Poslovili smo se od leta 2022, ki ga vlagatelji žal ne bomo ohranili v lepem spominu. Bilo je eno najslabših let v zadnjih desetletjih in marsikdo si je oddahnil, da se je končno izteklo. Živci in potrpljenje vlagateljev so bili pogosto na veliki preizkušnji. Bo leto 2023 boljše?

Ruska agresija na Ukrajino, visoka inflacija, agresiven odziv centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB, ki so hitro in močno dvignile obrestne mere, energetska kriza in strah pred recesijo vsekakor niso ustvarjali ugodnega okolja za rast na finančnih trgih.

Tako so negativno donosnost zabeležili domala vsi naložbeni razredi, varnega pristana, razen nekaj specifičnih naložb, praktično ni bilo nikjer. Obvezniške naložbe, ki so v prejšnjih krizah ublažile padce naših portfeljev, so nas v letu 2022 popolnoma razočarale. Zaradi hitrega in intenzivnega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank je zahtevana donosnost za obveznice poskočila, s tem pa cene močno padle. Tako so sicer vedno stabilne državne obveznice držav EU v letu 2022 zabeležile negativno donosnost dobrih 15 % (EUR), kar je brez primere v zadnjih desetletjih.

Delnice globalnih nepremičninskih podjetij upadle

Tudi zlato, na katerega v krizi številni vlagatelji radi stavijo, je predvsem po zaslugi odličnega zadnjega kvartala 2022 komaj doseglo pozitivno donosnost (pa še to le zaradi rasti tečaja dolarja). Veliko razočaranje so tudi delnice globalnih nepremičninskih podjetij, katerih cene so v povprečju padle za več kot 20 % (EUR).

Naložbe v nepremičnine v teoriji sicer služijo kot učinkovita zaščita proti visoki inflaciji, vendar tega v preteklem letu vlagatelji niso sprejeli. Se pa je zaradi energetske krize in pomanjkanja energentov najbolje odrezala surova nafta, katere cene so v letu 2022 poskočile več kot 20 % (EUR).

Za takšne izgube na finančnih trgih imajo največ zaslug visoka inflacija in obrestna politika centralnih bank, ki so sicer pravilno s hitrim in odločnim zviševanjem obresti napovedale boj proti inflaciji, obenem pa povzročile bojazen, da bodo zadušile gospodarsko rast in pahnile svet v recesijo.

Zadnje mesece upad inflacije

V letu 2022 je tako v ZDA inflacija na letni ravni dosegla vrh pri 8.6 %. V zadnjih mesecih lanskega leta je sicer prišlo do upadanja, zadnji podatki objavljeni v decembru kažejo, da je trenutna letna stopnja inflacije 7.1 %. To je sicer dobrodošlo, vendar še daleč od letne stopnje cca. 2 %, ki jo želi doseči Ameriška centralna banka (FED). Tako je bil FED v izogib resnemu poškodovanju ameriške ekonomije prisiljen k hitremu in odločnemu dvigovanju obrestnih mer za zadolževanje, ki po zadnjem decembrskem dvigu za 0.5 % trenutno znaša od 4.25 do 4.5 %. Podatki z ameriškega trga dela pa kažejo, da je stopnja nezaposlenosti še vedno na rekordno nizki ravni. To sicer kaže na robustnost in odpornost ameriškega gospodarstva, pomeni pa tudi, da bo FED nekoliko lažje sprejel odločitve o nadaljnjem dvigovanju obrestnih mer, če bo to potrebno.

V EU je situacija še slabša. V decembru objavljena letna inflacijska stopnja za EU znaša kar 11.1 %. Tudi Evropska centralna banka (ECB) se je odzvala z dvigovanjem obrestnih mer, ki znašajo po zadnjem dvigu od 2.5 do 2.75 %. Očitno bo imela ECB z zajezitvijo inflacije še kar nekaj dela.

Geografska in sektorska donosnost

Poglejmo si nekoliko podrobneje, kako so delovali finančni trgi v letu 2022.

Spodnja preglednica prikazuje geografsko in sektorsko donosnost indeksnih skladov po naložbenih razredih v letu 2022. V preglednici so vrednosti podane v dolarjih (USD). Merjeno v EUR so rezultati boljši, USD je namreč napram EUR v letu 2022 pridobil cca. 6.6 % vrednosti. Za boljšo predstavo bomo v nadaljevanju rezultate podajali v EUR.

Indeksni sklad, ki sledi ameriškemu indeksu S&P 500, je tako izgubil cca. 12 % vrednosti. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq 100 oz. indeksni sklad, ki mu sledi, pa je izgubil celo več kot 26 %. Zelo slabo tudi kitajski indeksni sklad, izgubil je več kot 21 % vrednosti. Med evropskimi delnicami je indeksni sklad, ki sledi nemškim delnicam izgubil dobrih 15 %. Indeksni sklad, ki sledi globalnim trgom v razvoju, pa je izgubil cca. 14 % vrednosti.

Sektorsko gledano je najslabše deloval sektor komunikacij. Ta je po zaslugi padcev vrednosti delnic družabnih omrežij izgubil v letu 2022 dobrih 32 % vrednosti. Dosti bolje ni šlo niti delnicam tehnološkega in nepremičninskega sektorja, oba sta izgubila preko 20 %. Mnogo bolje pa farmacevtski sektor, ki je celo pridobil dobre 4 %. Logično se je najbolje odrezal energetski sektor, delnice energetskih podjetij so v povprečju pridobile skoraj 70 %.

Vir: Bespoke

Zelo slabo leto tudi za kriptovalute

Kriptovalute so zabeležile enega najslabših let v svoji zgodovini. Velik del leta so bile v močni korelaciji z delniškim tehnološkim sektorjem, ta korelacija pa je v zadnjih mesecih leta popustila. Analitiki padec kriptovalut povezujejo z nižjo likvidnostjo, ki jo povzročajo višje obrestne mere in zaostrovanje monetarne politike centralnih bank ter neljubimi dogodki, kot je npr. kolaps valut TerraUSD/LUNA in nedavno menjalnice FTX. Tudi nihajnost na delniških trgih je imela velik vpliv, vlagatelji so se zaradi povečane negotovosti začeli umikati iz bolj tveganih naložb, kamor pa spadajo tudi kriptovalute.

Spodnja tabela prikazuje gibanje vrednosti desetih najbolj uspešnih (če velikim padcem lahko tako rečeno) kriptovalut v letu 2022. Tako je Ethereum kot najslabši v deseterici izgubil cca. 68 % vrednosti, Bitcoin cca. 65 %, najbolje pa se je odrezal TRON (TRX), ki je izgubil »samo« cca. 28 % vrednosti.

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja razočarale

Mnogi vlagatelji so se, v upanju, da se bodo v naložbah v nepremičninski sektor učinkovito zaščitili pred visoko inflacijo, grdo opekli. Tudi ta sektor ni ušel visokim padcem, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tako je v letu 2022 eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 20 % vrednosti.

Vir: Yahoo

Pogled v leto 2023                        

Dejavniki, ki bodo tudi v letu 2023 krojili makroekonomske razmere v svetu, so že znani. Povišana inflacija, obrestna politika centralnih bank, upadanje gospodarske rasti in strah pred recesijo. Ti so med seboj soodvisni in vplivajo eden na drugega.

Inflacija bo tudi v letu 2023 najverjetneje ostala povišana. Res je, da je v zadnjih mesecih v ZDA v upadanju, kot smo že omenili, vendar so zaenkrat kupna moč prebivalstva, ki jo opredeljuje robustno gospodarstvo, nizka stopnja brezposelnosti in visoki prihodki prebivalstva še vedno na visokem nivoju. Analitiki pričakujejo nadaljnje upadanje, vendar ukrepi zahtevajo svoj čas, da bodo dosegli cilj in za Ameriško centralno banko sprejemljivo stopnjo inflacije. V državah EU inflacija še ni v fazi upadanja, upajmo pa, da je dosegla vsaj svoj vrh.

Centralne banke, predvsem ameriška (FED) in evropska (ECB) sta tako prisiljeni v nadaljnje dvigovanje obrestnih mer. Dvigovanje bosta lahko opustili šele tedaj, ko bosta prepričani, da je inflacija pod nadzorom, riziko je previsok. FED naj bi po trenutnem mnenju analitikov dvignil obrestno mero do višine 5 %, kar naj bi se zgodilo do marca letos, potem pa bo glede na podatke o gibanju inflacije prenehal z dvigovanjem oz. pričel celo z zniževanjem, če bodo seveda za to ustrezni pogoji. ECB pa naj bi dvignil obrestno mero na stopnjo 3 %, če bo to zadostovalo.

Visoke obrestne mere bodo nedvomno vplivale na upadanje globalne gospodarske rasti, ki naj bi po zadnjih prilagoditvah analitikov dosegla zgolj 1.6 – 1.8 %, kar je ena najnižjih stopenj v zadnjih desetletjih. Obstaja nevarnost stagflacije, kar pomeni povišano inflacijo ob upadanju gospodarske rasti in je med državnimi ekonomisti zelo nezaželen pojav.

Verjetnost recesije v ZDA

Verjetnost recesije v ZDA in državah EU je po trenutnih napovedih analitikov cca. 50 %, v primeru stagflacije pa se ta verjetnost lahko poviša. Večina analitikov je trenutno še vedno mnenja, da bo recesija nastopila v blažji obliki in jo bo svetovna ekonomija lahko preživela.

Vendar pa so to zgolj napovedi, ob nepredvidljivih dogodkih se stvari lahko korenito spremenijo, kot vedno poudarjamo.

