Prejšnji mesec smo govorili o veliki možnost obdavčitve kriptovalut. Zakon je trenutno na poti potrditve v državnem zboru, tokrat pa bomo nekoliko bolj podrobno pogledali, kaj pravzaprav za vlagatelje v kriptovalute pomeni regulacija.

Konec leta 2024 so namreč začela veljati vsa določila uredbe EU o trgih kriptosredstev MiCA (angleško Markets in Crypto-Assets), ki predpisuje delovanje ponudnikov kriptosredstev in prinaša večjo zaščito vlagateljev.

Večina držav članic EU se je namreč odločila, da dovoli obstoječim nacionalnim ponudnikom storitev virtualnih valut, da delujejo brez licence MiCA v prehodnem obdobju do 18 mesecev po začetku uporabe MiCA. V Sloveniji je tako prehodno obdobje dolgo šest mesecev, na Hrvaškem npr. pa 18 mesecev.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Kaj pa za vlagatelje pomeni MiCA?

V svetu kriptovalut se z uvedbo okvira MiCA v Evropi odpira novo poglavje. MiCA prinaša val sprememb in oblikuje reguliran prostor, kjer bodo digitalne valute lahko odgovorno uspevale.

Ključni elementi okvira MiCA

Okvir MiCA je namenjen zaščiti vlagateljev, zagotavljanju celovitosti trga in spodbujanju inovacij na področju kriptovalut.

Oglejmo si njegove ključne točke:

MiCA je torej že začela veljati, vendar povsod še ne ščiti vlagateljev.

🔹 1. Zahteve za izdajo dovoljenja za ponudnike kriptografskih storitev

V skladu z MiCA bodo morali ponudniki kriptografskih storitev pridobiti dovoljenje za delovanje v EU. To vključuje izpolnjevanje niza strogih zahtev za zagotavljanje varstva potrošnikov in celovitosti opravljenih storitev.

🔹 2. Pravila za stablecoine in žetone s sklicevanjem na sredstva

Za stabilne žetone, ki se v okviru MiCA imenujejo “žetoni e-denarja” (EMT) ali “žetoni, vezani na premoženje” (ART), veljajo posebna pravila. Imeti morajo ustrezne rezerve in vzdrževati trdne strukture upravljanja. Poleg tega so stabilni žetoni, ki niso vezani na EU, omejeni na milijon transakcij na dan, da ne bi spodkopavali eura.

🔹3. Ukrepi za preprečevanje zlorabe trga in zagotavljanje preglednosti

MiCA uvaja ukrepe za boj proti zlorabi trga, vključno z manipulacijo in trgovanjem z notranjimi informacijami. Predpisuje preglednost transakcij in poslovanja s kriptovalutami, s čimer želi ustvariti varnejši in zanesljivejši trg za vlagatelje in uporabnike.

Te določbe so del celovitega pristopa k učinkoviti ureditvi trga kriptovalut, pri čemer se potreba po inovacijah usklajuje z varstvom potrošnikov in finančno stabilnostjo.

MiCA postavlja globalni standard za regulacijo kriptovalut, pri čemer je Evropska unija vodilna. Ta pionirska vloga je pomembna, saj vzpostavlja model, ki mu lahko sledijo druge jurisdikcije, s čimer se lahko ustvari enoten regulativni pristop na svetovni ravni.

Z vzpostavitvijo jasnega regulativnega okvira MiCA povečuje legitimnost trga kriptovalut in s tem zaupanje vlagateljev. To bi lahko privedlo do večjega priliva kapitala v panogo ter spodbudilo inovacije in rast sektorja.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu juniju

Zadnji podatki, objavljeni v mesecu juniju, kažejo, da se je ameriško gospodarstvo v prvem kvartalu letošnjega leta skrčilo celo bolj, kot so predhodno predvidevali. Ameriško gospodarstvo se je tako v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja in napovedi v zvezi z carinami skrčilo za 0.5 %, prvotno pa so predvidevali 0.3 %.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, je v juniju na mesečni ravni poskočila za 0.1 %, na letni ravni to pomeni 2.4 %, kar pa je manj, kot so pričakovali analitiki.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Kaj pa se je v mesecu juniju dogajalo na kapitalskih trgih?

