Vse kaže, da bodo tudi v letošnjem letu centralne banke (predvsem ameriška FED) s svojo politiko obrestnih mer krojile dogajanje na svetovnih kapitalskih trgih. Na srečo pa so letošnja pričakovanja usmerjena drugam, kamor lani. V 2023 so vlagatelji zaskrbljeno pričakovali vsako zasedanje FED-a zaradi možnosti dviga obrestnih mer in padca delnic ter obveznic na kapitalskih trgih, medtem ko so letos pričakovanja obrnjena. Letos pričakujemo začetek zniževanja razmeroma visokih obrestnih mer v ZDA, ki znašajo 5.25 do 5.50 odstotkov.

FINANČNI TRGI 2024: KAKO INVESTIRATI, DA BO PORTFELJ V ZELENEM?

Kapitalski trgi so v preteklosti po prenehanju dvigovanja obrestnih mer beležili občutno rast. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov …

Vsako znižanje obrestnih mer bi povzročilo nižje stroške vseh oblik zadolževanja. To vzpodbudi potrošnjo in investiranje ter niža stroške poslovanja podjetij, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast.  Posledično  ima to pozitiven vpliv tudi na kapitalske trge. Razumljiva so torej velika pričakovanja vlagateljev, saj bi nova pozitivna vzpodbuda lahko spodbudila nadaljnjo rast kapitalskih trgov.

Ali je realno pričakovati znižanje obrestnih mer?

Če zaupamo izjavam predsednika FED Jeroma Powella, so ta pričakovanja zelo realna. Ta je marca pred ameriškim senatom napovedal, da letos pričakuje znižanje obrestnih mer za spodbudo gospodarstva ZDA, kar močno vpliva na svetovno ekonomijo.

Powell pa ni želel napovedati, kdaj bo do tega začetka dejansko prišlo. Izjavil je, da se želi najprej prepričati, da je inflacija dejansko pod kontrolo in gredo trendi v pravo smer. Ne želi si namreč kakšnih neljubih presenečenj. To je pri analitikih sprožilo vrsto ugibanj in napovedi. Trenutno mnenje pa je, da bi lahko do prvega znižanja obrestnih mer prišlo tik pred poletjem v mesecu juniju.

Ta tema je za ameriško gospodarstvo tako ključna, da je celo aktualni predsednik ZDA v predvolilnem govoru izrazil željo po začetku zniževanja obrestnih mer že letos. Možno je, da bo to tudi ena izmed obljub predsedniških kandidatov v predvolilnem boju za predsednika ZDA konec letošnjega leta. Ameriški volivci bi nižje obrestne mere toplo pozdravili, stroški nakupov ameriških gospodinjstev bi se znatno znižali. Za drugega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa pa je tako znano, da je bil nižjim obrestnim meram vedno naklonjen.

Ali marčevski ekonomski podatki znižanje še podpirajo?

Inflacija nepričakovana višja

Mesečna inflacijska stopnja v mesecu februarju, objavljena v marcu, se je nepričakovano nekoliko zvišala, stopnja zvišanja znaša 0.4 %, tako da je letna inflacijska stopnja trenutno 3.2 %. To je nekoliko več, kot so pričakovali analitiki in ekonomisti.

Optimistični pogledi na ameriško ekonomijo

Podatki s trga dela kažejo, da je ameriška ekonomija še vedno v dobri kondiciji, trenutna stopnja brezposelnosti se je sicer malenkost povečala. Trenutno znaša 3.9 %, kar pa je še vedno odličen podatek. Tudi potrošnja prebivalstva je po zadnjih analizah nekoliko porastla in napovedi za preostanek leta so dobre.

19. marca so bile vse oči svetovnih vlagateljev uperjene v redno zasedanje odbora za obrestno politiko ameriške centralne banke, ki je tokrat obrestne mere pričakovano pustila nespremenjene. Pomembno pa je, da je predsednik FED Powell že drugič v kratkem obdobju javno izjavil, da je začetek zniževanja obrestnih mer v letošnjem letu vsekakor pričakovan, zelo možno je, da bo prišlo celo do treh znižanj. Ta izjava je seveda kapitalske trge takoj obarvala v zeleno, med vlagatelji je zopet zavladal optimizem, ki je po objavljenih podatkih o mesečnem porastu inflacije nekoliko splahnel.

Indeks MSCI WORLD v marcu zopet navzgor

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu zopet porastel, pridobil je 3.5 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec britanske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI UK je pridobil 4.7 % (EUR). Tudi azijske delnice še vedno v zelenem, njihov primerjalni indeks MSCI Asia je pridobil v marcu 2.8 % (EUR).

Vir: JP Morgan Review of markets over March 2024

Obveznice pa v marcu nekoliko bolje

Njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil 1.1 % (EUR). Razloge gre iskati predvsem v ponovnem upanju vlagateljev, da je kljub vsemu začetek zniževanja obrestnih mer centralnih bank spet verjeten. Visoke obresti imajo, kot vemo, prav na obveznice najbolj negativen vpliv.

Vrednost ameriškega dolarja USD se je v marcu zopet zvišala

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v marcu zopet zvišala, napram EUR je USD tako pridobil 0.2 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

Rast kriptovalut se je tudi v marcu nadaljevala

Rast vrednosti kriptovalut se je nadaljevala tudi v mesecu marcu. V začetku marca je rast po eksploziji cen v februarju sicer nekoliko zastala. Mnogi so najverjetneje vnovčevali letošnje dobičke. V drugi polovici meseca pa je povpraševanje zopet preseglo ponudbo in povzročilo novo rast.

Tako je Bitcoin v mesecu marcu pridobil več kot 15 % vrednosti (EUR) in presegel mejo 65.000 EUR. Kje so razlogi? Poleg kotiranja indeksnih skladov kriptovalut, ‘BTC Halvinga’ in pričakovanja EU regulative MiCa, ki bo prispevala k večji varnosti in zaščiti vlagateljev v EU, je seveda močan razlog tudi pohlep. Vlagatelji so tako zopet prepričani, da lahko z vlaganjem v kriptovalute lepo zaslužijo.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja v marcu končno zrastle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v mesecu marcu po slabem februarju končno zrastle. Tako je globalni indeksni sklad, ki vlaga v nepremičninski sektor, v mesecu marcu pridobil cca. 3.4 % vrednosti (EUR). Delno bi to lahko pripisali napovedim FED-a o nižanju obrestnih mer. Kot vemo, je nepremičninski sektor na višino obrestnih mer izjemno občutljiv.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Marčevske izjave predsednika ameriške centralne banke FED Jeroma Powella o zelo verjetnem začetku zniževanja obrestnih mer v letošnjem letu so na trge vnesle dodaten zagon in vzpodbudo, ki so jo trgi za nadaljevanje rasti zelo potrebovali. Po začetni močni rasti delnic so trgi za nadaljevanje optimizma in rasti, ki je nekoliko zastala, potrebovali pozitivne novice, zato so prišle izjave o možnem znižanju obrestnih mer ob pravem času.

Čeprav so makroekonomski kazalci in razmere na kapitalskih trgih še vedno pozitivni, se je zaradi strahu pred ponovnim vzponom inflacije v ZDA na trge vrnilo nekaj negotovosti.

V EU območju je nevarnost inflacije manjša

Predsednica evropske centralne banke ECB je že večkrat omenila možnost o skorajšnjem začetku zniževanja obrestnih mer za vzpodbudo gospodarske rasti, ki je v EU bolj ogrožena kot v ZDA.
Nemčija, kot gonilna sila evropskega gospodarstva, se spopada z nizko gospodarsko rastjo. Ekonomiji pa ni ravno v vzpodbudo tudi bližina vojnih žarišč.

Tako je sicer globalna gospodarska rast predvsem v razvitem svetu še vedno boljša od napovedi, stopnja zaposlenosti je še vedno na rekordno visokih nivojih. Nevarnost recesije tako ostaja nizka. Najbolj verjeten je v tem trenutku še vedno mehak pristanek globalne ekonomije.

Najbolj verjeten je v tem trenutku še vedno mehak pristanek globalne ekonomije.

Letos ostajamo zmerni optimisti, saj obstaja dovolj razlogov za pozitivna pričakovanja, ki smo jih že navedli v preteklih prispevkih. Rezultati podjetij in korporacij, katerih objave za četrti kvartal preteklega leta so bile v povprečju zopet boljše od napovedi analitikov, vedno trdnejša zagotovila o začetku zniževanja obrestnih mer predstavnikov centralnih bank in letošnje ameriške predsedniške volitve, ki tradicionalno dobro vplivajo na kapitalske trge, podpirajo naše prepričanje.

Vedno pa nas lahko kaj preseneti in stvari obrne na glavo. To je pač sestavni del življenja vlagateljev.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Zaradi pospešene rasti delnic predvsem razvitih trgov v zadnjem obdobju so nekateri analitiki začeli opozarjati, da so tečaji delnic na kapitalskih trgih že prevrednoteni in svarijo pred možnimi padci.

Pa je temu zares tako?

Poglejmo si nekaj najpogostejših primerov, ko lahko pride do padca vrednosti delnic.