Vlagatelje seveda najbolj zanima, kakšen vpliv bodo imele te makroekonomske razmere na finančne trge in gibanje vrednosti delnic in obveznic.

Makroekonomske razmere vplivajo predvsem na prihodke in dobičke podjetij, to pa seveda na vrednost njihovih delnic. Upad rasti dobičkov podjetij lahko močno zbije ceno njihovih delnic. V primeru, da bo obveljal scenarij z nadaljnjim upadanjem inflacije, skorajšnjo zaustavitvijo dvigovanja obrestnih mer centralnih bank in milo obliko recesije, lahko računamo z ugodnim letom na finančnih trgih. Rast tečajev delnic, predvsem pa obveznic bi lahko tako letos razveselila vlagatelje. Temu v prid govori tudi dejstvo, da so vrednotenja delnic in obveznic trenutno najbolj ugodna z zadnjem desetletju, kar marsikaterega vlagatelja sili k razmišljanju o skorajšnjem vstopu na finančne trge.

Če pa pogledamo v zgodovino, so bila leta na finančnih trgih, ki so sledila tako slabemu letu kot je bilo 2022, nadpovprečno dobra ali pa nadpovprečno slaba. Povprečnih let z zmerno rastjo ni bilo. Vendar je to pač statistika, ki jo moramo jemati vedno z rezervo.

V primeru slabega scenarija s ponovno rastjo inflacije, nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, močnim upadom globalne gospodarske rasti in hujšo recesijo pa bodo trpeli tudi finančni trgi, o tem ni dvoma. Hujša oblika recesije pa prinaša tudi slabše rezultate podjetij, krčenje investicij in odpuščanje delovne sile. To pa pomeni manjšo kupno moč prebivalstva in posledično manjšo potrošnjo, kar dodatno znižuje gospodarsko rast. Tako je krog sklenjen. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo. Verjamemo, da je gospodarstvo trdoživa dejavnost, ki vedno najde pot iz krize.

vezovišek finančni trgi pregled

Vlagatelji in analitiki iz celega sveta so v teh časih razumljivo najbolj zaposleni z ugibanjem, kakšna ekonomska prihodnost nas čaka. Ugibanjem zato, ker pravega odgovora trenutno nima nihče. To smo večkrat omenili že v prejšnjih prispevkih in tudi tokrat ni nič drugače.

Se bo inflacija le umirila ali pa bo jeseni zaradi višje porabe in pomankanja energentov ter posledično višjih cen še naraščala, kot napovedujejo nekateri? Bodo morda centralne banke z agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer uspele ukrotiti inflacijo, s tem pa tudi zadušiti gospodarsko aktivnost? Bodo višje obrestne mere zmanjšale povpraševanje in investicije ter v naslednjem obdobju povzročile recesijo? Bo globalna gospodarska dejavnost še upadala, povišana inflacija pa daljše obdobje ostala, kar je najslabši možen scenarij in pomeni stagflacijo?

Vsa ta vprašanja, na katera odgovori nikakor niso enostavni in močno vplivajo tudi na vrednost naših naložbenih portfeljev, povzročajo med globalnimi investitorji pravo zmedo. To se lepo vidi v gibanju delniških in obvezniških tečajev, ki glede na ekonomske podatke ubirajo različne smeri.

Avgusta trgi navzgor, konec meseca pa obrat

Avgustovski podatki o inflaciji v ZDA, ki so bili boljši od pričakovanja analitikov, inflacijska stopnja je namreč na letni ravni upadla s 9.1 % na 8.5 %, so na trgih povzročili pravo evforijo in upanje med vlagatelji, da ameriška centralna banka le ne bo tako agresivno dvigala obrestne mere, kot je napovedala. Tako so tudi na podlagi dobrih rezultatov podjetij za drugi kvartal letošnjega leta, o tem smo že pisali, delniški in obvezniški tečaji lepo zrasli.

Potem pa hladen tuš konec meseca, predsednik ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je v svojem nagovoru zopet poudaril, da bo boj z inflacijo dolgotrajen in težaven, FED pa nikakor (še) ne razmišlja o spremembi svoje agresivne obrestne politike. To je ponovno sprožilo pesimizem med vlagatelji in razprodajo delnic in obveznic, ki so tako izgubile kar lep del prejšnje rasti. Nekateri vlagatelji pa so tudi unovčevali dobičke zadnje rasti, to je treba povedati.

ZDA že v recesiji

Tehnično gledano se ZDA že nahajajo v recesiji. Recesija pomeni upad gospodarske dejavnosti dva kvartala zapored, kar se je v ZDA že zgodilo. V prvem kvartalu letošnjega leta je gospodarska dejavnost (BDP) upadla za 1.6 %, v drugem kvartalu pa še nadaljnjih 0.9 %.

Zakaj tehnično? Zato ker v nobeni od ključnih kategorij, ki definirajo recesijo, kot so upadanje industrijske proizvodnje, zaposlenosti prebivalstva, prihodkov gospodinjstev in potrošnje prebivalstva, do upadanja dejansko ni prišlo, kot ugotavlja Nacionalni urad za ekonomske raziskave (NBER) v ZDA. Do upadanja gospodarske dejavnosti (statistično gledano) je prišlo tako tudi zaradi negativnega prispevka presežnih zalog, še dodaja NBER. Upadanje opravičujejo tudi s tem, da je po tako siloviti rasti po koronakrizi krajši zastoj rasti razumljiv. Res pa je, da “tehnična” recesija ob določenih dejavnikih lahko preide v “pravo” recesijo.

Kaj pa pravijo na vse to ugledne mednarodne finančne institucije?

Mednarodni monetarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih še dodatno znižal napoved letošnje globalne gospodarske rasti s 3.6 % na 3.2 % in obenem opozoril, da bi se stanje lahko ob neugodnem razpletu dogajanj, povezanih z ukrajinsko vojno, energetsko in prehransko krizo ter visoko inflacijo, še poslabšalo in vodilo v globljo recesijo.

Podobno razmišljajo tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer pa so še bolj oklestili napovedi o letošnji globalni gospodarski rasti. Letošnja globalna rast naj bi bila tako komaj 3.0 %.

Menjalni tečaj EUR pod en USD

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja. Ameriška valuta je tako 23. 8. dosegla zgodovinsko pariteto z EUR, menjalni tečaj je padel pod en USD za en EUR. Razlog tiči v večji krhkosti Evrope, višji politični in gospodarski (energetski) izpostavljenosti, posledično manjše zanimanje za evropske naložbe in beg v dolarske naložbe. To pa lahko povzroči velika nesorazmerja v svetovnih trgovinskih tokovih in dodatno obremeni že tako izpostavljeno in pešajoče globalno gospodarstvo.

Povsem razumljivo je, da je globalni vlagatelj spričo takih informacij negotov in zmeden. Ta negotovost povzroča tudi pretirane čustvene reakcije, razpoloženje niha med evforijo in pesimizmom.

V teh negotovih razmerah je tako primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil -2.8 %.

Ameriške delnice izgubile -2.6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel kar -5.1 %. Trgi v razvoju pa tokrat pozitivno, v povprečju je njihov globalni indeks pridobil 1.9 %.

Vrednosti obveznic so v avgustu močno upadle. Glavni krivec za to so ponovljene napovedi centralnih bank o agresivnem dvigovanju obrestnih mer, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil kar 4.9 %. Varne naložbe so torej padle bolj kot tvegane – narobe svet. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v avgustu ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 1.4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2022

Kriptovalute v avgustu navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil avgust zopet slab mesec. Po dobrem juliju so vrednosti v avgustu zopet upadle. Tako je Bitcoin izgubil v avgustu več kot 11 % vrednosti (EUR). Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, pa je očitno postala kar stalnica. To se je potrdilo tudi v avgustu, saj čedalje več investitorjev, ki imajo v lasti kriptovalute, prihaja iz tradicionalnega sveta delnic. Isti ljudje, iste reakcije.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v avgustu še dodatno izgubile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Tudi v Sloveniji je moč opaziti prva poročila o padcih cen fizičnih nepremičnin, a transakcij je premalo, da bi lahko z gotovostjo potrdili  obrat trenda. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6% vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutno je možnih več scenarijev.

Za vlagatelje najbolj ugoden scenarij bi bil, da bi se inflacija dejansko začela umirjati, centralne banke bi opustile načrtovano agresivno politiko dvigovanja obrestnih mer, gospodarska aktivnost bi se zopet povečala. Na trgih bi zavladal optimizem in tečaji delnic in obveznic bi zopet nadaljevali pot navzgor. Ta scenarij je trenutno manj verjeten. Čaka nas jesen in zima, ki prinese s seboj povečano porabo energentov in najverjetneje tudi višje cene, ki bodo vplivale na višji inflacijo.

Najmanj ugoden scenarij bi bil, da bi inflacija še vedno naraščala, centralne banke bi nadaljevale agresivno dvigovanje obrestnih mer, gospodarska dejavnost bi močneje upadala. Ključni dejavniki recesije, ki smo jih že navedli, stopnja zaposlenosti, industrijska proizvodnja, prihodki prebivalstva in potrošnja bi začeli upadati. To bi se slej kot prej poznalo tudi na poslovanju podjetij, rezultati bi se poslabšali, sledila bi odpuščanja. Obstaja bojazen, da samo z dvigovanjem obrestnih mer inflacije v celoti ne bi odpravili, gre namreč poleg povišanega povpraševanja tudi za zmanjšano ponudbo, predvsem energentov, zaradi dobro poznanih razlogov. To lahko pomeni upadanje gospodarske aktivnosti ob povišani inflaciji oz. stagflacija, ki se jo vsi državni ekonomisti najbolj bojijo in lahko prinese globljo in dolgotrajnejšo recesijo. Najbrž nam ni potrebno posebej omenjati, da bi to imelo negativne posledice tudi za kapitalske trge, ki bi lahko utrpeli izgube.