V mesecu juniju so kapitalski trgi še vedno pod vplivom 90 dnevne odložitve uvedbe višjih carin, ki jih je ameriški predsednik Trump objavil 9. aprila letos, povečini zrastli.

Rok odložitve novih carin se izteče 9. julija. Nekateri analitiki pa že opozarjajo, da so trgi celo nekoliko preveč optimistični. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku roka (najverjetneje še sam predsednik Trump ne). Kapitalski trgi so namreč že (povečini) nadoknadili padec, ki ga je povzročil šok uvedbe novih carin.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu juniju pridobil 0.9 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov ta mesec najbolje ameriške delnice, njihova primerjalni indeks MSCI USA je pridobi 1.7 % (EUR). Delnice trgov v razvoju odlično, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v juniju pridobil 2.7 % (EUR).

Obveznice pa v juniju slabše, njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil 0.1 % (EUR).

Nekateri analitiki pa že opozarjajo, da so trgi celo nekoliko preveč optimistični. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku roka odložitve novih carin.

Slabše pa gre ameriškemu dolarju. Slabitev ameriške gospodarske moči spričo uvedbe carin, nejasna ekonomska prihodnost ZDA in pritisk na ameriško centralno banko FED za zniževanje obrestne mere so povzročili, da je ameriška valuta napram najmočnejšim svetovnim valutam kot so EUR in Yen izgubila v zadnjih mesecih po objavi novih carin več kot 10 %. Za prav toliko pa so seveda na slabšem tudi evropski vlagatelji v ameriške kapitalske naložbe.

V juniju se je rast vrednosti Bitcoina ustavila

Po močni majski močni rasti, se je rast vrednosti Bitcoina nekoliko zaustavila. Vlagatelji so si očitno vzeli nekoliko premora.

So pa v mesecu juniju vlagatelji investirali preko 300 milijonov USD v Bitcoin ETF-e, kar pomeni, da tak način vlaganja v kripto valute vlagateljem očitno zaradi višje varnosti in enostavnosti ustreza. Vlagatelji svoje portfelje očitno dopolnjujejo tudi z kripto valutami, preko ETF-ov pa je to najbolj enostavno.

Bitcoin je v mesecu juniju malenkost zdrsnil, njegova vrednost je upadla dober procent in se konec junija ustavila pri vrednosti dobrih 90.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Kot smo že zapisali v začetku prispevka, se je v Sloveniji s 1. julijem letos izteklo prehodno obdobje, ko je bilo obstoječim ponudnikom storitev s področja kripto valut še dovoljeno delovanje brez licence MiCA, sedaj to ni več dovoljeno; podjetja morajo pridobiti licenco.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Naslednjo sredo, 9. julija 2025, se približuje dan, ko poteče 90 dnevni premor v zvezi z uveljavitvijo novih carin. Kaj se bo zgodilo po tem datumu, je nemogoče napovedati; predsednik ZDA Trump je preveč nepredvidljiv. Možno je, da bo prišlo do novih pretresov na kapitalskih trgih, lahko pa tudi ne.

Ekonomski podatki v ZDA, objavljeni v mesecu juniju, so trenutno voda na mlin tistim, ki bi si želeli zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED. Inflacija je še vedno pod kontrolo, obenem pa ZDA doživljajo upadanje gospodarske rasti. To pa sta potrebna pogoja za začetek zniževanja.

Še več upanja za začetek zniževanja pa prinašajo novice, da predsednik Trump že išče zamenjavo za predsednika FED Jeroma Powella, ki naj bi ga nadomestil z bolj ubogljivim naslednikom, ki bo bolj sledil in upošteval njegove pritiske po nižjih obrestnih merah.

To pa bi lahko pomenilo nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda. Je pa to slaba napoved za vrednost ameriške valute, ki bo najverjetneje še upadala.