FINANČNI TRGI 2024: KAKO INVESTIRATI, DA BO PORTFELJ V ZELENEM?

Kapitalski trgi so v preteklosti po prenehanju dvigovanja obrestnih mer beležili občutno rast. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov …

Najpogostejši primeri padca delnic

Poenostavljeno povedano pride do padca celotnega trga tečajev delnic najpogosteje zaradi poslabšanja makroekonomskih kazalcev (znižanje gospodarske rasti, inflacija, padec trga dela…), kar nakazuje na možno poslabšanje gospodarskega okolja in posledično slabše rezultate podjetij in korporacij v prihodnosti. Velik vpliv imajo tudi centralne banke, ki z zniževanjem in dvigovanjem obrestnih mer posegajo v ekonomijo in posledično tudi v poslovanje podjetij in korporacij. Močan vpliv obrestne politike centralnih bank na gibanje tečajev na kapitalskih trgih smo imeli priložnost izkusiti na lastni koži predvsem v zadnjem obdobju povišane inflacije. Poslabšanje makroekonomskih kazalcev praviloma (ne vedno, odvisno v katerem ekonomskem ciklu se nahaja gospodarstvo) vpliva na psihologijo vlagateljev in njihova čustva, povezana s strahom, da bodo njihove investicije upadle in svoje naložbe prodajajo. Ponudba na trgu preseže povpraševanje in tečaji upadejo.

Poglejmo si gibanje enega najpomembnejših svetovnih delniških indeksov ameriškega Dow Jones v zadnjih 100 letih.

Vir: Macrotrends

Na grafu se lepo vidijo daljši padci delniških trgov, povzročeno zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer ter gospodarskih in finančnih kriz.

Do padca delniških trgov lahko pride seveda tudi zaradi drugih razlogov, kot so geopolitične napetosti ali pa vnovčevanja dobičkov vlagateljev. Vendar so ti praviloma bolj kratkotrajne narave, tečaji se hitro vrnejo na prejšnje nivoje.

Do padca tečajev posameznih delnic pa pride takrat, ko podjetje s svojimi rezultati in vizijo prihodnosti ne dosega pričakovanja vlagateljev. Razlogov za to je več, največkrat pa njihovi proizvodi in storitve na trgu niso več konkurenčni, poslovni model zastarel, stroški poslovanja previsoki in jih prehiteva konkurenca. Večinoma to pomeni tudi padec dobičkov in dividend, ki jih izplačujejo. To trg hitro prepozna in povpraševanje po njihovih delnicah upade, tečaji pa se znižajo.

Dejavniki, ki vplivajo na rast in vrednotenje delnic

Obstaja pa cela vrsta razlogov in dejavnikov, ki opravičujejo rast tečajev delnic podjetij in za katera ne moremo trditi, da so njihove delnice prevrednotene. 

  • RAST DOBIČKA PODJETIJ
    To je najpomembnejši kriterij (poleg ostalih), ki vpliva na ceno delnic. Pomeni večinoma tudi višje izplačilo dividend in hitrejšo povrnitev investicije.
  • RAST DOBIČKA
    Rast dobička je neposredno povezana z razmerjem P/E (cena delnice/dobiček na delnico), ki je eden izmed osnovnih kriterijev za odločitev vlagateljev o primernosti delnice za nakup in pove, v kolikih letih se nam bo investicija povrnila. Priporočljiva razmerja so nekje med 15–20, seveda zelo poenostavljeno navedeno. Iz formule pa lahko ugotovimo, da v primeru rasti dobička na delnico lahko zraste tudi cena delnice, pa je razmerje še vedno priporočljivo in delnica primerna za nakup.
  • INFLACIJA
    Podjetja se s svojo cenovno politiko proizvodov in storitev prilagajajo inflaciji. Višje cene le-teh pomenijo tudi višje prihodke podjetij. Taka rast je sicer nominalna, ne realna. Tečaji delnic se tako lahko zvišajo in uskladijo z inflacijo, to vsekakor ne pomeni prevrednotenja.
  • ORGANSKA RAST PODJETIJ
    Podjetja, ki vlagajo v povečanja kapacitet, nove proizvode oz. storitve in prodirajo na nove trge, imajo lahko boljše finančne rezultate in posledično njihove delnice lahko zrastejo.
  • ZAUPANJE IN VERA VLAGATELJEV …
    … da bo podjetje v prihodnosti uspešno in bodo njihove investicije poplačane. Razlogi za to so lahko v napovedanem izboljšanju poslovnega modela podjetja, njihovem razvoju in inovacijah, možnih prevzemih drugih podjetij ali pa delovanja v panogah, ki jim analitiki pripisujejo svetlo prihodnost. Lep primer tega je trenutno umetna inteligenca. Cene delnic podjetij, ki bi lahko imele koristi od razvoja in povečane uporabe teh tehnologij so v zadnjem obdobju močno zrastle, njihovi trenutni finančni rezultati pa tega seveda (še) ne opravičujejo. Vlagatelji pa jim očitno zaupajo in so mnenja, da je vlaganje smiselno in se jim bo v prihodnosti izplačalo.

S tem nikakor ne želimo trditi, da padci vrednosti kapitalskih trgov niso možni. Zaradi psihologije vlagateljev in njihovih čustev oz. strahu je to ob ustreznih sprožilcih vedno možno. Poudarjamo pa, da zaradi navedenih razlogov težko rečemo, da so vrednosti kar vseh delnic prevrednotene oz. so padci vrednosti upravičeni. 

Kako pa so kapitalski trgi delovali v mesecu februarju?

Inflacijska stopnja v ZDA v januarju, objavljena v februarju, pa je glede na predhodni mesec nekoliko nepričakovano porastla

Mesečna rast se je ustavila pri 0.4 %, tako da znaša trenutno letna stopnja 3.8 %. To je razblinilo upe vlagatelje po skorajšnjem začetku nižanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED, za to preprosto ni razloga. Trgi so takoj reagirali, vrednost delnic in obveznic se je znižala. Na srečo pa so rezultati podjetij za četrti kvartal lanskega leta, predvsem proizvajalca vezij za umetno inteligenco Nvidia, presegli pričakovanja, kar je na trge zopet vrnilo optimizem in močno popravilo februarsko sliko.

Recesije ni na vidiku 

Gospodarska rast v največji svetovni ekonomiji pa je v zadnjem obdobju nekoliko višja od napovedi analitikov, kar pa je na kapitalske trge vplivalo pozitivno. Kot vemo, je za delnice najslabši možen scenarij recesija, ki pa je trenutno ni na vidiku.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu februarju pridobil odličnih 4.7 (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, njihov primerjalni indeks MSCI USA je pridobil 5.8 % (EUR). Končno so se prebudile azijske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Asia je pridobil v februarju 6.0 %(EUR).

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2024

Obveznice pa tudi v februarju v rdečem

Njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil -1.1 % (EUR). Razloge gre iskati predvsem v razblinjenih upih po skorajšnjem začetku zniževanja obrestnih mer centralnih bank. Visoke obresti pa imajo prav na obveznice najbolj negativen vpliv.   

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v februarju zopet zvišala

Napram EUR je USD tako pridobil 0.4 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe. 

Rast kriptovalut v februarju eksplodirala

Rast vrednosti kriptovalut v februarju v veliko veselje podpornikov tega naložbenega razreda ne pozna ovir. Pričakovanja so bila sicer po veliki rasti v lanskem letu in tako težko pričakovani odobritvi izdaje in kotiranja indeksnih skladov kriptovalut s strani Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) velika, vendar se v januarju niso uresničila. Je pa ta pričakovanja mesec februar več kot upravičil.

Tako je Bitcoin v mesecu februarju pridobil skoraj 50 % vrednosti (EUR) in se tako močno približal zgodovinskemu mejniku 60.000 EUR. Vlagatelji se seveda sprašujejo, kje so razlogi. Poleg kotiranja indeksnih skladov kriptovalut, ‘BTC Halvinga’ in pričakovanja EU regulative MiCa, ki bo prispevala v večji varnosti in zaščiti vlagateljev v EU, kar smo že večkrat navedli, ponujajo analitiki mnogo bolj enostaven razlog.

Prišlo je pač do spremembe razpoloženja vlagateljev v kriptovalute, ki se je iz negativnega preko nevtralnega spremenilo v pozitivno, da ne rečemo kar pohlepno. Povpraševanje je tako močno preseglo ponudbo in rezultat je močna rast vrednosti. Preprosto in enostavno.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja v februarju malenkost upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so tudi v mesecu februarju nadaljevale pot navzdol in tako niso sledile večini sektorjev globalnih razvitih trgov. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu februarju izgubil cca. 0.5 % vrednosti (EUR). Delno bi to lahko pripisali manj optimističnim napovedim predstavnikov ameriške centralne banke FED v zvezi z začetkom nižanja obrestnih mer. Nepremičninski sektor je namreč na višino obrestnih mer izjemno občutljiv.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Makroekonomski kazalci in razmere na kapitalskih trgih so sicer še vedno dobre, se je pa na trge vrnilo nekoliko strahu pred ponovnim vzponom inflacije v ZDA.