Škarje in platno imajo torej (kot vedno, na to smo že navajeni) v rokah centralne banke, predvsem FED. Od njihove premišljene in uspešne monetarne politike je odvisno, kako trd pristanek bo doživelo globalno gospodarstvo in posledično tudi kako se bodo gibali kapitalski trgi. Negativni scenarij je najverjetneje delno že vračunan v trenutne cene delnic in obveznic, naj vas spomnimo, trgi so časovno vedno pred realnim dogajanjem.

Res je, da so trgi po prvih opozorilih bližajoče se recesije, ki jo je sprožila finančna kriza 2008/2009 še kar nekaj časa delovali dobro, vrednosti delnic so rastle. Res je tudi, da za vsakim dežjem vedno posije sonce. Kapitalski trgi so v zgodovini VEDNO pokazali svojo trdoživost in tudi tokrat jo bodo, o tem ne dvomimo. So pa izjemno nepredvidljivi, mnogokrat se zgodi ravno nasprotno, kot pričakujemo. Najbolje je, da se držimo svoje naložbene strategije, to dolgoročno vedno prinese uspeh.

vezovišek gibanje trgov

Rezultati Appla, Amazona in Microsofta v drugem kvartalu nad pričakovanji analitikov.

Ob zaključku vsakega kvartala analitiki in vlagatelji z napetostjo pričakujejo redne objave rezultatov poslovanja svetovnih podjetij in korporacij za pretekli kvartal. Ti rezultati nam povedo, če poslabšanje ali izboljšanje gospodarskih razmer že vpliva na poslovanje podjetij. To je razumljivo, delničarje seveda najbolj zanima, če podjetje, katerega delnice imajo v lasti, posluje stabilno in dobro. Za dolgoročen donos imetnikov delnic je to ob sicer večjih ali manjših nihanjih, ki so bolj prehodne narave in običajno posledica trenutnih razmer na trgih, mnogokrat tudi pretiranih čustev, najpomembnejše.

Pomembno je, da so rezultati v skladu s pričakovanji in napovedmi analitikov in so večinoma že vračunani v cene delnic pred samo objavo. Vsako odstopanje od napovedi pa trgi hitro kaznujejo ali nagradijo.

Več kot 70 % podjetij bolje od pričakovanj

Tako smo rezultate svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta, objavljenih v mesecu juliju, pričakovali s strahom in nelagodjem. Visoka inflacija, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in grozeče napovedi recesije bi lahko že poslabšala poslovanje podjetij in negativno vplivala na naše naložbe.

Na srečo pa se to zaenkrat še ni zgodilo. Več kot 70 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 največjih in najpomembnejših ameriških podjetij, je objavilo rezultate za drugi kvartal boljše od pričakovanj. Ta borzni indeks, ki je tudi sektorsko dobro razpršen, nam kaže kar dobro primerjavo in referenco dogajanja na svetovnih delniških trgih.

Na psihologijo in optimizem vlagateljev pa ima običajno največji vpliv poslovanje t.i. skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), skupine tehnoloških velikanov, ki mnogokrat najbolj vpliva na razmere na trgih. Amazon, Apple in Microsoft so v drugem kvartalu pozitivno presenetili z rezultati, tako da smo v zadnjih dneh julija, predvsem po njihovi zaslugi, na trgih doživeli pravo veselico. Rezultati Alphabeta (Google) so bili sicer nekoliko slabši, rasti poslovanja v drugem kvartalu ni bilo, tega pa trg nekoliko presenetljivo ni kaznoval in so delnice kljub temu pridobile na vrednosti. V tej skupini mega podjetij gre sicer trenutno najslabše podjetju Meta (Facebook), katerega prihodki so upadli. Tako podjetje izgublja naročnike, vrednost delnice pa je letos močno upadla.

Vpliv tehnološkega sektorja na kriptovalute

Optimizem tehnološkega sektorja ima vidno pozitiven učinek tudi na vrednosti kriptovalut, ki so se v zadnjem mesecu lepo popravile. V letošnjem letu namreč analitiki ugotavljajo močno korelacijo med gibanjem vrednosti kriptovalut in delnicami tehnoloških podjetij, o tem smo že večkrat pisali.

Makroekonomski podatki pa nam žal tudi v mesecu juliju niso prinesli olajšanja. Stopnja inflacije v največji in najpomembnejši svetovni ekonomiji, ZDA, objavljena v juliju, je zopet poskočila in znaša na letni ravni trenutno že rekordnih 9.1 %. Prejšnji mesec je bila še 8.6 %. Ameriška centralna banka je pričakovano hitro reagirala in dvignila obrestno mero za dodatnih 0.75 odstotne točke. To sicer ni povzročilo novih pretresov na trgih, dvig je bil pričakovan in že vračunan v cene delnic.

ECB dvignila obrestno mero

V mesecu juliju je v boju z naraščajočo inflacijo po dolgih letih obrestno mero dvignila tudi Evropska centralna banka (ECB), stopnja inflacije je namreč tudi v EU dosegla visokih 8.6 %. Dvig je znašal 0.5 odstotne točke.

Ob akcijah centralnih bank trgi vedno bolj upoštevajo tudi spremljajoče komentarje njihovih visokih predstavnikov, ki nam povedo, kakšno je trenutno razmišljanje in strategija obrestnih mer za prihodnost. Predsednik FED Jerome Powell je znova poudaril, da je zajezitev inflacije trenutno prva prioriteta in napovedal možne nove dvige obrestne mere, v kolikor bo to potrebno.

Tako je na krilih dobrih kvartalnih rezultatov in posledično prave evforije na trgih primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju pridobil izjemnih 10.7 %, kar je najboljši mesec po letu 202O.

Ameriške delnice so tako pridobile več kot 12 %, evropske delnice pa tokrat 8 %. Trgi v razvoju zaradi rasti USD bistveno slabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks pridobil zgolj 2.4 %.

Vrednosti obveznic pa so se v juliju lepo popravile in nadoknadile del izgube zadnjega leta. Vlagatelji očitno pričakujejo recesijo, obveznice pa so se v recesijah pokazale kot dobra naložba. Evropski obvezniški primerjalni indeks je tako v juliju pridobil več kot 4 %, kar je za obvezniški naložbeni razred odličen rezultat. Tudi obvezniški vzajemni skladi slovenskih DZU so v juliju zabeležili rast več kot 4 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je v juliju ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2022

Kriptovalute v juliju lepo navzgor

Za imetnike kriptovalut je bil julij dober mesec. Vrednosti so se krepko popravile. Tako je Bitcoin v juliju pridobil več kot 22 % in se obdržal znatno nad mejo 20.000 EUR. Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, se je tako znova potrdila kot delujoča.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor tudi odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juliju pridobile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juliju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 7 % vrednosti (USD), v EUR pa skoraj 10 %.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Kljub dobrim kvartalnim rezultatom podjetij in močnemu odboju trgov navzgor v zadnjem delu julija, je treba ostati realen.

Vojna v Ukrajini ne pojenja, inflacija še vedno raste, pozimi se bo najverjetneje energetska kriza, zaradi višje porabe elektrike in plina, še poglobila. Poleg tega se je ameriška ekonomija že drugi kvartal zapored skrčila, ameriški BDP upada. To močno povečuje možnost recesije v naslednjem letu, čeprav visoki predstavniki ameriške centralne banke FED zatrjujejo, da je še ni na vidiku.

Če temu dodamo še možne nove vale pandemije jeseni, kot napoveduje zdravstvena stroka, to prav gotovo ni stabilno in vzpodbudno okolje za delniške trge.

Posebno poglavje je še Kitajska, kjer v zadnjem času prihaja do ostrejše medsebojne komunikacije in povišanih tonov med kitajskim in ameriškim predsednikom predvsem kar se tiče statusa Tajwana. Ob neugodnem razvoju dogodkov bi to lahko postalo novo svetovno politično žarišče.

Stvari se lahko hitro obrnejo, zato uživajmo v trenutni rasti na kapitalskih trgih. Kaj kmalu nas lahko čakajo nova presenečenja.

Bo po vlagateljih po rekordni inflaciji udarila še recesija? V takih razmerah seveda vlagatelji iščejo tudi nakupne priložnosti, ki bi lahko omilile njihove izgube.

Vedno več analitikov meni, da bi lahko bile delnice kitajskih tehnoloških velikanov nakupna priložnost letošnjega leta. Poleg ugodnih vrednotenj k temu mnenju prispeva predvsem spremenjena in bolj spravljiva retorika in izjave kitajskih regulatorjev. Ti v zadnjem obdobju namreč izjavljajo, da podpirajo razvoj in rast svojih velikih tehnoloških korporacij in njihovo kotizacijo na ameriških kapitalskih trgih. Zato so pripravljeni dovoliti ameriškim borznim regulatorjem (SEC) globlji vpogled v njihovo finančno poslovanje.