Učinek višjih carin se trenutno najverjetneje še ne pozna na končnih cenah in tako tudi ne na inflacijski stopnji v ZDA.

Žal pa je kar nekaj analitikov mnenja, da se učinek višjih carin trenutno še ne pozna na končnih cenah in tako tudi ne na inflacijski stopnji v ZDA. Vpliv naj bi se pokazal šele v naslednjih mesecih. Ameriški uvozniki so namreč sprejemali modre logistične odločitve, dopolnjevali zaloge, ko uvoz še ni bil obremenjen z višjimi carinami ter izkoriščali tuje izvozne koncesije. Ko ti manevri ne bodo več možni, pa se bo ameriški potrošnik verjetno moral soočiti z višjimi cenami. To pa bo lahko povečalo inflacijo in še bolj zavrlo gospodarsko rast. Več kot 70 % ameriškega BDP-ja namreč prinese potrošnja prebivalstva.

Tako nas tudi v poletnih mesecih čaka na kapitalskih trgih kar nekaj negotovosti in izzivov, upamo pa na najbolje.

Prijavite se na posvet

PRVEGA ČASTIMO MI!
Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

06/25/2025
Dolžina branja: 3 min
FB
LinkedIn

Ljudje imamo različne navade, tudi ko pride do denarja in investiranja. Še vedno pa se najdejo tisti, ki se držijo starih, tradicionalnih navad, ki so jih podedovali od staršev, celo starih staršev. Navad, ki v današnjem času nikakor niso primerne, če želimo plemenititi svoja sredstva.

Tako se je na nas pred kratkim obrnil Mitja iz Kranja s svojo izkušnjo.

“Pri nas doma so vedno rekli, da je nekaj vredno samo tisto, kar lahko primeš, zato smo vedno kupovali zlato. Oče je vse, kar je prodal, “pretopil” v zlato, pa tudi sam sem lep del plače dajal za zlato. Danes imam tega okoli 50 tisoč evrov, vse več pa berem, da to ni to in bi lahko kje drugje zaslužil kaj več. Kaj mi svetujete, naj pustim v zlatu, kar imam ali vse skupaj prodam in naredim kaj drugega?”

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

VEČ

Zlato je alternativna naložba

Samo v zadnjih mesecih smo se srečali že s tretjim tovrstim primerom. Ljudje so pričeli razmišljati o svojih naložbah.

“V praksi sem srečal več podjetij, ki agresivno tržijo tovrstne produkte, prodajajo naložbeno zlato. A je razlogov za zlato prav toliko kot proti zlatu, kot investiciji. V svetu je veliko wealth managerjev in večina od njih ni najbolj navdušena nad zlatom. Zlato namreč ne prinaša ničesar, ne obresti, kot jih prinaša denar, niti dividend, ki jih prinašajo delnice, ne najemnin, kot nepremičnine. Zlato samo stoji, njegova vrednost pa je odvisna od tega, koliko je nekdo drug pripravljen plačati za “zlato palico”,” pravi Mitja Vezovišek.

Samo do 10 %

Ob tem dodaja, da je zlato skozi zgodovino ohranjalo vrednost, kar pomeni, da je njegova vrednost naraščala običajno hitreje, kot je naraščala inflacija.

“Osebno sem mnenja, da je smotrno imeti nekaj zlata v naložbenem portfelju, a več kot 10 odstotkov bi odsvetoval.”

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Kar se tiče konkretnega primera Mitje iz Kranja pa g. Vezovišek pravi, da je napaka, da ima vse v zlatu. Njegove možnosti so seveda različne: “Če proda vseh 50 tisoč evrov zlata in kupi nekaj drugega, se lahko zgodi, da drugo leto zlato “eksplodira”. Če razprši, bo morda res imel bolj dolgočasen portfelj, a bo omejil tveganje, kar pomeni, da bodo izgube v slabih časih manjše, dobički v dobrih pa stabilni. Narobe je namreč staviti vse na en naložbeni razred, sploh, če gre za alternativne naložbe, kar zlato je,” poudarja Mitja Vezovišek in opozarja, da Mitja iz Kranja v prvi vrsti potrebuje investicijski načrt, kjer se definirajo cilji, odnos do tveganja in naložbena strategija.