V področju EU je sicer ta nevarnost manjša, vendar so za kapitalske trge razmere v ZDA mnogo bolj pomembne.

Zelo pomembno je, da je gospodarska rast predvsem v razvitem svetu še vedno boljša od napovedi, stopnja zaposlenosti je še vedno na rekordno visokih nivojih, kar pomeni, da se je nevarnost recesije za sedaj zmanjšala. Najbolj verjeten je v tem trenutku še vedno mehak pristanek globalne ekonomije.

Začetek nižanja obrestnih mer še ni na vidiku

Kot že omenjeno pa zaradi dobrega stanja svetovne ekonomije in zopet nekoliko povišane inflacije v ZDA ne moremo pričakovati, da bodo centralne banke, predvsem ameriška FED, hitele z začetkom nižanja obrestnih mer. To si sicer vlagatelji zelo želijo in bi prav gotovo pomenilo dodatno vzpodbudo rasti kapitalskih trgov, vendar so ta pričakovanja zaenkrat še nerealna.

Tako smo vlagatelji zopet ujeti v pričakovanja novih mesečnih objav stanja ekonomije in inflacije, ki bodo dajala tudi smernice centralnim bankam in vplivale na njihovo obrestno politiko, tako pa se bodo gibali tudi kapitalski trgi.

 

Optimizem na trgih zaradi preseženih pričakovanj in uspeha tehnoloških gigantov

Za letošnje leto pa še vedno ostajamo zmerni optimisti. Obstaja kar nekaj razlogov za pozitivna pričakovanja, ki smo jih že večkrat navedli. Tudi rezultati podjetij in korporacij, katerih objave za četrti kvartal preteklega leta so bile v povprečju zopet boljše od napovedi analitikov, to zaenkrat podpirajo. Omenili smo že tehnološkega velikana, proizvajalca elektronskih vezij za umetno inteligenco Nvidia, ki je objavil v drugi polovici februarja rezultate za četrti kvartal preteklega leta. Prodaja je bila na letnem nivoju višja kar za 265 %, kar je povzročilo na trgih pravo evforijo in polet delnice za več kot 15 % ter potegnilo za sabo ves tehnološki sektor. Take informacije so za rast trgov neprecenljive in sprožijo pri vlagateljih velik optimizem.   

Najbolj verjeten je v tem trenutku še vedno mehak pristanek globalne ekonomije.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
ameriške predsedniške volitve

Letošnje leto bo v ZDA potekalo v znamenju predsedniških volitev. Za vlagatelje je ključno vprašanje, kakšen vpliv bo imela izbira predsednika na kapitalske trge in njihove portfelje. Kljub temu, da makroekonomski dejavniki, kot so stopnja inflacije, obrestne mere ali stopnja brezposelnosti, igrajo pomembnejšo vlogo, ne gre zanemariti potencialnega emocionalnega vpliva, ki ga lahko prinesejo volitve, še posebej ob soočenju dveh starih znancev, Joeja Bidena in Donalda Trumpa.

FINANČNI TRGI 2024: KAKO INVESTIRATI, DA BO PORTFELJ V ZELENEM?

Kapitalski trgi so v preteklosti po prenehanju dvigovanja obrestnih mer beležili občutno rast. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov …

Politika in kapitalski trgi: republikanci ali demokrati?

Zgodovinsko gledano zmaga ene ali druge politične stranke ni prinesla bistvenih razlik na kapitalske trge. Vendar pa ima vsaka stranka svoje specifike, zaradi katerih drugače vplivajo na ekonomijo in trge.

Na prvi pogled bi ocenili, da imajo republikanci zaradi podjetništvu prijazne naravnanosti boljši vpliv na kapitalske trge. Vendar raziskave kažejo, da temu ni čisto tako. Izkaže se, da s svojo znano politiko nižanja davkov podjetij, krčenja socialnih pravic in strožjo kontrolo nad proračunskimi izdatki ter bolj konzervativnim stališčem do nekaterih pravic ameriških državljanov (npr. vprašanje splava), ustvarijo med prebivalstvom bolj negativno klimo, ki postanejo med vlado republikancev bolj previdni.

Na drugi strani je življenje srednjega sloja, ki je za ameriško potrošnjo prebivalstva najbolj pomemben, pod vlado demokratov bolj sproščeno in zadovoljno. Ljudje se počutijo bolj varne in optimistično glede svoje finančne prihodnosti, kar vpliva na rast indeksa, ki meri razpoloženje ameriškega potrošnika. Ta je tako pripravljen več trošiti in s tem prispevati k višji gospodarski rasti, medtem ko je pod vlado republikancev bolj previden. Potrošnja prebivalstva pomeni več kot 70 % gospodarske rasti v ZDA. Višja potrošnja pomeni torej višjo gospodarsko rast, ta pa prinaša pozitiven vpliv tudi na kapitalske trge.

Biden ali Trump?

Predsedniške volitve ZDA 2024: Biden proti Trumpu

Letošnje volitve prinašajo ponovno soočenje med Joejem Bidnom in Donaldom Trumpom, kar lahko prinese dodatno dinamiko na trge. V primeru zmage Joeja Bidna analitiki ne pričakujejo večjih sprememb v politiki, ki bi lahko neposredno vplivale na trge, razen morda ohranitve obstoječih davčnih stopenj.

V primeru zmage republikanca Donalda Trumpa pa večina analitikov glede na njegova znana stališča in izkušnje z njegovim prejšnjim mandatom pričakuje sledeče:

  • dodatno nižanje davka podjetjem in korporacijam, ki ga je začel že v svojem prejšnjem mandatu. To pa pomeni pozitiven vpliv na dobiček podjetij in seveda tudi na ceno njihovih delnic. Pomeni pa tudi manj proračunskih sredstev, kar se bo poznalo pri krčenju socialnih pravic in posledično nezadovoljstvo najrevnejšega sloja prebivalstva.
  • najverjetneje hitrejše nižanje obrestne mere ameriške centralne banke FED, kar bo imelo sicer pozitiven vpliv na rast ameriškega gospodarstva, lahko pa prinese ponovno pregrevanje ekonomije in ponovno rast inflacije.
  • to pa bi imelo negativen vpliv na ameriške obveznice, kjer bi zahtevana donosnost lahko zrastla. Možna je tudi rotacija oz. prenos sredstev iz obveznic v delnice, kjer si vlagatelji obetajo višjo donosnost.
  • rast ameriške valute USD napram ostalim svetovnim valutam, kar pa je seveda slabo predvsem za trge v razvoju in njihova podjetja.
  • zaostritev trgovinskih sporov predvsem z Kitajsko, kar pa za svetovno ekonomijo ni dobra popotnica.
  • bolj restriktivna imigrantska politika, ki smo jo pri Trumpu že navajeni.

Na prvi pogled bi ocenili, da imajo republikanci zaradi podjetništvu prijazne naravnanosti boljši vpliv na kapitalske trge. Vendar raziskave kažejo, da temu ni čisto tako.

Trumpov vpliv na trge: analiza preteklosti je dobra napoved prihodnosti

Zmaga Donalda Trumpa leta 2016 je pokazala, kako lahko volitve vplivajo na kapitalske trge, pri čemer so ameriške delnice in delnice razvitih trgov zrasle, medtem ko so trgi v razvoju utrpeli padec. Ponovna izvolitev Trumpa bi lahko po mnenju vlagateljev imela podoben učinek, spodbujala ameriško gospodarstvo in kapitalske trge, a hkrati predstavljala izzive za trge v razvoju.

Spodnja tabela nam prikazuje, kako so kapitalski reagirali leta 2016 ob izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika:

Volitve v ZDA vedno prinesejo določeno mero negotovosti na kapitalske trge, a zgodovina kaže, da politična pripadnost zmagovalca ni nujno ključnega pomena za dolgoročno gibanje trgov.

Trumpova zmaga bi lahko spodbudila kapitalske trge z nižanjem davkov in agresivno monetarno politiko, a tudi prinesla izzive kot so pregrevanje ekonomije in trgovinski spori.

Bidnova zmaga pa bi verjetno pomenila večjo stabilnost s trenutno politiko.

Letošnje soočenje med Bidnom in Trumpom bo tako v vseh primerih malce začin0ilo in zaznamovalo dogajanje na kapitalskih trgih v letu 2024. Z zanimanjem ga bomo spremljali in analizirali še naprej!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
analiza januar 2024

V januarju 2024 so kapitalski trgi ponovno priča ključnim gibanjem in trendom, ki oblikujejo finančno krajino. Tokratni prispevek podrobno raziskuje, kako so se različni segmenti trga odzvali na najnovejše ekonomske kazalce, vključno z inflacijo, gospodarsko rastjo in stopnjo brezposelnosti, ter kako so te dinamike vplivale na vrednosti delnic, obveznic in kriptovalut. Vabimo vas, da si skupaj pogledamo podrobnejšo analizo tega, kaj se dogaja na kapitalskih trgih.

FINANČNI TRGI 2024: KAKO INVESTIRATI, DA BO PORTFELJ V ZELENEM?