Delnice teh podjetij in korporacij so bile namreč od začetka preteklega leta pri vlagateljih v veliki nemilosti. Zakaj je do tega prišlo? Kitajske oblasti in njihovi  regulatorji so v teh tehnoloških velikanih kot so Alibaba, Tencent in Baidu, če omenimo samo najbolj znane predstavnike, videli preveliko koncentracijo podatkov o kupcih in uporabnikih, pridobljenih preko njihovih spletnih uporabniških in trgovalnih platform in s tem nevarno moč, ki bi jo lahko zlorabili v škodo kitajskega prebivalstva in oblasti. Zato so se odločili odločno ukrepati. Naj vas spomnimo, izdali so kar nekaj ostrih protimonopolnih zakonov in priporočil, s katerimi so drastično omejili nadaljnjo rast in možnost širitve teh podjetij. Podjetju Alibaba so v začetku februarja 2021 celo naložili največjo protimonopolno kazen v zgodovini v vrednosti kar 2.8 Mrd USD.

Udarec ameriške vladne agencije kitajskim podjetjem

Nadaljnji udarec pa je tem podjetjem zadala še ameriška vladna agencija (The Securities and Exchange Commission – SEC), pristojna za regulativo ameriških borz. Z namenom zaščite investitorjev je izjavila, da kitajska podjetja, ki kotirajo na ameriških borzah in ne bodo dovolila globljega vpogleda v njihovo finančno poslovanje, lahko pričakujejo prepoved njihovega kotiranja (delisting). Ta zahteva pa je trčila v kitajsko zakonodajo, ki takega vpogleda posebno tujcem nikakor ne dovoli.

Tu je treba vedeti, da vsa velika svetovna podjetja, ki načrtujejo globalno rast in prodor, za to potrebujejo dostop do svetovnega kapitala in je tako kotizacija na ameriških borzah preprosto nujna, v nasprotnem primeru so njihove možnosti za razvoj okrnjene.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji sicer uspešnim kitajskim podjetjem začeli izogibati, tveganje je (bilo) preveliko. To je povzročilo izjemen upad vrednosti njihovih delnic. Vrednosti so se od vrhov konec leta 2020 več kot prepolovile.

Obljube kitajskih regulatorjev

Kor rečeno, pa so obljube kitajskih regulatorjev, da bodo svoje ukrepe kljub vsemu omilili, povzročile, da se je vrednost delnic večine teh podjetij v zadnjem mesecu začela lepo popravljati, kar lahko kaže na spremembo trenda in priložnost za nakup, kot ugotavljajo analitiki.

Žal je te napovedi analitikov treba jemati nekoliko z rezervo. Kitajski politični sistem, ki ga (še vedno) diktira kitajska komunistična partija, je izjemno nepredvidljiv in daleč od ekonomske demokracije in zaščite lastnine vlagateljev. Razmere se lahko hitro spremenijo, če se bo kitajska oblast počutila ogroženo. Prav tako kitajska ničelna toleranca do morebitnih novih primerov izbruha koronavirusa lahko v hipu pripelje do drastičnih ukrepov in ponovne zapore celotnih območij, kar pa ima vpliv na kitajsko ekonomijo in posledično tudi na uspešnost njihovih podjetij.

Dogajanje zopet krojila inflacija

Dogajanje na svetovnih borzah pa je tudi v mesecu juniju zopet krojila inflacija. Stopnja inflacije je v največji svetovni ekonomiji ZDA na nezadovoljstvo vlagateljev nekoliko nepričakovano zopet poskočila. Podatki za mesec maj, objavljeni v juniju, kažejo, da je mesečno stopnja inflacije porastla za 0.3 %, kar znaša na letnem nivoju visokih 8.6 %. Vlagatelji in analitiki so pričakovali umirjanje, kar pa se žal ni zgodilo.

Zakaj vedno omenjamo pomen stanja ekonomije in stopnje inflacije v ZDA, ko pa živimo v Evropi, se verjetno kdo sprašuje? Zato ker je to podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke FED, ta politika pa ima neposreden vpliv na ameriško gospodarstvo in ameriške kapitalske trge. Kot vemo pa se dogajanje na ameriških borzah praviloma prenese tudi na vse ostale trge.

Tako se je ameriška centralna banka hitro odzvala in v juniju zvišala obrestno mero za 0.75 odstotne točke namesto pričakovanih 0.5. Predsednik FED Powell pa je izjavil, da je trenutno prioriteta FED-a zajezitev inflacije in ne ekonomija ter da lahko pričakujemo kmalu nove dvige.

Hitro so se odzvali tudi vlagatelji in svetovni delniški trgi so utrpeli znaten padec. Ameriški indeks S&P 500 je tako hitro izgubil več kot 10 % vrednosti.

MSCI WORLD junija z -6.4 %

V zadnjem delu meseca junija pa nepričakovan preobrat. Tako delnice kot obveznice so se kar lepo odbile navzgor. Zaradi vse glasnejših govoric o možni globalni recesiji so vlagatelji ocenili, da FED le ne bo tako drastično dvigoval obrestno mero v prihodnje kot napoveduje in to bi lahko bil vzrok za rast, kot menijo analitiki. Očitno je vlagateljem za odločitve najbolj pomembna obrestna politika centralnih bank. Žal pa ta evforija ni dolgo trajala, prav v zadnjih junijskih trgovalnih dneh je zopet na trgih prevladal pesimizem in strah pred recesijo, delniški tečaji so zopet izgubili tla pod nogami.

V takih negotovih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juniju izgubil znatnih -6.4 %.

Tako so ameriške delnice izgubile -6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel za -8.1 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil -4.3 %.

Vrednosti obveznic se je tudi v juniju znižala. Evropski primerjalni indeks je tako v juniju upadel za -2.3 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa je v juniju ameriška valuta USD  pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.4 %. Rezultati v USD so tako slabši.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2022

Kriptovalute v juniju zopet navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil junij še en zelo slab mesec. Vrednosti so se krepko znižale. Tako je Bitcoin izgubil v juniju več kot tretjino vrednosti in se 30. junija spustil celo pod mejo 18.000 EUR, kar je najnižje po decembru 2020. Korelacija med delniškimi naložbami, predvsem tehnološkimi delnicami, in kriptovalutami je postala kar stalnica, kot ugotavljajo analitiki. Padec vrednosti tehnoloških delnic kar po pravilu za sabo potegne še kriptovalute.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor zopet negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juniju izgubile na vrednosti in se tako pridružile večini ostalih sektorjev. Višje obrestne mere pomenijo tudi podražitev vseh vrst financiranja. Ugodno financiranje in dostopnost kreditov pa je ključen element za prosperiteto tega sektorja. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juniju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj -10 % vrednosti (USD).

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

V pričakovanjih pa je prišlo do sprememb. Če so se v zadnjem obdobju vlagatelji in analitiki ukvarjali predvsem z inflacijo in ugibanjem, kakšno obrestno politiko bodo ubrale centralne banke, pa prihaja sedaj v ospredje zanimanja ocenjevanje možnosti svetovne recesije. Vojna v Ukrajini z energetsko in prehransko krizo, visoka inflacija in agresivna obrestna mera centralnih bank je seveda idealen uvod v recesijo. Vprašanje je samo, kako močna in dolgotrajna bo, kot menijo analitiki. Ameriški ekonomisti so izračunali, da je trenutna verjetnost recesije v naslednjih dveh letih v ZDA blizu 50 %. Zadnje recesije, ki smo jo doživeli po veliki finančni krizi 2008/2009, se verjetno večina še dobro spomni.

Za vlagatelje pa recesija prinaša nove izzive.

Tu bi omenili predvsem obvezniške naložbe. V obdobju visoke inflacije in agresivnih dvigov obrestnih mer se obveznice kot naložba ne obnesejo najbolje. To smo doživeli v zadnjem letu, ko je vrednost obveznic upadla za več kot 10 %. Finančni trgi so, kot vemo, vedno pred realnostjo in so nekakšen indikator bodočih dogajanj.

Rast obveznic v zadnjem obdobju gre tako pripisati povečani možnosti recesije in upanju, da FED le ne bo tako agresiven pri dvigovanju obrestnih mer. Obveznice, predvsem državne, so v recesiji ena najbolj varnih in stabilnih naložb za ohranjanje vrednosti, vsaj v zadnji recesiji je bilo temu tako. Za delnice pa velja, da se v recesiji bolje obnesejo defenzivni sektorji kot so farmacija, potrošnja osnovnih dobrin in preskrba prebivalstva. Zanimivo je, da tudi mnogi sektorji proizvodnje in prodaje luksuznih dobrin, kot je npr. industrija parfumov, recesijo dobro prenašajo. Najbogatejšega sloja prebivalstva se recesija večinoma ne dotakne. Pa seveda proizvodnja alkoholnih pijač, ki je na recesijo dobro odporna.

Te napovedi so seveda še močno preuranjene. V teh časih smo se kar nekako navadili, da so spremembe postale naša stalnica in se stvari hitro lahko postavijo na glavo.

Bo pa najverjetneje ocenjevanje možnosti recesije tista tema, ki bo najbolj zaposlovala vlagatelje in analitike v naslednjih mesecih in krojila dogajanje na finančnih trgih.

Nekateri analitiki so mnenja, da bi spričo izjemno visokih nihanj globalnih delniških tečajev v zadnjih dneh meseca aprila to bilo lahko verjetno. Res pa je, da smo v zadnjih letih dodobra občutili, kako nepredvidljivi so lahko trgi in kako nehvaležne so tovrstne napovedi.