“Če ima stranka preferenco, se lahko nekaj zlata ohrani, preostanek pa proda in kupi druge naložbe. Seveda pa je najbolje, da se znebimo prevelikega tveganja in vse to delamo postopoma.”

Nekaj dejstev o naložbenem zlatu

Zlato je menjalno sredstvo že tisočletja, srebro in druge plemenite kovine pa uporabljajo v industrijske namene. Toda nobena plemenita kovina ne prinaša obresti, rent, dividend ali dobička, zato jih nekateri ne vključujejo v naložbene portfelje.

Druga ovira so visoki pribitki nad borzno ceno, ki je osnova. Ti so odvisni od velikosti naložbenih palic. Enogramske zlate palice na primer prodajajo tudi do šestdeset odstotkov nad borzno ceno.

Ni vse zlato, kar se sveti

Ta rek velja tudi pri naložbenih plemenitih kovinah. Drži pa, da se cena zlata in drugih plemenitih kovin giblje drugače kakor cena delnic. Zato je tovrstne naložbe smiselno dodajati v manjših odmerkih, s ciljem razpršitve tveganj in zmanjšanja nihanja vrednosti portfelja. Pri tem pa moramo biti pozorni na obliko, saj zlato v fizični obliki morda še lahko hranimo, drugih plemenitih kovin s srebrom na čelu pa ne.

Več tudi o drugih alternativnih naložbah in naložbenih razredih si lahko preberete v najnovejši knjigi:

📙 Zmagovalna kombinacija 2: Skrivnostne sestavine investiranja
Poglobljen vpogled v naložbeno vrečo: z opozorili, strategijami in razkritimi miti investiranja.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

06/03/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Bodo kriptovalute obdavčene? Kot kaže, bo odgovor pritrdilen. Vlada je namreč pripravila konkreten predlog obdavčitve kriptovalut, ki naj bi stopil v veljavo s 1. 1. 2026, in ga že poslala v javno obravnavo. Tokrat se zdi, da misli resno.
Obenem pa tudi zunaj naših meja ni bilo zatišja. V ZDA je bonitetna agencija Moody’s znižala oceno države, kar ima lahko daljnosežne posledice za globalne trge. Bitcoin pa je medtem spet poskočil in se nevarno približal simbolični meji 100.000 evrov.

Vabljeni k branju celotne analize, v kateri pojasnjujemo, kaj to pomeni za vlagatelje, kakšni so možni scenariji za prihodnost in kaj lahko (ali pa bi morali) storiti vi.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Predlog zakona za obdavčitev kriptovalut

Vlada je v javno razpravo poslala predlog obdavčitve dobičkov od prodaje kriptovalut. Imetniki kriptovalut naj bi ob prodaji plačali 25-odstotni davek na dobiček, ki bo odmerjen od začetka veljave zakona do odsvojitve.

Obenem vlada pojasnjuje, da so kar nekaj časa čakali na regulativo, ki jo je pripravila Evropska komisija. Na finančnem ministrstvu pa so želeli poenotiti obdavčitev istovrstnih ali pa podobnih finančnih instrumentov.

Če bo zakon uspešno nadaljeval pot do potrditve v državnem zboru, bodo s 1. 1. 2026 kriptovalute obdavčene od tistega datuma dalje. »Donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj,« še pojasnjuje vlada. Kriptovalute bodo torej obdavčene od vrednosti na dan začetka veljave zakona oz. bo obdavčen donos, ki bo ustvarjen do odsvojitve.

Potrebno pa je vedeti, da odsvojitev kriptovalute pomeni menjava kriptovalute za fiat valuto ali prenos kriptovalute v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptovalute na drugo osebo. Odsvojitev pa ne pomeni menjave kriptovalute za druge kriptovalute in tudi ni prenos kriptovalute med denarnicami istega imetnika.

Davčna osnova bo dobiček od odsvojitve kriptovalut, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptovalut, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptovalut.