Kapitalski trgi so v preteklosti po prenehanju dvigovanja obrestnih mer beležili občutno rast. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov …

Kapitalski trgi v začetku letošnjega leta dobro

V prvih dneh smo sicer doživeli manjšo korekcijo, kar pripisujemo tudi unovčevanju dobičkov preteklega leta.

Inflacija nekoliko višja

Makroekonomski kazalci in razmere v največjem svetovnem gospodarstvu so še vedno dobri in stabilni. Stopnja inflacije v mesecu decembru preteklega leta (objavljena v mesecu januarju 2024) je sicer zaradi višje cene nafte pričakovano nekoliko zrasla in sedaj znaša 3.4 %, kar pa na trge ni imelo bistvenega vpliva.

Računamo na soft landing

Stopnja gospodarske rasti v ZDA v zadnjem kvartalu lanskega leta je bila nepričakovano višja od napovedi analitikov in je tako prijetno presenetila. Tudi stopnja nezaposlenosti je še vedno stabilna in na rekordno nizkih nivojih, tako da je ameriška ekonomija trenutno daleč od recesije, ki so jo napovedovali najbolj črnogledi. Še vedno lahko torej računamo na mehak pristanek ekonomije (soft landing), ki pa kapitalskim trgom večje škode ne bi smel povzročiti.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu januarju pridobil solidnih 2.9 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec japonske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Japan je pridobil 6.4 % (EUR). Najslabše pa ponovno azijske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Asia je izgubil  v januarju -3.8 %(EUR).

Obveznice pa v januarju v rdečem

Njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil -0.3 % (EUR).   

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v januarju zvišala

Napram EUR je USD tako pridobil 1.7 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe. 

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2024

Rast kripto valut je v januarju zastala

Rast vrednosti kripto valut je v januarju zastala in tako nekoliko razočarala pristaše tega naložbenega razreda. Pričakovanja so bila po veliki rasti v lanskem letu in tako težko pričakovani odobritvi izdaje in kotiranja indeksnih skladov kriptovalut s strani Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) velika. Niso pa se (še) uresničila.

Tako je Bitcoin v mesecu januarju izgubil dobra 2 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Letos se nadejamo dveh večjih dogodkov, ki bodo morda ponovno vzpodbudili vlagatelje k investiranju:

  • ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC) in posledično manjšo ponudbo, ki se pričakuje kmalu in
  • MiCA regulativa, ki bo stopila v veljavo v drugi polovici letošnjega leta in zakonsko urejala področje kripto valut v EU ter prispevala k večji varnosti in zaščiti vlagateljev.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja v januarju upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so po odličnem koncu lanskega leta v mesecu januarju upadle. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor v mesecu januarju izgubil cca. 4 % vrednosti (EUR). Delno bi to lahko pripisali manj optimističnim napovedim predstavnikov ameriške centralne banke FED v zvezi z začetkom nižanja obrestnih mer, kar bi lahko imelo za nepremičninski trg zelo pozitivne posledice.  

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Makroekonomski kazalci in razmere na kapitalskih trgih so dobri, ponovno je zavladal optimizem in stabilnost.

Gospodarska rast je predvsem v razvitem svetu boljša od napovedi, stopnja zaposlenosti je še vedno na rekordno visokih nivojih, tako da težko rečemo, da je na vidiku recesija. Najbolj verjeten je v tem trenutku mehak pristanek globalne ekonomije, recesiji pa se bomo verjetno vsaj zaenkrat izognili. Tako ocenjujejo analitiki.

Če temu dodamo še upadanje inflacije in posledično konec dvigovanja obrestnih mer centralnih bank, lahko pričakujemo na kapitalskih trgih nadaljevanje zmerne rasti. Kakšna korekcija in unovčevanje dobičkov je sicer spričo trenutnih povišanih vrednotenj tečajev delnic nekaterih sektorjev vedno možno, kaj hujšega pa trenutno ni na vidiku.

Zniževanja obrestnih mer trenutno ni na vidiku

Zniževanja obrestnih mer, ki bi dala trgom dodaten pospešek, trenutno zaradi dobrega stanja ekonomije (vsaj pred poletnimi meseci) še ni pričakovati. Centralne banke za to preprosto nimajo razloga, saj ekonomija deluje dobro in stabilno. Prej kot FED bo verjetno začela z zniževanjem ECB, kot je napovedala tudi predsednica ECB Lagarde. Evropska ekonomija trenutno potrebuje več spodbude kot ameriška.

Ameriške volitve 2024

Če temu dodamo še ameriške predsedniške volitve in potencialno zmago najverjetnejšega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, kjer smo možen pozitiven vpliv na kapitalske trge že omenili, bi nas lahko čakalo dobro leto.

Izvolitev Donalda Trumpa bi imela ugoden vpliv tudi na delnice ameriških farmacevtskih podjetij, ki jim Bidnova administracija grozi z omejitvami cen nekaterih zdravil. Trump zelo verjetno tega ne bo nadaljeval oz. bo te ukrepe preklical.

Makroekonomski kazalci in razmere na kapitalskih trgih so dobri, ponovno je zavladal optimizem in stabilnost.

Res pa je, da smo šele dobro vstopili v leto 2024, marsikaj nepredvidenega se še lahko zgodi. Trenutno pa na podlagi povedanega lahko ocenimo, da je verjetnost ugodnega razpleta na kapitalskih trgih kar velika. Upamo pa lahko samo, da se geopolitične razmere v svetu ne bodo zaostrile in da bo trpljenja ljudi kmalu konec. 

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Ali smo vlagatelji končno dočakali težko pričakovani konec poviševanja obrestnih mer s strani vodilnih centralnih bank? Vse kaže, da je temu res tako.

Visoki predstavniki centralnih bank, med katerimi izstopata predvsem Ameriška (FED) in Evropska centralna banka (ECB), so že ob koncu oktobra 2023 v svojih izjavah nakazovali, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne načrtujejo. Ker ima tovrstno poviševanje poguben vpliv na kapitalske trge, jim glavni akterji niso povsem verjeli. Kljub njihovi skepsi pa so imele te izjave vendarle pozitiven učinek, saj so od takrat kapitalski trgi beležili opazno rast.

Znižanje inflacijske stopnje: vir optimizma

Novembra 2024 so svoje izjave ponovno potrdili, pri čemer jim je v veliko podporo služil tudi opazni padec inflacijskih stopenj v ZDA in EU. Ta sprememba je uspela prepričati celo najbolj skeptične vlagatelje, kar je vodilo do stabilizacije in zelenega trenda na kapitalskih trgih.

Kljub temu je pomembno omeniti, da inflacijska stopnja še vedno presega ciljno letno stopnjo inflacije centralnih bank, ki je postavljena na 2 %. Vendar pa je v zraku na kapitalskih trgih zdaj čutiti optimizem in stabilnost, ki sta v preteklih letih močno manjkala.

Zgodovinski pregled: gibanja kapitalskih trgov po dvigih obrestnih mer

Zanimivo je analizirati, kako so se kapitalski trgi gibali skozi zgodovino v obdobjih po zaključku dvigovanja obrestnih mer.

Pretekla gibanja kapitalskih trgov

Iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da so kapitalski trgi v preteklih štirih obdobjih, v letu po prenehanju dvigovanja obrestnih mer, beležili občutno rast. To velja tako za delnice kot za obveznice. Posebej izstopajo ameriške delnice s približno 20 % porastom. Prav tako vlivajo upanje obveznice, ki so kljub močnim padcem v letu 2022 še vedno v dolgu in tako ustvarjajo visoka pričakovanja. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov.

Inflacija pada

Tudi nedavno objavljeni ekonomski podatki za mesec december 2023 so dodatno okrepili pozitiven trend na kapitalskih trgih in krepili zaupanje, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne bo. V ZDA je bilo opaziti še dodatno, čeprav manjše, znižanje letne stopnje inflacije, ki je sedaj padla za 0.1 % in znaša 3.2 %. V državah EU, zlasti v območju evra, je bil padec inflacije bolj izrazit, kar je privedlo do letne inflacijske stopnje 2.4 %, ki je že znotraj sprejemljivih meja.

Še bolj ključno je, da so se začeli umirjati tudi glavni dejavniki, ki spodbujajo inflacijo, kot so stopnja zaposlenosti, rast plač in potrošnja prebivalstva, in ne kažejo več trenda rasti. Kljub temu so ti dejavniki še vedno na pozitivnih ravneh, kar je vitalnega pomena za zdravje ameriške in posledično svetovne ekonomije. To nam prinaša dodatno olajšanje, saj se s tem oddaljujemo od grožnje svetovne recesije.

Napoved je optimistična

Trenutno analitiki napovedujejo ‘mehak pristanek’ (soft landing) gospodarstva, kar predstavlja izjemno ugodno novico za kapitalske trge v letošnjem letu. V primeru recesije bi namreč delniški trgi verjetno doživeli občutne padce vrednosti, zato je takšna napoved še posebej pomembna.