Resnici na ljubo moramo priznati, da so delniški trgi še enkrat pokazali izjemno žilavost in odpornost. Kljub izjemno neugodnemu geopolitičnemu in ekonomskemu okolju ob poplavi negativnih informacij se vrednost globalnih delniških indeksov v letošnjem letu ni občutno znižala, kot bi morda lahko pričakovali. Tako so vodilni indeksni skladi (ETF), ki sledijo globalnim delniškim indeksom, v letošnjem letu izgubili komaj dobrih 6 % vrednosti (EUR), kar je glede na razmere relativno malo in celo manj od korekcije, ki pomeni izgubo 10 % ali več. Res pa je, da vsebujejo ti indeksni skladi pretežno naložbe v USD, ki pa je napram EUR v letošnjem letu pridobil skoraj 10 % vrednosti, zato je upad vrednosti v EUR tako nizek. V USD so rezultati slabši.

Grozeče napovedi centralnih bank

Ukrajinska vojna, katere ekonomske posledice že občutimo kot zviševanje cen energentov in hrane, rastočo inflacijo in vse bolj grozeče napovedi centralnih bank o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer zagotovo niso veter v hrbet delniškim tečajem. Če temu dodamo še ponoven pojav virusa COVID-19 na Kitajskem in posledično delne zapore posameznih področij, kar negativno vpliva na že tako okrnjeno dobavno verigo (supply chain) proizvodov in sestavnih delov iz daljnega vzhoda, težko pričakujemo evforijo na trgih.

Poslabšanje globalne ekonomske slike že vpliva na nižje napovedi o letošnji gospodarski rasti. Tako sta najprej Svetovna banka (World Bank), nato pa še Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) močno znižala napovedi letošnje globalne gospodarske rasti. Če sta še v začetku leta v januarju napovedovala rast globalnega GDP-ja 4.4 %, sta ga v aprilu znižala za 0.8 %, tako da so trenutne napovedi 3.6 %.

Nižja globalna gospodarska rast in rastoča inflacija imata seveda negativen vpliv na finančne trge, o tem ni dvoma. Tako lahko rečemo, da optimizem med vlagatelji počasi izginja.

Kaj bi lahko v nadaljevanju leta znatno oklestilo dobičke?

Vlagatelji in analitiki so z nestrpnostjo pričakovali objavo rezultatov podjetij in korporacij za prvi kvartal letošnjega leta, ki naj bi pokazala, ali že in koliko poslabšanje ekonomskih razmer vpliva na poslovanje. Lahko ugotovimo, da je večina podjetij in korporacij, ki sestavljajo ameriški delniški indeks S&P 500, objavilo boljše rezultate od napovedi analitikov, kar je vsaj malo izboljšalo razpoloženje na trgih. Res pa je, da napovedi predstavnikov podjetij, ki jih podajajo ob objavi rezultatov, kaj pričakujejo v nadaljevanju leta, niso najbolj optimistični. Ukrajinska vojna, energetska kriza, rastoča inflacija, višje obresti in s tem povezana nižja gospodarska rast naj bi v nadaljevanju leta znatno oklestili dobičke podjetij.

Rezultati najpomembnejših svetovnih podjetij, med katere sodi predvsem skupina FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Google, Microsoft, Netflix), pa tudi Tesla, ki imajo na razpoloženje vlagateljev tudi največji psihološki vpliv, so bili tokrat bolj mešane narave. Predvsem Amazon in Netflix, ki sta v času pandemije najbolj cvetela, sta objavila rezultate bistveno slabše od napovedi analitikov, kar je trg takoj kaznoval s 15 % oz. 35 % padcem vrednosti njihovih delnic. Apple, Microsoft in Tesla so poslovala bolje od pričakovanj, kar je povzročilo rast njihovih delnic po objavi.

Inflacija tudi na račun okrnjene ponudbe

Inflacija v največji svetovni ekonomiji, ki ima tudi največji vpliv na dogajanje na finančnih trgih, še vedno raste. Tako je na letni ravni že dosegla 8.5 %, kot je objavil v aprilu ameriški zvezni urad za statistiko dela. Naj vas spomnimo, v prejšnjem mesecu je bila inflacija na letni ravni v ZDA 7.9 %. Sedanja inflacija v svetu je posledica ne samo povečanega povpraševanja, ampak tudi okrnjene ponudbe. Razlogi tičijo v težavah v preskrbovalnih verigah, ki so se v času pandemije močno povečale, na področju storitev pa v pomanjkanju ustrezne in kvalificirane delovne sile, kar ne zadošča povpraševanju. Tovrstno inflacijo je z znanimi ukrepi centralnih bank s politiko obrestnih mer tudi težje odpraviti.

Tako je glede na razmere težko pričakovati bleščeče rezultate na finančnih trgih. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je v mesecu aprilu tako zabeležil enega najslabših rezultatov v zadnjem obdobju, upadel je za -3.2 %.  Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -1.1 %. Trgi v razvoju še bolje, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj 0.4 %.

Vrednosti obveznic, zaradi rastoče inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, z višanjem zahtevane donosnosti še vedno močno upadajo. Evropski primerjalni indeks je tako v aprilu upadel več kot 3 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Tudi v aprilu je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zelo pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil več kot 5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2022

Kriptovalute v aprilu navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu aprilu znižale in nekako sledile dogajanjem na delniških trgih. Tako je Bitcoin v aprilu izgubil več kot 14 % vrednosti in zaključil mesec pri slabih 36.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v aprilu sledile večini ostalih sektorjev in nekoliko upadle. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v aprilu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. 5 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi rasti USD aprilska sprememba skoraj nevtralna.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutne razmere kažejo na to, da bi se upadanje delniških tečajev tudi v mesecu maju lahko nadaljevalo, to smo omenili že na začetku. Seveda pa bi vsaka dobra informacija, kot je npr. premirje v Ukrajini ali pa znižanje letne stopnje inflacije dalo trgom nov zagon. Trgi za rast obupno potrebujejo dobro informacijo.

V nadaljevanju letošnjega leta pa bo dogajanje na finančnih trgih nedvomno krojila predvsem politika obrestnih mer in pristop centralnih bank kot odgovor na naraščajočo inflacijo. Največjo težo bo imela tu kot vedno ameriška centralna banka (FED), evropska centralna banka je običajno manj agresivna in nima toliko vpliva na trge.

Tu pa se mnenja vodilnih svetovnih analitikov nekoliko razlikujejo. Del analitikov in trenutno tudi trgi z nedavnimi razprodajami stavijo na bolj agresivno dvigovanje obrestnih mer. Naslednje zvišanje bo najverjetneje že v mesecu maju, pričakujemo lahko dvig za 0.5 odstotne točke. Največji pesimisti pa pričakujejo celo 0.75 odstotne točke. Taka politika bi seveda vplivala na povišano brezposelnost in nižjo gospodarsko rast. Višina obrestnih mer in stopnja brezposelnosti sta namreč v močni korelaciji, to so pokazale analize in nas uči tudi zgodovina.

Prilagoditev na življenje s povišano inflacijo?

Del analitikov, med katere spadajo tudi vodilni analitiki največje svetovne družbe za upravljanje finančnih sredstev BlackRock pa so mnenja, da bo FED pri dvigovanju ubral bolj zmerno pot in dopustil nekoliko povišano inflacijo med 2.5 in 3 %, kar je več kot je želena stopnja 2 %. Tako bi FED izbral manjše zlo. Zadušitev gospodarstva tako ne bi bila tako drastična, gospodarstvo bi jo lažje preneslo. Potrebno pa se bo prilagoditi na življenje z nekoliko povišano inflacijo. Tak scenarij je seveda za finančne trge mnogo bolj ugoden, poslovanje podjetij bi bilo boljše, s tem pa tudi vrednost njihovih delnic.

Trenutno so v pričakovanju agresivnega dvigovanja obrestnih mer najbolj na udaru vlagateljev podjetja, ki potrebujejo močan razvoj, ki je drag, nimajo pa dovolj lastnih sredstev za financiranje in se morajo zadolževati. Ob višjih obrestnih merah to pomeni v marsikaterem primeru zelo okrnjen razvoj in posledično slabšo perspektivo in pozicijo na trgu. Sem lahko uvrstimo visokotehnološka podjetja s področja biomedicine in biotehnologije, ki so v zadnjem obdobju doživele močne padce vrednosti delnic.

Seveda nikakor ne moremo odpisati vpliva vojne v Ukrajini, vsako poslabšanje razmer bo vsekakor imelo negativne posledice tudi za finančne trge.

finančni trgi vojna v ukrajini

Dogajanje na globalnih finančnih trgih je tudi v mesecu marcu pričakovano krojila vojna v Ukrajini, katere intenzivnost zaenkrat še ne popušča. Taki vojni v Evropi po svoji silovitosti in razdejanju nismo bili priča od druge svetovne vojne dalje.

Tudi tokrat se bomo vzdržali političnih komentarjev, za katere nismo pristojni. Samo upamo lahko, da bo vojne in trpljenja ljudi čim prej konec. Bolj se bomo osredotočili na finančne trge.

Verjetno je veliko vlagateljev pričakovalo, da bo imela vojna praktično v Evropi pogubne posledice in velik negativen vpliv na finančne trge, vendar (vsaj zaenkrat) temu nikakor ni tako. V zadnjem prispevku smo ugotavljali, da nas zgodovina uči, da geopolitični konflikti in lokalne vojne, med katere še vedno prištevamo tudi vojno v Ukrajini, večjega in dolgoročnega vpliva na finančne trge nimajo. Po začetnem šoku se trgi dokaj hitro poberejo in povečini celo zrastejo. Zgodovina je imela tokrat prav, takemu scenariju smo priča tudi sedaj, svetovni razviti trgi na čelu z ameriškimi so v marcu celo pridobili na vrednosti.