Če boste kripto valute prodali pred koncem tega leta, se boste davku izognili. Tisti torej, ki bodo želeli po tem zakonu plačevati davek, bodo morali s 1. 1. 2026 oziroma na ta presečni dan vse svoje kripto premoženje razkriti finančni upravi. To za sabo potegne tudi administracijo, se pravi spremljanje evidenc, predvsem pa oddajo napovedi in komunikacijo s Fursom, kar je lahko zahtevna naloga.

Donos, ki smo ga ustvarili s kriptovalutami, po novem predlogu zakona ne bo obdavčen za nazaj.

In če ne prijavimo kripto premoženja?

Kdor tega ne bo naredil, tvega, da bo obdavčen na celotno razliko, ne samo na vrednost, akumulirano od 1. 1. 2026 dalje, kar je lahko seveda bistveno več.

Odzivi na osnutek zakona

Seveda je osnutek zakona takoj naletel na neodobravanje predvsem številnih kripto združenj in posameznikov, pa tudi nekaterih opozicijskih političnih strank.

Tu je najdlje prišla opozicijska NSi, ki je podala svoj predlog obdavčitve.

NSi z omenjenim zakonom predlaga obdavčitev kriptovalut v višini pet odstotkov vrednosti posamezne transakcije, ko so kriptovalute unovčene oziroma izplačane. Unovčenje do 10.000 evrov kritpovalut pa bi ostalo neobdavčeno.

Cilj njihovega predloga je predvsem administrativno preprosta in razumljiva obdavčitev, kar je po predlogu vlade praktično nemogoče.

Kakšen predlog bo sprejet, je trenutno seveda nemogoče napovedati. Glede na potek podobnih zadev v Sloveniji pa je možno še veliko sprememb.

Znižanje bonitetne ocene ZDA

Eden najbolj odmevnih dogodkov v mesecu maju je bilo zagotovo znižanje bonitetne ocene ZDA s strani ameriške agencije Moody’s.

Agencija Moody’s je namreč v sredini maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1. Kot razlog je navedla:

rastoči dolg ZDA,
visoke stroške obresti in
manjše prihodke v ameriški proračun zaradi zniževanja davkov Trumpove administracije.

Kaj to pomeni za ZDA?

Predvsem še dražje zadolževaje. Kupci ameriškega dolga oz. ameriških obveznic (treasuries), s katerimi ZDA tudi refinancirajo svoj obstoječi (ogromen) državni dolg in omogočajo delovanje države, namreč zahtevajo za nakup višjo donosnost, to pa pomeni višje zahtevane obresti ter padec vrednosti ameriških državnih obveznic. Tako se ameriški dolg samo še povečuje in vnaša dodatno negotovost v stabilnost in prihodnost ameriškega gospodarstva, ki ga je predsednik Trump s svojo nespametno carinsko politiko že dodobra načel. Reagirali so tudi kapitalski trgi, ameriške delnice so takoj izgubile na vrednosti. ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.

Agencija Moody's je maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu maju

Ameriško gospodarstvo se je v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja v zvezi z carinami skrčilo, gospodarska rast je nižja za 0.2 %, pred uvedbo carin pa je bila napovedana rast v višini 0.8 %. Analitiki to pripisujejo spremenjenim nakupnim navadam Američanov zaradi vsesplošne negotovosti in manjši gospodarski aktivnosti, ki jo je povzročila uvedba dodatnih carin.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v maju na srečo zopet nekoliko zmanjšala. Letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.3 %.

Kako pa so se na dogajanje v maju odzvali kapitalski trgi?

V maju so kapitalski trgi lepo zrastli, nekoliko jih je zatreslo le znižanje bonitetne ocene ZDA. Trump je sicer nedavno zagrozil državam EU-ja z uvedbo 50 % carin, vendar je kasneje rok za uvedbo podaljšal, tako da posebne škode na kapitalskih trgih ni bilo.