Geopolitične napetosti in njihov vpliv

Vredno je omeniti tudi trenutna vojna žarišča, kot so izraelsko-palestinski konflikt in še vedno trajajoča rusko-ukrajinska vojna, ki ostajajo nerešena. Kljub njihovi človeški in moralni nesprejemljivosti, ti konflikti zaenkrat na kapitalske trge nimajo opaznega vpliva. Čeprav smo v preteklosti izrazili zaskrbljenost, da bi lahko ti spopadi zaradi svoje geografske lege povzročili porast cen energentov, s tem pa višjo inflacijo, se to na srečo (za zdaj) ni zgodilo. Cene surove nafte so se stabilizirale in se vrnile na zgodovinska povprečja, ne prispevajo pa k nadaljnjemu dvigu inflacije.

Zaključek letošnjega leta na kapitalskih trgih: optimizem in zmagovalne statistike

Na kapitalskih trgih je zaključni mesec preteklega leta spričo optimističnih makroekonomskih razmer pričaral nasmehe na obraze vlagateljev. Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu decembru pridobil skoraj 4 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov so najbolje kotirale evropske delnice; primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil 3.9 % (EUR). Najslabše pa so se tokrat izkazale azijske delnice; njihov primerjalni indeks MSCI Asia je pridobil (še vedno solidnih) 2.3 % (EUR).

Vir: JP Morgan Review of markets over December 2023

Decembrski vzpon obveznic in padec vrednosti USD

Obveznice so v decembru dosegle odlične rezultate. Najavljeno prenehanje dvigovanja obrestnih mer je imelo na obvezniške naložbe izjemno pozitiven vpliv. Evropski primerjalni indeks obveznic je tako v tem mesecu pridobil zavidljivih 3.3 % (EUR).

Po drugi strani pa je ameriški dolar (USD) v decembru izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom (EUR), z znižanjem za 1.2 %. To zmanjšanje je imelo neposreden vpliv tudi na evropske vlagatelje v ameriške finančne naložbe, ki so prav tako utrpeli enakoprocentno izgubo.

Kriptovalute tudi v decembru odlično

V decembru so imeli vlagatelji v kriptovalute dodaten razlog za zadovoljstvo, saj so te valute nadaljevale svoj vzpon. Ključni razlog za to rast je verjetna skorajšnja odobritev izdaje in kotiranja indeksnih skladov kriptovalut s strani Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC). Ti skladi naj bi sledili vrednostim izbranih kriptovalut in s tem naj bi se povečalo povpraševanje, kar bi posledično vplivalo na njihovo vrednost. Vsaj tako menijo analitiki.

Dvigi vrednosti kriptovalut in prihajajoči regulativni izzivi

Vendar pa je pomembno opozoriti, da bodo novi indeksni skladi kriptovalut podvrženi enakim davčnim regulativam kot ostale kotirajoče delniške in obvezniške naložbe. Ob prodaji bo v primeru dobička treba plačati davek v skladu z davčnimi zakoni države rezidenta.

Primer tega je Bitcoin, ki je v decembru pridobil več kot 10 % vrednosti (EUR), kar je razvidno iz spodnjega grafa. Poleg tega izpostavljamo še dodatne dejavnike, ki bi lahko vplivali na rast kriptovalut. Med njimi je ‘BTC Halving’, kar pomeni zmanjšanje števila novo izdanih BTC, in sicer se to pričakuje v začetku tega leta. To bi lahko zaradi manjše ponudbe povečalo vrednost Bitcoinov. Jeseni pa bo v EU stopila v veljavo regulativa MiCA, ki bo zakonsko urejevala področje kriptovalut, s čimer bi lahko povečala varnost in zaščito vlagateljev in jih vzpodbudila k investiranju.

Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja končno v zelenem

Napoved konca dvigovanja obrestnih mer je imela očitno pozitiven učinek tudi na nepremičninski sektor, ki je znan po svoji visoki občutljivosti na obrestne mere. Delnice v nepremičninskem sektorju so v tem obdobju doživele pravi preporod. Eden izmed najuspešnejših indeksnih skladov, usmerjenih v globalni nepremičninski sektor, je v decembru zabeležil več kot 11 % rast vrednosti, kar je jasno razvidno iz priloženega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Kot smo že omenili, trenutno prevladujejo pozitivne razmere na kapitalskih trgih. Optimizem in stabilnost, ki sta v zadnjih letih zaradi naraščajoče inflacije in posledičnega zviševanja obrestnih mer centralnih bank manjkala, sta se vrnili. Kljub temu pa obstaja med vlagatelji nekaj zaskrbljenosti glede napovedi podjetij in korporacij, ki so ob zadnjih sicer dobrih rezultatih tretjega kvartala minulega leta za četrti kvartal napovedali možno poslabšanje poslovanja. Dolgotrajno povišane obrestne mere in višji stroški poslovanja bi lahko vplivali na rezultate podjetij, kar bo bolj jasno ob objavah rezultatov za četrti kvartal, ki se začenjajo ta mesec.

Špekulacije na obzorju

Novi dvigi obrestnih mer niso več glavna skrb analitikov in vlagateljev. Trenutno se na radarju pojavljajo špekulacije o možnem začetku zniževanja obrestnih mer, kar bi še dodatno spodbudilo rast na kapitalskih trgih. Nekateri najbolj drzni napovedujejo začetek zniževanja že v marcu letošnjega leta. Nekaj rasti obveznic v zadnjih dneh je morda že odsev teh pričakovanj. To je sicer možno, bi pa morali tekoči ekonomski podatki zniževanje obrestnih mer izdatno podpreti, kar pa je trenutno nemogoče napovedati.

V začetku leta 2024 je najboljša strategija uživati v trenutnih optimističnih razmerah.

Za nas, vlagatelje, je trenutno najboljša strategija uživati v trenutnih optimističnih razmerah. Po dolgem obdobju negotovosti in preizkušenj si to nedvomno zaslužimo. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nas zgodovina uči o hitrih in nepredvidljivih spremembah razmer na trgih. Zato je modro biti vedno pripravljen na morebitne obrate, hkrati pa izkoristiti trenutke brezskrbnosti, ko se ti ponudijo.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
Analiza kapitalskih trgov: dinamika in odpornost v negotovih časih

Ko listamo po straneh ekonomske zgodovine letošnjega oktobra, se nam razkrivajo presenetljiva nova poglavja v kroniki kapitalskih trgov. Ti podatki ne samo da osvetljujejo trenutno sliko ameriškega gospodarstva, ki preseneča z robustnostjo na področju zaposlovanja, ampak tudi oblikujejo pričakovanja o nadaljnjih potezah Federalnih rezerv v odgovor na ekonomske izzive. V času, ko geopolitične napetosti nezadržno nihajo in ko je vsak ekonomski indikator pod drobnogledom, se pojavlja ključno vprašanje: Kakšni so obeti za naše naložbe in kako bodo prihodnji ekonomski valovi vplivali na vrednotenje kapitalskih trgov? Ta članek ponuja poglobljen vpogled v oktobrske dogodke in analizo, ki razkriva, kako lahko nihanja na trgu dela, inflacija, korporativni dobički in mednarodne napetosti oblikujejo prihodnost naših investicij.

Presenetljiva robustnost ameriškega trga dela

Oktobrski ekonomski podatki so odprli nova poglavja v zgodbi o kapitalskih trgih. Predvsem so razkrili, kako se je ameriško gospodarstvo odzvalo s presenetljivo visokim številom novih delovnih mest, kar kaže na robustnost trga in odsotnost takojšnje nevarnosti recesije. Ta vztrajna gospodarska moč je sprožila pričakovanja o nadaljnjih dvigih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED), kar ima pomembne posledice za vrednotenje naših naložb na kapitalskih trgih. Vendar pa odpor do recesije in aktivno zaposlovanje podjetij dajeta upanje, da so prihajajoči ekonomski izzivi morda le prehodne narave.

Inflacija in monetarna politika: dvoumni signali za vlagatelje

Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so za vlagatelje prinesli mešane občutke. Septembrska letna inflacijska stopnja, ki je ostala na 3,7 %, in rahlo povečanje na mesečni ravni za 0,4 %, predvsem zaradi vzpona cen energije, sta ponovno vžgala razprave o prihodnjih potezah ameriške centralne banke (FED) glede obrestnih mer. To ni edini dejavnik, ki bi lahko zamajal stabilnost trgov; geopolitične napetosti, kot je nedavni konflikt med Izraelom in Palestino, imajo zgodovinsko gledano vpliv na cene nafte in lahko povečajo tveganje za svetovno recesijo. Ekonomisti in tržni analitiki opozarjajo na te povezave in morebitne dolgoročne posledice, če bi se konflikt razširil na širšo regijo.

Korporativna vzdržljivost in premagovanje pričakovanj

Oktobrska razkritja poslovne uspešnosti globalnih podjetij za tretje četrtletje leta kažejo na presenetljivo odpornost proti pričakovanjem o upočasnitvi gospodarske rasti. Izmed podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500 in so svoje rezultate že delila z javnostjo, jih je cca. 80 % preseglo analitična pričakovanja – razveseljujoč dosežek, ki presega dolgoletno povprečje. Tudi v absolutni vrednosti te objave kažejo v povprečju na kvartalno rast prihodkov na delnico (EPS – earnings per share), kar je prav tako nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali upad. Ta trend ni samo znak moči teh podjetij, ampak tudi kaže, da visoke obrestne mere do sedaj niso vplivale na njihove prihodke in dobičke na način, kot so mnogi predvidevali. Kar je seveda dobra novica.

