosta, saj ni treba skozi dolgotrajno proceduro in dokazovati prihodkov ali celo kreditne sposobnosti.

Torej, s čim boste letos kupovali novoletna darila? Upamo, da ne s kreditnimi karticami!

Višje minimalne plače, a tudi višji prispevki za samozaposlene