Kitajska je razočarala …

Nekoliko nas je zopet razočarala Kitajska. Zaradi njene geopolitične lege ima evropski konflikt kljub vsemu manj vpliva. Žal se je rast delnic na kitajskih in hongkonških delniških trgih, ki so se jim vrednosti začele lepo popravljati, zopet zaustavila. Nekaj novih primerov koronavirusa, napovedi o nižji gospodarski rasti in nepredvidljivost kitajskih finančnih oblasti so vlagatelje očitno odvrnili od nadaljnjih nakupov. Nenazadnje pa tudi ugibanja o možni povezavi na ekonomskem področju Kitajske in Rusije investiranju na Kitajskem ne govorijo ravno v prid. Velik udarec kitajskim velikim tehnološkim podjetjem, ki kotirajo na ameriških borzah, pa so zadale tudi nove govorice o možni prepovedi kotiranja oz. umiku z ameriških borz (delisting). Na srečo so se v prvih dneh aprila kitajske oblasti le omehčale in izrazile pripravljenost, da Kitajska dovoli vpogled ameriškim borznim regulatorjem v podrobnejše poslovanje kitajskih podjetij, ki kotirajo na ameriških borzah. To pa je pogoj, da do prepovedi kotiranja ne pride.

Tako v zadnjih dneh vedno bolj v ospredje zanimanja vlagateljev zopet prihajajo ekonomski podatki, predvsem rastoča inflacija. Ta se nikakor ne umirja, prej nasprotno. V mesecu marcu objavljeni podatki o februarski stopnji inflacije v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu to potrjujejo. Na mesečni ravni je tako stopnja inflacije zrasla za 0.8 %, kar na letni ravni pomeni že kar 7.9 %, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela.

Ameriška centralna banka (FED) je tako marca pričakovano reagirala in obrestno mero zadolževanja dvignila za 0.25 odstotne točke. Nekateri analitiki in ekonomisti so napovedovali dvig obrestne mere celo za 0.5 odstotne točke, do katerega pa na srečo finančnih trgov ni prišlo. Tudi komentarji predsednika FED Jeroma Powella o dobrem stanju ameriške ekonomije so dali delniškim trgom nov zalet.

Razveseljiva novica za finančne trge je tudi, da se je v marcu indeks razpoloženja ameriških potrošnikov (consumer sentiment index), ki meri zadovoljstvo Američanov s svojim finančnim stanjem in zaupanjem v ameriško ekonomijo po več mesecih zopet zvišal.

Vpliv energetske krize

Na drugi strani pa dolžniški vrednostni papirji, kot so obveznice, še vedno tonejo. Na to seveda najbolj vpliva naraščajoča inflacija, ki jo bo dodatno še poslabšala energetska kriza in visoke cene energentov, ki jih že občutimo. Kaj si vlagatelji mislijo o inflaciji nam lepo pokaže naraščajoča zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic, ki je zopet poskočila in presegla vrednost 2.4 %. Naj pa omenimo, da te vrednosti še zdaleč niso rekordne, v ne tako daljni preteklosti smo bili priča precej višjim vrednostim.

Vir: CNBC

Slika zgoraj tako prikazuje gibanje zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic (10 years treasury yields) od leta 1980 dalje. Lahko ugotovimo, da so sedanje vrednosti še daleč od povprečnih.

V sedanjih cenah evropskih državnih obveznic, katerih vrednost je v letošnjem letu močno upadla, so po mnenju analitikov že upoštevani štirje možni dvigi obrestne mere evropske centralne banke. Predstavniki evropske centralne banke, ki v svoji obrestni politiki ni tako agresivna kot ameriška, pa v svojih izjavah napoveduje v letošnjem letu zaenkrat dva dviga po 0.25 odstotne točke. Tako lahko rečemo, da so padci cen evropskih obveznic kljub vsemu pretirani in da bi se moralo drsenje vrednosti ustaviti.

Se obeta nova svetovna recesija?

Nekateri najbolj pesimistični analitiki pa že opozarjajo, da trenutne razmere v svetu, kot so vojna v Ukrajini, ekonomski ukrepi zoper Rusijo, energetska kriza in visoka inflacija lahko vodijo v novo svetovno recesijo.

Pri tem se opirajo na krivuljo donosnosti ameriških državnih obveznic, ki je po dolgem času zopet inverzna. Kaj to pomeni?

To pomeni, da vlagatelji trenutno zahtevajo za ameriške kratkoročne državne obveznice višjo donosnost kot za dolgoročne obveznice, kar je seveda v nasprotju z ekonomskim ciklom gospodarske rasti, ko velja obratno. V ciklu gospodarske rasti namreč vlagatelji za dolgoročne obveznice, ki so zaradi bolj oddaljene zapadlosti tudi bolj tvegane, za nakup zahtevajo višjo donosnost. Ta obrat krivulje je bil v zgodovini mnogokrat prvi znak prihajajoče recesije.

Zaenkrat so te najave še preuranjene, tudi predsednik FED-a Powell jih je v svojem nagovoru odločno zavrnil. Čisto prezreti pa jih ne moremo. Taki inverziji krivulje smo bili priča l. 2016, recesija pa je nastopila šele nekaj let kasneje.

Trenutno se zdi recesija v ZDA sicer nemogoča. Stopnja nezaposlenosti še vedno upada, poraba prebivalstva je kljub inflaciji še vedno stabilna. Še zadnje veje gospodarstva se po korona krizi odpirajo.

Delnice držav v razvoju zopet v rdečem

Tako je navkljub zahtevnim geopolitičnim razmeram in grozeči inflaciji primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu porasel za odličnih 3.8 % (EUR). Med razvitimi trgi zaradi navedenih dejavnikov pričakovano najbolje ameriške delnice, ki so pridobile v marcu kar 4.5 % (EUR). Slabše evropske delnice, pridobile so manj kot 1 % (EUR), kar je zaradi bližine vojnih razmer tudi pričakovano. Delnice držav v razvoju pa zopet v rdečem, na globalnem nivoju so upadle za -1.3 % (EUR). Največ po zaslugi Kitajske, razloge smo že navedli.

Obveznice kot rečeno zaradi višanja inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile – 2.2 % (EUR). Tokrat je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zopet pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil 0.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over March  2022

Kriptovalute v marcu bolje

Vrednosti kriptovalut so predvsem po zaslugi druge polovice meseca marca poskočile in se končno odlepile od vrednosti, okoli katerih so se gibale v zadnjem obdobju. Tako je Bitcoin pridobil v marcu več kot 7 % vrednosti in zaključil mesec pri dobrih 41.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so se po sicer nevtralnem februarju v mesecu marcu lepo podražile in sledile globalnemu okrevanju trgov. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v marcu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 6 % vrednosti.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Ukrajinska vojna se mora ustaviti, to si prizadeva ves svet. Ne moremo si niti predstavljati, da bi se intenzivnost spopadov še povečala in celo razširila na druge države. Zato te opcije niti ne bomo predvideli. Pogajanja med Rusijo in Ukrajino v zadnjih dneh marca sicer prinaša nekaj optimizma in upanja na dogovor o ustavitvi spopadov in premirju, ki si ga vsi tako želimo.

Inflacija je še vedno v zagonu, o tem ni dvoma. Energetska kriza in pomanjkanje surovin zaradi sprejetih protivojnih sankcij zahodnih držav proti agresorju Rusiji bo to stanje predvsem v Evropi še poslabšalo. To bi lahko vplivalo na nižjo gospodarsko rast od predvidene. Kombinacija visoke inflacije in nižje gospodarske rasti pa pomeni vsaj začasno možnost stagflacije. Stagflacija je ekonomski pojem, ki se ga vsi ekonomisti in vlade najbolj bojijo. Pomeni nižanje gospodarske rasti in kupne moči prebivalstva ob še vedno rastočih cenah življenjskih dobrin. Idealne razmere kot uvod v novo svetovno recesijo.

Slabši rezultati podjetij in posledično večanje nezaposlenosti vodi v dodatno padanje kupne moči prebivalstva. Na srečo imajo svetovne centralne banke in vlade s svojimi finančnimi in fiskalnimi mehanizmi veliko izkušenj in sposobnosti, da se bodo takemu neugodnemu scenariju odločno zoperstavile.

Tu jo bodo verjetno zopet najbolje odnesle ZDA, ki s svojo gospodarsko močjo, izjemno učinkovito centralno banko (FED) in svojo lastno močno valuto dolarjem takšnim razmeram najlažje kljubujejo. Prav tako tudi ameriška geopolitična lega in položaj v svetu prinaša najmanj tveganja. V razdeljeni Evropi in predvsem državah v razvoju je tveganje znatno višje.

To lahko rečemo tudi za finančne trge, kjer se delnice ameriških korporacij v povezavi z močnim dolarjem držijo letos daleč najbolje. V zadnjih tednih se tako vlagatelji znova zatekajo h kapitalsko močnim in stabilnim korporacijam z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, kot so tudi podjetja skupine FAANG, katerih velikost, kapitalska moč in zvesti uporabniki teh znamk dajejo vlagateljem upanje, da bodo težje razmere najlažje prestale. Delnice teh podjetij so tako po letošnjih padcih v drugi polovici marca porasle za od 5 do 10 %.

Vsekakor nas čaka tudi na finančnih trgih leto polno izzivov, kljub temu pa ostajamo zmerni optimisti.

Mesec februar nam je vlagateljem prinesel nove skrbi, tokrat na političnem področju. Govorimo seveda o rusko-ukrajinski krizi, kjer smo priča ruski invaziji na nevtralno in suvereno evropsko državo Ukrajino.