Sektorski utrinki: IT in zdravstvo v luči kapitalskih trgov

Podrobnejši vpogled razkriva, da je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij nadaljeval s trdno rastjo, medtem ko so podjetja v energetiki in farmaciji objavila slabše rezultate. Izstopajoči so bili tudi oktobrski poslovni izidi tehnoloških velikanov iz skupine FAAMG, ki so konsistentno poslovali nad pričakovanji analitikov. To ne le potrjuje njihov tržni položaj, ampak nakazuje tudi, da sektor informacijskih tehnologij ostaja ključni igralec na poti k gospodarskemu napredku in inovacijam.

ZAKAJ SE KAPITALSKI TRGI NISO BOLJ POZITIVNO ODZVALI NA DOBRO POSLOVANJE PODJETIJ?

Visoka vrednotenja delnic in strah pred novimi dvigi obrestnih mer so kljub dobremu poslovanju podjetij vzrok za zadržan odziv trgov. Pa seveda tudi izjave predstavnikov svetovnih podjetij in korporacij, ki so ob objavah kvartalih rezultatov povečini napovedali, da v zadnjem kvartalu letošnjega leta pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Analitiki vidijo v tem glavne razloge za pomanjkanje nakupnega zagona med vlagatelji.

Oktobrski pregled primerjalnih indeksov kaže na izgube vrednosti delnic na globalnih trgih. MSCI WORLD je zabeležil padec za 2.7 % (EUR), primerjalni indeks MSCI USA se je nekoliko bolje odrezal z izgubo 2.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so utrpele največje izgube, saj je njihov primerjalni indeks MSCI EM padel za visokih 3.7 % (EUR).

V oktobru so obveznice nadaljevale negativni trend, saj so vlagatelji in analitiki ocenili, da bodo povišane obrestne mere trajale dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Posledično je to povzročilo zvišanje zahtevanih donosov obveznic, kar se odraža v padcu globalnega primerjalnega indeksa obveznic za -1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja (USD) je v oktobru rahlo narasla zaradi skrbi vlagateljev o možnih nadaljnjih povišanjih obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Napram EUR je USD pridobil 0.2 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

KRIPTOVALUTE DOŽIVELE V OKTOBRU PREPOROD

V oktobru so kriptovalute ponovno pritegnile pozornost naložbenega sveta, saj so po dolgem obdobju stabilnosti ali padanja vrednosti zabeležile izrazito rast. Bitcoin, kot vodilna kriptovaluta, je svojim vlagateljem prinesel več kot 25 % (EUR) rasti, kar se jasno odraža v spodnjem grafu. Ta pozitiven obrat lahko pripisujemo več dejavnikom, ki obetajo spremembe na trgu kriptovalut.

Eden izmed morebitnih razlogov za to nepričakovano rast bi lahko bil t.i. ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC), ki je predviden za zgodnje leto 2024, in predstavlja zmanjšanje števila Bitcoinov, ki se jih sprosti v obtok preko rudarjenja, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja ponudbe in posledično povečanja vrednosti. Poleg tega pa naj bi jeseni leta 2024 stopila v veljavo MiCA regulativa v Evropski uniji, ki bo kriptovalute postavila pod jasnejši regulativni okvir, zagotavljala večjo varnost vlagateljem in potencialno spodbujala investicijsko aktivnost.

DELNICE NEPREMIČNINSKEGA SEKTORJA KAR NE NAJDEJO DNA

Delnice v globalnem nepremičninskem sektorju so v oktobru nadaljevale svoj padec. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, je v mesecu oktobru izgubil skoraj 5 % vrednosti.

Nepremičninski trg

KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?

Nedavne izjave vodilnih iz Ameriške (Fed) in Evropske centralne banke (ECB) so nakazale premor v ciklu dvigovanja obrestnih mer, ki je bil namenjen boju proti inflaciji. Ta novica je vlagateljem dala nekaj olajšanja, saj za zdaj nova povišanja niso v načrtu, čeprav skeptiki opozarjajo na zanesljivost takšnih napovedi. Po drugi strani pa centralne banke ne signalizirajo nižanja obrestnih mer, kar kaže na možnost, da bodo trenutno visoke obrestne mere vztrajale. Do zdaj povišane obrestne mere niso povzročile občutne škode podjetjem, vendar obstaja negotovost glede trajanja tega trenda. Če bi se obdobje visokih obrestnih mer zavleklo, bi se to lahko začelo odražati v poslovnih rezultatih. Zato je ključno, da ostanemo pozorni na prihodnje poslovne izkaze podjetij, saj bodo ti ključno vplivali na gibanje kapitalskih trgov in uspešnost naših investicij.

Izraelsko-palestinski konflikt: potencialni učinki na globalno ekonomijo in naftne cene

Trenutno se svet sooča z novo geopolitično grožnjo: izbruhnil je spopad med Izraelom in Palestino. Medtem ko so podrobnosti in možne posledice tega konflikta tema za politične analitike, je pomembno razmisliti o vplivu, ki ga lahko ima ta konflikt na svetovno ekonomijo in kapitalske trge.

Običajno imajo lokalni spopadi omejen vpliv na trge: po začetnem padcu se razmere običajno hitro stabilizirajo in vrednosti se vrnejo na predhodne ravni. Če pa konflikt preseže lokalne meje in se v njega vpletejo sosednje države ali celo globalne sile, so lahko posledice precej bolj resne.

Posebno pozornost si zasluži vpliv takšnih spopadov na cene nafte. Ker je večina naftnih proizvajalk locirana na Bližnjem vzhodu, lahko že najmanjši nemiri privedejo do prekinitev v dobavi, kar posledično pogosto vodi v višanje cen nafte.

Višje cene nafte pa imajo, kot vemo, učinek na povečanje inflacije. Za svetovno ekonomijo to sedaj, ko se svet še ni izvil iz krempljev visoke inflacije, vsekakor ni dobrodošlo. Povzroča lahko pritisk na centralne banke, da dvigujejo obrestne mere, kar je v trenutnih okoliščinah, ko so obrestne mere že visoke, lahko predhodnik globalne recesije. Recesija pa je za kapitalske trge vedno slaba novica. Torej, veliko je odvisno od obsega in dolžine trajanja konflikta.

Zato nam ne preostane drugega, kot da upamo na prevlado razuma in da se bo konflikt preselil iz bojišč nazaj k pogajalskim mizam. Mirna rešitev bi ne le preprečila nadaljnje človeške in ekonomske izgube, ampak bi tudi zagotovila stabilnost na kapitalskih trgih in v svetovni ekonomiji.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
PRIDOBITE DO 4 % LETNIH OBRESTI

Poglejmo si, kako izgleda tipični ‘keš čvek’ v praksi …

“Ooo, gospod Višek, je pa minilo že sedem laških let! Kako ste kaj, kako familja?”

“Ja, dober dan, gospod Šparovc, od kdaj sva pa midva tako formalna? Še zmeraj sva iste izpite polagala pa iskala krivine. 😀 Vrhunsko smo, hvala! Kaj bo novega?”

Janez Šparovc: “Ja slišal sem, da si zdej finančni guru. Daj, ti boš vedel, kje se dandanes denar splača naložit? Na banko? Pod povšter? V štumf?”

Mare Višek: “Haha, ja štumf je vedno dobra izbira! Ampak resno, veš, da večina bank v Sloveniji ponuja take mizerne obresti, da bi bilo skor boljše denar zakopat na vrtu, pa računat na to, da kaj požene?”

Janez: “Resno? Zakaj pa? Midva z Marjano imava oba denar na banki. Kje pa češ drugje …? Ne grem se jst tistih kriptoscen. Ni to za mene.”

Mare: “Ja, sej razumem. Da ne boš mislil – večina Slovencev ima denar na banki. Najlažje je. Tja dobiš plačo, tam se ti počasi nalaga … Če se ga dost nakaplja, se zmeniš še za kak varčevalni račun, na kar ti ponudijo kao “bolane” obresti za vezavo … V resnici pa ves keš, ki ti na banki leži, bogati samo banke, ne tebe.
Ampak obstajajo alternative, kjer lahko tvoj denar dejansko dela več za tebe. In niti ni tako pomembno, ali tja samo nalagaš plačo ali varčuješ. Tako ali drugače ti ta denar “leži” na računu. In karkoli ti leži, ti na bankah dobesedno trohni. Medtem ko ti lahko kje drugje cveti.”

Janez: “O, lejga poeta. 😀 Sem že pozabil, kako si osvajal na faksu … Ne, ampak resno. Brez zamere Mare, ampak mi zvenijo tole res floskule. Oziroma mi zveni, kot da mi prodajaš neke “quick fix” rešitve oziroma neke semi-dobičkarske sheme, po katerih bom samo še hitreje v minusu.”

Mare: “Joj, ne … Ne govorim o nekih tveganih naložbah. Ne mešat tega. Ne, ne …tukaj se ne gre za to, da bi moral svoj denar vlagat v neke sumljive produkte. Brez skrbi, ničesar ti ne prodajam.”

Janez: “Sem že mislu, da mi boš še ti zdaj začel prodajat kriptovalute. V tem primeru pa raj izberem zakopavanje denarja na vrtu. Ka pa veš, mogoče pa obrodi – ko krompir. Letos ga ni blo mal!”

Mare: “Haha, ne, ne govorim o kriptovalutah pa tut denarja vam ne bo treba okopavat spomlad. Govorim o neo-bankah in skladih denarnega trga.”

Janez: “In to je …”

Mare: “A veš, kak je to … A se spomiš ti Kivi Bara, v katerga smo hodli ko mulci na kavo? Pa nisi glih vedu, al je bila skuhana iz petrkrat prekuhanga zoca, al dejansko niso znal boljše kave skuhat?”

Janez: “Pa jaaa … Tam smo bli inventar. O moj Bog, ne morem verjet, kje smo včas pohajal … Sam je blo fajn.”

Mare: “Valda. No, ampak danes pa hodiš na kofe v HipsterKafič, ane, dol v centru? Kjer boš dejansko pil Nitro Cold Brew al pa pravo turško kavo.”

Janez: “Ja itak. Ne sam, da je divje boljša kava, še plac je fenomenalen. Pa ko si grem poštet, me kava celo cenej pride, kolker bi me v Kiviju, kjer si mogu še takratkega zraven spit, da si jo razkužu. Hahaha …”

Mare: “Ja, no, o tem ti govorim.”

Janez: “Čak … to sva zdej zašla. Kaj ma to veze z mojo plačo al pa prihranki?”

Mare: “Ja, ti svojo plačo še vedno nosiš v Kivi Bar. Namest v HipsterKafič. In te to več stane pa še manj dobiš za to ceno.”

Janez: “Aha, torej če te prav razumem, mi hočeš povedati, da bi moral svoj denar premakniti iz ‘Kivi Bara’ v ‘HipsterKafič’ …?

Mare: “Ja.”

Janez: “ … kjer bom dobil za to več obresti?”

Mare: “Ja.”

Janez: “In bom dejansko profitiral od tega, da imam svoj keš pri njih?”

Mare: “Ja. Točno tako! In ne samo to, ti novi “Hipster Kafiči” so isto varni kot tradicionalne banke. Samo da ti dajo več za tvoj denar.”

Janez: “Čak, a ti resno misliš, da bi jaz moral vse svoje prihranke premaknit iz banke, kjer sem že 20 let, v neko novo ‘kavarno’, za katero še niti slišal nisem?”

Mare: “Ne pravim, da moraš vse premaknit. Ampak mogoče pa lahko začneš z majhnim zneskom, pa vidiš, kako ti gre. Kot ko si prvič poskusil Nitro Cold Brew. Iz firbca, a ne? Kak ti je blo? Najprej si bil skeptičen, ampak potem si ugotovil, da ti je epska.”

Janez: “Hehe, res je. Ampak kaj pa če se ta ‘HipsterKafič’ zapre? Kaj se zgodi z mojim denarjem?”

Mare: “Dobo vprašanje! No, ti ‘Hipster Kafiči’ so regulirani in varovani, tako kot tradicionalne banke. Torej, če se zaprejo, tvoj denar ni izgubljen. Ampak verjemi mi, ko ti rečem, da so te alternative zelo stabilne. Jaz, moja familja, moja cela ekipa imamo tam svoj denar. Že leta … Ne bi ogrožal svoje družine in podjetja.”

Janez: “Zanimivo … Mogoče bi res moral razmislit o tem. Ampak kaj pa če se odločim, da hočem svoj denar nazaj? Ne vem, tamala bo hitro rabla pomoč, ko gre naslednje leto na faks … Ali je potem denar isto vezan ali lahko dostopam do njega kadarkoli?”

Mare: “Ne, sploh ne. To je kot naročanje kave za popeš v HipsterKafiču. Ko jo rabiš, jo vzameš in greš. Tvoj denar je vedno dostopen. Ni vezav.”

Janez: “Sam jst tega ne morem verjet … Pa noben se o tem ne pogovarja pri nas na šihtu … al pa kjerkol ..”

Mare: “Glej, moja ekipa je ravnokar delala analizo celotnega denarnega trga. Vse smo raziskali, kje v Sloveniji dobiš za svoj denar največ. Nič nimamo od tega, ker s temi raziskavami v bistvu tudi mi za svoje stranke ugotavljamo, kje naj hranijo svoja sredstva. Da jim lahko bolje svetujemo. In nas je res presenetilo, kakšne boljše možnosti obstajajo in da Slovenci še vedno masovno nabiramo denar na bankah. 26 milijard keša leži na naših bankah! Ždi!! In okorišča koga? Samo banke. Ti celo plačaš, da imaš lahko račun pri njih odprt, da se ti tja zliva plača.

Janez: “Oprost, sam men je to noro. Torej pod črto mi hočeš rečt, da se mi kjerkoli drugje splača hranit keš, kot na banki? In da je v teh neo-bankah in skladih veliko cenejše že hranit denar, kje pa šele obresti, ki jih dobim za svoj denar?

Mare: “Jap.”

Janez: “In zakaj tega nihče ne ve?”

Mare: “Mislim, da bankam to ni glih najbolj v interesu … Pa sej veš, kakšni smo Slovenci. Se držimo enih reči ko pijanec plota, ker je vse novo čisto preveč strašljivo. Četudi bi nam fajn koristlo.”

Janez: “Ma, to si mi zdaj res dal msilit. Kaj predlagaš, naj zdaj naredim?”

Mare: “Predlagam ti, da prebereš analizo, da boš videl konkretne zneske, koliko dobiš za svoj denar na svoji trenutni banki, koliko pa bi dobil recimo na neo-banki. Malo si preglej analizo pa preveri cifre in z Marjano razmislita. Iskreno, zdajle je čas za to potezo. Je že pozno, glede na to, da te alternatve obstajajo že dolgo na trgu. Ampak zdajle je pa res zadnji čas, da naredita ta premik. V glavnem, preglej cifre, primerjajta in se pomenita. Če pa potrebuješ potem kakšno pomoč pri odločitvi, kam boš prenesel denar, koliko bi ga prenesel, pa veš, kje me najdeš. Z veseljem vama pomagam.”

Janez: “Stari, hvala. Tole si pa res moram prebrat.”

Mare: “Z veseljem, Janez.”

Janez: “Ampak maš pa čas, da ti častim eno kavo v HipsterKafiču, a? Nimaš samo ti tako vlkih novic. “

Mare: “Z veseljem. Povej, kaj je novega na železnicah?”

Janez: “Uf! A veš, da so zamenjal …“

Kot ste lahko prebrali v zgornjem dialogu med gospodom Viškom in gospodom Šparovcem, je svet financ poln možnosti, ki jih morda še ne poznate. Včasih je vse, kar potrebujemo, prijatelj, ki nas opomni na boljše alternative, ki so na voljo.

V podjetju Vezovišek & Partnerji smo se poglobili v svet financ in pripravili temeljito analizo denarnega trga v Sloveniji. Naš cilj je bil razumeti, kje lahko vaš denar najbolje deluje za vas. Rezultati so bili presenetljivi in verjamemo, da bi vam lahko koristili.

Če želite izvedeti več o tem, kje lahko vaš denar resnično cveti, vam toplo priporočamo, da si prenesete našo analizo. V njej boste našli konkretne podatke, primerjave in nasvete, ki vam bodo pomagali pri odločitvah o vaših financah.

Ne dovolite, da vaš denar leži neizkoriščen. Dovolj je bilo kofetkanja v Kivi Baru. Odkrijte možnosti, ki so vam na voljo, in naredite premik v pravo smer. Vaše finance si zaslužijo najboljše! Vi pa še več.

V svetu naložb so farmacevtske delnice vedno pritegnile veliko pozornosti. V zadnjem času pa se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj se dogaja z njihovimi naložbami v tem sektorju. Vlaganje v farmacevtske delnice je v preteklih letih prineslo izjemne donose, vendar je leto 2023 prineslo svoje izzive. Pogledali smo septembrske rezultate na kapitalskih trgih in jih primerjali s trendi, ekonomskimi dejavniki in pričakovanji analitikov glede prihodnosti farmacevtskih delnic.

Trenutna dinamika farmacevtskih delnic: Primerjava z glavnimi indeksi

Mnogi vlagatelji, navajeni na visoke donose iz preteklih let, se sprašujejo o trenutnem stanju farmacevtskih delnic v svojem portfelju. Kljub spodbudnim ekonomskim podatkom iz ZDA v septembru, finančni trgi niso pokazali optimizma.

Iz spodnjega grafa je razvidno, da je eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v farmacevtske delnice, v preteklih petih letih dosegel skoraj 70 % donos. Kljub temu je letos njegova vrednost ostala nespremenjena. S tem je zaostal za glavnimi delniškimi indeksi razvitih trgov za več kot 10 %, še bolj pa za indeksom S&P 500.