Kako se bo kriza razrešila, ne bi ugibali, saj nismo politični analitiki in nismo pristojni za tovrstne ocene. Bomo pa na osnovi zgodovinskih izkušenj poskusili oceniti, kakšen vpliv ta kriza že ima in bo še imela na globalno ekonomijo in finančne trge. Vpliv je seveda močno odvisen od globine in trajanja, zato je vsak geopolitičen spor nekaj posebnega in ima svoje zakonitosti. Pomembni so razlogi za krizo, število vpletenih držav, cilji vpletenih in podobno.

Kaj nas uči preteklost?

Če pogledamo v preteklost samo rožljanje z orožjem in napenjanje mišic oz. celo lokalne vojne manjšega obsega, večjega in dolgoročnega vpliva na gospodarstvo in finančne trge nimajo. Po začetnem šoku in kratkotrajni nestabilnosti se trgi hitro pomirijo v vrnejo na predhodne nivoje.

Regijski spopadi, v katerih je vpletenih več držav, med njimi celo svetovne velesile, pa so lahko nekaj povsem drugega. Lahko pride do večjega vpliva na svetovno ekonomijo in daljše nestabilnosti finančnih trgov. Na srečo takšnih izkušenj od druge svetovne vojne dalje nimamo, zato je vpliv v vsej svoji razsežnosti v tem trenutku težje oceniti.

Rusko-ukrajinski spor, v katerem je Rusija že izvaja agresijo na Ukrajino, ne moremo uvrstiti samo med napenjanje mišic, to mejo je Rusija že zdavnaj prestopila. Zato bo vpliv na globalno ekonomijo in finančne trge najverjetneje večji. Kljub vsemu pa politični analitiki zaenkrat ne pričakujejo, da bi spor lahko prerasel v globalno vojno med Rusijo in zahodnimi zavezniki v okviru zveze NATO, to so politični voditelji zahodnih držav že večkrat jasno povedali. Za to tudi nimajo zakonske podlage, Ukrajina namreč  (še) ni članica zveze NATO.

Kaj glede na trenutne razmere pričakujemo na ekonomskem področju in kakšen vpliv že ima kriza na finančne trge?

Kot vemo, so zahodni zavezniki na rusko agresijo odgovorili z obsežnimi gospodarskimi sankcijami, najverjetneje bo pri tem tudi ostalo. To pomeni, da bo Rusija predvsem odrezana od globalnih finančnih tokov in plačilnega prometa, njihove banke pa so izključene iz sistema SWIFT. Prepovedana je tudi dobava zahodne visoke tehnologije, ki jo Rusija potrebuje za svoje tehnološke izdelke.  Poslovanje ruskih podjetij s tujino bo tako onemogočeno ali vsaj močno oteženo. Cilj je povzročiti velike težave ruski ekonomiji in destabilizirati tečaj ruske valute, kar se sicer z rubljem že dogaja. Tako lahko pride do prekinitve trgovinske izmenjave in posledično pomanjkanja določenih proizvodov na ruskem trgu in povišane inflacije. Vendar nas zgodovina uči tudi, da takšne sankcije redko prinašajo želeni učinek, vedno so možni obvodi. Embargo, ki so ga zahodni zavezniki uvedli po ruski zasedbi polotoka Krim, nikakor ni imel želenega učinka.

Kakšen vpliv pa bo imela kriza na evropsko gospodarstvo?

Predvsem bo znala biti motena dobava energentov, nafte in zemeljskega plina, s katerimi Rusija, kot vemo, zalaga Evropo. To najverjetneje vodi v povišane cene energentov, kar pa dodatno negativno vpliva na že tako (pre)visoko inflacijo.

Pred rusko invazijo so finančni analitiki napovedovali možne padce delniških trgov do 20 %, če bi do agresije dejansko prišlo. Do takih padcev zaenkrat še ni prišlo, nasprotno, trgi so že začeli z okrevanjem. Seveda z gotovostjo ne moremo trditi, da je najhujše že za nami, še vedno lahko pride do poslabšanja razmer in negativnih presenečenj. Del možnih  padcev pa je vsekakor že vračunan v trenutno ceno delnic. Zgodovina nas uči tudi, da v primeru pričakovane eskalacije kriznih dogodkov trgi največje padce utrpijo v času negotovosti pred samim izbruhom, kasneje pa se trgi umirijo in začnejo pot okrevanja. Naj vas spomnimo, da trgi ne ljubijo negotovosti.

Povišanje inflacijske stopnje

V luči političnih dogodkov smo kar nekako pozabili na grozečo globalno inflacijo in začetek dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank, predvsem ameriške (FED), ki se nezadržno bliža in je predviden že za mesec marec. Januarska stopnja inflacije v ZDA, objavljena v februarju, nikakor ne kaže na umirjanje, prej nasprotno.

Tako je ameriški zvezni urad za statistiko dela v februarju objavil, da se je januarska inflacijska stopnja povišala za 0.6 %, kar na letnem nivoju znese visokih 7.5 % in še dodatno povečuje verjetnost agresivne reakcije ameriške centralne banke. Zaskrbljujoč je tudi ponoven upad indeksa, ki meri razpoloženje potrošnikov (consumer sentiment) v ZDA, ki je na mesečnem nivoju upadel za 8.2 % in je na desetletnem dnu. Dobro pa se drži indeks potrošnje prebivalstva v ZDA (consumer spending), ki je v januarju porasel za 3.8 %.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu februarju upadel za – 2.7 % (EUR), kar glede na razmere sploh ni slabo. Najslabše v februarju zopet evropske delnice, izgubile so v povprečju – 4.1 % (EUR). To je zaradi bližine rusko-ukrajinske krize seveda pričakovano. Nekoliko bolje delnice globalnih trgov v razvoju, upadle so za – 3.2 % (EUR). Obveznice zaradi povečevanja inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšem dvigovanjem obrestnih centralnih bank nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile  – 2.2 % (EUR). Tokrat evropskim vlagateljem ameriška valuta USD ni bila v pomoč, USD je napram EUR izgubil 0.2 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2022

Kriptovalute v februarju nekoliko bolje

Kriptovalutam se nikakor ne uspe vrniti na vrednosti, ki so jih v preteklosti že imele in bi si jih imetniki tako želeli. Bitcoin je sicer v začetku februarja lepo okreval, 15. februarja se je celo približal vrednosti 40.000 EUR, nato pa zopet znatno upadel. Predvsem po zaslugi zadnjega februarskega dne, ko je doživel močan odboj navzgor, je februar zaključil v zelenem in pridobil  cca. 12 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja v februarju bolje

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja se po znatnem padcu v januarju v mesecu februarju glede na razmere držijo kar dobro. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v februarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil manj kot 1 % vrednosti, kar je bolje od večine ostalih sektorjev.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih je vedno, tokrat pa zaradi geopolitičnega tveganja še posebno zahtevna naloga. Samo upamo lahko, da bo prevladal razum in se bodo zadeve umirile.

Kar se tiče finančnih trgov, kot zanimivost objavljamo tabelo, ki prikazuje reakcijo ameriškega delniškega indeksa S&P 500 na geopolitične dogodke, ki so tragično zaznamovali svetovno zgodovino. Ta tabela prikazuje enodnevne padce trgov ob sami eskalaciji dogodkov, celoten padec kot posledica dogodka, število dni, ki so ga trgi potrebovali, da so dosegli dno in število dni do polnega okrevanja delniških tečajev.

Vir: LPL Finance

Tabela nam pove, da delniški trgi kljub dramatičnim geopolitičnim dogodkom presenetljivo hitro okrevajo. Kot zanimivost naj navedemo še, da je ameriški delniški indeks Dow Jones od eskalacije druge svetove vojne l. 1939 pa do konca l. 1945 v nasprotju z pričakovanji celo pridobil 50 % vrednosti, kot so izračunali pri Ritholz Wealth Management.

Bistveno več škode in globlje padce trgov je povzročila finančna kriza 2008/2009, ko so nekateri delniški tečaji zanihali tudi od 40 do 50 % navzdol.

Tako bo po umiritvi napetosti, ki sicer v tem trenutku še ni na vidiku, v ospredje vlagateljev zopet stopila inflacija in centralne banke s svojo obrestno politiko, ki nam bo krojila naložbene odločitve v letošnjem letu.

V primeru pa, da se bo geopolitična kriza še poglobila, da sprte strani ne bodo našle skupnega jezika in bomo priča daljšim nestabilnim, da ne rečemo kar vojnim razmeram, pa je to lahko uvod v novo recesijo, kot napovedujejo najbolj pesimistični ekonomski analitiki. To seveda nikakor ne pomeni zlom svetovnih borz, tudi v recesiji so finančni trgi lahko donosni, bo pa prineslo padec globalnega BDP-ja in okrevanje svetovnega gospodarstva bo tako daljše in bolj zahtevno.

V večini primerov se prednovoletni optimizem na kapitalskih trgih prenese tudi v začetek naslednjega leta. Tokrat temu žal ni bilo tako. Po odličnem letu 2021 smo vlagatelji v začetku letošnjega leta doživeli hladno prho. Tečaji večine delniških naložb, med katerimi so prednjačile tehnološke delnice, so v mesecu januarju znatno upadli. Lahko celo rečemo, da je sektor informacijske tehnologije že vstopil v fazo »korekcije« . Tudi kriptovalute slabo, padci vrednosti so se nadaljevali.

Kaj pomeni korekcija?

Korekcija pomeni padec za 10 % v kratkem času, glede na nedavne najvišje vrednosti. Razlogov za korekcijo je več, največkrat pomeni »popravek« tečajev zaradi silovite rasti v preteklem obdobju in posledično trenutnega prevrednotenja tečajev. Lahko rečemo, da je občasna korekcija v večini primerov celo zaželena, pozitivno vpliva na »zdravje« delniških trgov. V nasprotnem primeru lahko pride do močnega prevrednotenja tečajev, kar slej ko prej privede do močnejšega poka delniškega »balona«, posledice so tako mnogo hujše z več deset odstotnimi padci. To smo v zgodovini že mnogokrat doživeli.

Statistično gledano pride do korekcije v povprečju enkrat letno. Korekcija je običajno bolj kratkega trajanja, zadeve se umirijo in vrnejo v normalne razmere. V sedanjem primeru lahko rečemo, da je bila korekcija nekako pričakovana. Od silovitega padca delniških tečajev ob odkritju virusa Covid-19 in začetka pandemije spomladi leta 2020 so delniški tečaji v glavnem samo rasli, korekcije praktično ni bilo. Običajno pa korekcijo sproži nek dejavnik, ki negativno vpliva na sentiment vlagateljev.

Dejavniki, ki so sprožilci korekcije

V tem trenutku je kar nekaj dejavnikov, za katere lahko rečemo, da služijo kot sprožilec korekcije. Visoka inflacija, kar pomeni skorajšnji začetek dvigovanja obrestnih mer centralnih bank (ameriška centralna banka FED je napovedala v januarju bolj agresivno obrestno politiko z začetkom dvigovanja obresti marca letos), nov val pandemije z virusom omikron, ki hromi delovanje svetovnega gospodarstva (napovedi o globalni gospodarski rasti so se nekoliko znižale) in nenazadnje zaostrovanje razmer na rusko-ukrajinski meji, ki lahko privedejo do oboroženega spopada, so stvari samo pospešile.

Po analizi mnenja svetovnih analitikov lahko rečemo, da sicer fundamentalnih strukturnih težav v globalni ekonomiji, ki bi lahko povzročile globlje padce delniških tečajev v nadaljevanju letošnjega leta (zaenkrat) ni na vidiku. Še več, statistično gledano so delniški trgi v obdobju prvega leta začetka dvigovanja obrestnih mer delovali dobro, donosi so bili pozitivni.

Zaskrbljujoča izjemna nihajnost nekaterih delniških indeksov

Svetovno gospodarstvo je v fazi močnega okrevanja, celo Svetovna Zdravstvena Organizacija WHO napoveduje skorajšnjo prekuženost prebivalstva in umirjanje pandemije. Kar pa se tiče ameriško-ruskega spora v ukrajinski zadevi pa upamo, da bo prevladala zdrava pamet in diplomacija. Korekcije so sestavni del življenja vlagateljev, na to smo po skoraj dvoletni rasti tečajev kar nekako pozabili.

Nekoliko zaskrbljujoča je samo izjemna nihajnost tudi tistih delniških indeksov, npr. S&P 500 ali pa ameriškega tehnološkega indeksa NASDAQ, ki običajno tako visoke nihajnosti ne poznajo, kot npr. delniški indeksi držav v razvoju. Tako je bilo v mesecu januarju kar nekaj takšnih dni, ko so omenjeni indeksi na dnevnem nivoju zanihali v pozitivno in negativno smer tudi za več kot 3 %. Statistično gledano to lahko pomeni nadaljevanje drsenja tečajev navzdol tudi v prihodnje.

Silovit odboj informacijskega sektorja, omilil januarske padce

V zadnjih dveh trgovalnih dneh v mesecu januarju je sicer prišlo do silovitega odboja navzgor, tudi tu so igrale glavno vlogo delnice sektorja informacijske tehnologije, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da je korekcija končana. Je pa ta odboj precej omilil januarske padce na delniških trgih.

Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije, objavljeni v mesecu januarju, so bili kot običajno mešane narave.

Stopnja inflacije v ZDA se je v decembru glede na november zopet povišala, na letnem nivoju je dosegla 7 %, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela. Na področju nezaposlenosti v decembru ZDA odlično. Stopnja nezaposlenosti je upadla za nadaljnjih 0.3 %, tako da znaša trenutno optimističnih 3.9 %, kar je najnižja vrednost po februarju 2020. Potrošnja prebivalstva (consumer spending) pa je v decembru upadla za 0.6 %, kot so izračunali analitiki. Ta številka je sicer že prilagojena oz. upošteva stopnjo inflacije, zato je nižja.

Povišana korelacija med gibanjem delniških trgov (predvsem sektorja tehnologije) in trgom kriptovalut se je tudi v januarju nadaljevala. Težko rečemo, da bo to sedaj stalnica tudi v prihodnje, zaenkrat pa to kar drži.

MSCI WORLD navzdol

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu januarju upadel za – 3.9 % (EUR). Najslabše v januarju evropske delnice, izgubile so v povprečju – 4.8 % (EUR), nekoliko bolje ameriške delnice, -4.3 % (EUR). Globalni trgi v razvoju bolje, v povprečju so izgubili le -0.5 % (EUR). Res pa je, da te delnice v zadnjem letu niso doživele take rasti, zato težko rečemo, da so prevrednotene.

Obveznice zaradi skorajšnjega začetka dvigovanja obrestnih mer nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile dodatnih 1.1 % (EUR).

Evropskim vlagateljem je šla na roko v januarju tudi rast USD. V primerjavi z EUR je pridobil 1.4 %, prav za toliko je tako donosnost indeksov, merjena v USD, nižja.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2022

Padanje kriptovalut se je v januarju nadaljevalo

Padanje vrednosti kriptovalut se je očitno preneslo tudi v letošnje leto. Tako je Bitcoin v mesecu januarju letošnjega leta izgubil dodatnih dobrih 18 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja v januarju navzdol

Tudi delnice globalnega nepremičninskega sektorja se v mesecu januarju letošnjega leta niso izognila krepkim padcem. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, so padci sledili ostalim sektorjem. Tako je v januarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6 % vrednosti (EUR).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?                         

Kljub odboju navzgor konec januarja, v tem trenutku ne moremo z gotovostjo trditi, da je popravek tečajev oz. korekcija končana. Tudi analitiki so si tu precej nasprotnega mnenja. Kot smo že omenili, so zaskrbljujoča izjemno visoka dnevna nihanja tudi tistih delniških indeksov, kjer to ni običajno. To lahko vodi v nadaljevanje padcev. Tudi kupci padajočih tečajev (dip buyers) so se v zadnjem obdobju precej zredčili.

Več upanja vlivajo rezultati podjetij in korporacij za četrti kvartal preteklega leta, ki so bili do zdaj že objavljeni. Število podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki ga običajno jemljemo kot najbolj verodostojen vzorec dogajanja na razvitih delniških trgih, katerih objavljeni rezultati so presegli pričakovanja analitikov, je znatno višje od povprečja. To nam lahko vliva upanje za naprej. Poleg seveda energetskih podjetij, katerih rezultati so pričakovano izjemno visoki, so se dobro izkazala tudi podjetja informacijske tehnologije, ki sestavljajo indeks S&P 500.

Tako je tehnološki velikan Apple v četrtek po zaključku trgovanja objavil rezultate poslovanja za četrti kvartal preteklega leta, ki so presegli pričakovanja analitikov. Prihodki so presegli 124 milijard USD, 29 % več kot v predhodnem kvartalu in največ v zgodovini. Ta objava je povzročila, da so delnice Appla v petkovem trgovanju poskočile za skoraj 7 % in s seboj potegnile najprej ves tehnološki sektor, posledično pa še ostale delnice. Rast se je nadaljevala tudi v zadnjem dnevu meseca januarja. Težko pa je napovedati, da se bo optimizem na trgih nadaljeval tudi v prihodnje.

V prvem tednu februarja bo kvartalne rezultate objavilo kar nekaj tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Facebook in Alphabet (Google). Od njihovih rezultatov je po mnenju analitikov odvisno, ali se bo odboj tehnološkega sektorja nadaljeval. V primeru, da bodo rezultati slabši od napovedi analitikov, se bo rast zadnjih dni najverjetneje ustavila.

Zaskrbljujoča rastoča inflacija

Pred nami je sicer kar nekaj izzivov. Najbolj nas skrbi seveda rastoča inflacija. Kot že povedano, ZDA so preteklo leto zaključile s stopnjo inflacije 7 %, kar pomeni, da je reakcija ameriške centralne banke (FED) kar nujna. Napovedala je, da z marcem začne z dvigovanjem obrestne mere. Analitiki banke Goldman Sachs napovedujejo za letošnje leto celo 5 dvigov po 0.25 %. Seveda pa je dinamika dvigovanja odvisna od mesečnih objav inflacijske stopnje, za katero upamo, da se bo le začela umirjati. Samo dvigovanje obrestne mere vsaj v začetku ne bi smelo negativno vplivati na delniške trge, če lahko verjamemo zgodovini in statistiki, to smo že omenili.

Pandemija analitikov ne skrbi več toliko kot v preteklosti. Prekuženost prebivalstva skokovito raste, pričakuje se, da se bo krivulja novih primerov kmalu obrnila navzdol. To pomeni skorajšnjo normalizacijo življenja, res pa je, da si tudi novih finančnih spodbud vlad ne moremo več obetati. To vpliva na manjšo likvidnost tudi finančnih trgov.

Rusko ukrajinski spor zagotovo trenutno dodatno vpliva na nemirnost trgov. Težko napovedujemo razplet dogajanja, upamo pa na zdravo pamet. Oboroženih spopadov si najbrž nihče ne želi.

Tako še vedno ostajamo za letošnje leto zmerni optimisti, le da se bomo najverjetneje morali sprijazniti z nižjimi donosi in višjo nihajnostjo na delniških trgih.