Vir: Yahoo

Razlogi za upad vrednosti pri vlaganju v farmacevtske delnice

Obstaja več razlogov za trenuten upad pri vlaganju v farmacevtske delnice:

  1. Posledice korona krize: Farmacevtski sektor je med krizo zaradi povečane porabe svojih proizvodov in višjih izdatkov za zdravstvo doživel rast. Vendar se je po krizi povpraševanje zmanjšalo, kar je vplivalo na zmanjšanje dobičkov in vrednosti delnic.
  2. Značilnosti farmacevtskega sektorja: Ta sektor je znan kot ‘defenzivna panoga’. Po koncu krize in obnovi gospodarstva kapital raje teče v ‘ciklične panoge’, kar pomeni premik kapitala stran od farmacevtskih delnic.
  3. Politika ZDA: Ključni razlog je napoved Bidnove administracije o znižanju izdatkov za zdravstvo, kar je vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po farmacevtskih delnicah.

 

V preteklem letu je Bidnova administracija v ZDA uvedla zakonodajo z imenom ‘Inflation Care Act’. Ta zakon, med drugim namenjen boju proti inflaciji, uvaja regulacijo cen določenih zdravil, katerih cene so v nedavnem času drastično narasle, s čimer so prispevale k povečani inflaciji. Zanimivo je, da je Medicare, ameriški zdravstveni program za seniorje nad 65 let, ki prej ni imel pristojnosti pri določanju cen zdravil, s tem zakonom pridobil moč v oblikovanju cenovne politike za določena zdravila farmacevtskih družb. Ta poteza je sprožila močan odziv in nasprotovanje s strani farmacevtske industrije, kar je vlagatelje naredilo previdne. Zaradi tega se je povpraševanje po farmacevtskih delnicah zmanjšalo, kar je vodilo k nižji donosnosti teh delnic.

Statistično je september za finančne trge pogosto označen kot najslabši mesec. Kot prikazuje graf, povprečna mesečna donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 to potrjuje.

Vzroki za to niso jasni. Nekateri analitiki menijo, da je razlog v večjih izdatkih gospodinjstev septembra (začetek šolskega leta, nakupi po dopustih), zaradi česar prodajajo finančne naložbe. Drugi pa verjamejo, da je vzrok bolj psihološke narave.

Po poletnem oddihu, ko smo polni optimizma in sproščenosti, nas vsakdanje življenje hitro vrne na realna tla, kar lahko poveča občutek negotovosti in vpliva na razpoloženje vlagateljev. Kljub temu ostaja dejstvo, da konkretnega razloga za to ni doslej še nihče natančno določil.

Vpliv ekonomskih podatkov na dinamiko finančnih trgov

V zadnjem času opažamo, da pozitivni ekonomski indikatorji ne prinašajo vedno pričakovanega optimizma na finančne trge, kar je pomembno poudariti pri vlaganju v farmacevtske delnice. Kateri ekonomski podatki so v ospredju? Septembrska poročila kažejo na močan storitveni sektor v ZDA, ki igra ključno vlogo v ekonomiji. Poleg tega so bile napovedi gospodarske rasti v ZDA za letošnje leto navzgor revidirane, potrošnja prebivalstva pa ostaja stabilna. Kljub temu ti pozitivni signali niso sprožili pričakovanega optimizma med vlagatelji na finančnih trgih.

Odločitve centralnih bank in njihov vpliv na trge

V zadnjem času je med vlagatelji narasel strah pred morebitnimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Kljub skrbem mnogih ekonomistov in analitikov, višje obrestne mere do zdaj niso negativno vplivale na ameriško ekonomijo.

Zaskrbljenost se je okrepila s septembrsko objavo letne stopnje inflacije v ZDA. Ta se je (v nasprotju z dosedanjim trendom) za mesec avgust povečala na 3,4 %. Čeprav to ni bilo popolno presenečenje, saj so analitiki napovedovali rast inflacije zaradi višjih cen energentov, je vseeno vplivalo na tržno razpoloženje.

Finančni trgi zdaj pričakujejo še en dvig obrestnih mer v ZDA letos. FED v septembru ni zvišal obrestnih mer, vendar je nakazal, da bodo obrestne mere verjetno ostale povišane dlje časa, kot je bilo prvotno predvideno. To je povzročilo padec tečajev delnic in obveznic. Po drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) v septembru dvignila obrestne mere, vendar je napovedala, da v tem letu dvigov ne načrtuje več.

Te odločitve so vplivale na tečaj ameriškega dolarja (USD), ki je napram evru (EUR) kar znatno pridobil na vrednosti.

Globalne ekonomske napovedi

Sveže analize kažejo, da se je verjetnost recesije v ZDA za prihodnje leto zmanjšala, kljub prejšnjim napovedim analitikov. Zahvaljujoč robustnosti ameriške ekonomije, večina sedaj predvideva “mehak pristanek” ali ‘soft landing’. To je za finančne trge v prihodnosti spodbudna novica.

Vendar pa recesija prinaša številne izzive, kot so:

  • zmanjšana kupna moč,
  • upad potrošnje,
  • slabši poslovni rezultati in
  • večja stopnja odpuščanja, kar vodi v padec vrednosti delnic.

Kljub temu pa nedavni podatki o povečani zadolženosti ameriških gospodinjstev nakazujejo, da je pot do stabilnosti še dolga, kar povečuje tveganje za morebitno recesijo.

V septembru je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD zabeležil padec za 1.9 % (v EUR), kot kažejo podatki v nadaljevanju. Med razvitimi trgi so se v tem mesecu najbolje odrezale britanske delnice, saj je njihov primerjalni indeks MSCI UK zrasel za 1.7 % (v EUR). Po drugi strani so delnice trgov v razvoju ostale stabilne z minimalnim padcem njihovega primerjalnega indeksa MSCI EM za 0.1 % (v EUR).

Vpliv obrestnih mer na obveznice

V septembru so obveznice zabeležile negativne rezultate. Zaradi izjav predstavnikov FED o daljšem obdobju povišanih obrestnih mer se je povečala zahtevana donosnost obveznic. Globalni primerjalni indeks obveznic je zabeležil padec za -0.5 % (v EUR), medtem ko so evropske obveznice zabeležile še večji padec, v povprečju več kot 2 % (v EUR).

Poleg tega je v septembru strah pred morebitnimi novimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke FED povzročil rast vrednosti ameriškega dolarja. V primerjavi z evrom je USD pridobil 2.5 %, kar je evropskim vlagateljem v ameriške finančne naložbe prineslo enako donosnost.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2023

Kriptovalute pa tokrat pozitivno

Septembra so kriptovalute pokazale pozitivno dinamiko, pri čemer je Bitcoin zabeležil več kot 6 % rast vrednosti (v EUR), kot je razvidno iz priloženega grafa. Ena izmed možnih razlag za to rast je pričakovani ‘BTC Halving’ v 2024, ki predstavlja zmanjšanje števila novo izdanih BTC in s tem manjšo ponudbo na trgu. Dodaten dejavnik, ki bi lahko vplival na vlaganje v kriptovalute, je uvedba MiCA regulative v jeseni 2024. Ta regulativa bo v EU prinesla pravne smernice za kriptovalute, kar bo povečalo varnost in zaščito vlagateljev, potencialno pa tudi njihovo zanimanje za investiranje v ta sektor.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Padec vrednosti delnic v globalnem nepremičninskem sektorju tudi septembra

Septembra so delnice globalnega nepremičninskega sektorja doživele znaten padec, sledile so splošnemu trendu na finančnih trgih. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v nepremičnine na globalni ravni, je v tem mesecu zabeležil skoraj 4% izgubo vrednosti (v EUR), kot je prikazano v priloženem grafu.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V prihajajočih mesecih bo osrednja debata med analitiki usmerjena v ugibanje o času, ko se bo FED odločil za znižanje obrestnih mer, in potencialno verjetnostjo recesije v ZDA. Gibanje finančnih trgov bo tesno povezano s temi predvidevanji.

Nedavni ekonomski podatki, ki smo jih obravnavali v kontekstu vlaganja v farmacevtske delnice, so verjetno že delno vplivali na trenutne vrednosti delnic in obveznic. Trgi so te informacije že vključili v svoje vrednotenje.

Če bi bili potrošniki prepričani o prihajajoči recesiji, bi se verjetno odločili za večje varčevanje, kar bi zmanjšalo potrošnjo in povečalo možnost recesije.

Pred nami pa je zaključek leta in tradicionalno je obdobje okoli božiča za finančne trge ugodno. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval tudi letos.

Potrpežljivo in z zaupanjem v jesen

Kot smo videli, je vlaganje v farmacevtske delnice v letu 2023 prineslo svoj delež vzponov in padcev. Kljub nekaterim izzivom, ki jih je prineslo leto, pa farmacevtski sektor ostaja ključen del svetovnega gospodarstva. Vlagatelji moramo biti pripravljeni na nepredvidljive dogodke in spremembe na trgu, vendar dolgoročna strategija in potrpežljivost običajno prinašata pozitivne rezultate. Ne glede na trenutne trende je vlaganje v farmacevtske delnice še vedno ena izmed najbolj priljubljenih in potencialno donosnih naložbenih možnosti.