V zadnjih dneh maja je sicer odjeknila novica, da je ameriško trgovinsko sodišče (US Court of International Trade) odločilo, da je uvedba novih carin predsednika Trumpa neustavna iz zato nična. Trumpova administracija se je seveda odzvala ogorčeno, zadeva je tako trenutno na prizivnem sodišču. Zadnja instanca za razrešitev te dileme je vrhovno sodišče ZDA.

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu maju pridobil 6.1 % (EUR). Od razvitih trgov so ta mesec najbolje delale ameriške delnice; njihov primerjalni indeks MSCI USA je pridobi kar 6.6 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so delale dobro; njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v maju pridobil 4.4 % (EUR). Tokrat razmerje med USD in EUR ni bistveno vplivalo na vrednotenje indeksov; spremenilo se je za komaj 0.1 %.

Obveznice pa so v maju dosegale različne vrednosti. Ameriške so spričo znižanja bonitetne ocene ZDA izgubile na vrednosti, medtem ko so evropske zrastle; njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil cca. 0.2 % (EUR).

ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.

V maju je vrednost Bitcoina zopet zrastla

Po aprilski rasti je vrednost Bitcoina tudi v maju zrastla.

Analitiki rast pripisujejo različnim razlogom:

umiritev inflacije,
bolj spravljivi toni glavnih akterjev trgovinske vojne, ki vlivajo upanje na razrešitev …

Vse to vpliva na večji optimizem o ekonomski prihodnosti vlagateljev.

Na drugi strani pa so tudi vlagatelji, ki zaradi znižanja bonitetne ocene ZDA iščejo alternativo kapitalskim trgom in so začeli z vlaganjem v kripto valute.

Na večje povpraševanje vpliva tudi povečanje deleža Bitcoina v rezervah podjetij in korporacij, ki je v zadnjem obdobju krepko narastlo.

BITCOIN (BTC)

Kripto valute pa postajajo vse bolj regulirane, kar najverjetneje pritegne tudi tiste vlagatelje, ki so se prav zaradi neurejenih razmer temu naložbenemu razredu doslej izogibali.

Bitcoin je v mesecu maju tako pridobil na vrednosti: njegova vrednost je zopet zrastla za več kot 10 %. 22. maja pa se je celo močno približala vrednosti 100.000 EUR, kar je ena najvišjih vrednosti v zgodovini.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Lahko rečemo, da so se kapitalski trgi na Trumpove grožnje s carinami kar nekako navadili, pretresi niso več tako siloviti kot na začetku. Kot smo omenili, je konec maja tudi ameriško trgovinsko sodišče določilo, da uvedba novih carin ni v skladu z ameriško ustavo. Kako se bo zadeva razpletla, je trenutno še nemogoče napovedati, upamo pa, da je najhujše že za nami.

Nevarnost za ameriško gospodarstvo predstavlja tudi rastoči dolg in dražje zadolževanje, ki bi lahko ob neugodnem razpletu dogodkov na dolgi rok zamajal temelje ameriške ekonomije. Trenutno so ZDA sicer ekonomsko še vedno močne, bo pa verjetno potrebno prilagoditi trenutno ekonomsko politiko in slediti bolj racionalnim in razumnim ciljem.

Za nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda bi bila potrebna dodatna vzpodbuda. Trenutno bi bilo to lahko agresivnejše zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED, ki bi gospodarstvu prineslo poživitev in nov zagon, posledično pa tudi optimizem na kapitalskih trgih, ki je v zadnjih mesecih splahnel. Alternative trenutno ni na obzorju.

Najboljši scenarij za kapitalske trge bi bilo zagotovo nadaljnje upadanje inflacijske stopnje, ob temu pa zmerno zniževanje gospodarske rasti, kar bi seveda vzpodbudilo FED k močnejšemu zniževanju obrestnih mer. V primeru ponovnega vzpona inflacije kot posledice uvedbe carin v ZDA (kot to napovedujejo nekateri analitiki), pa je močnejše zniževanje obrestnih mer seveda manj verjetno; tveganje je previsoko.

Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.

To pa lahko pomeni zniževanje gospodarske rasti ob rastoči inflaciji, kar vodi v stagflacijo in recesijo, česar se ekonomisti tudi najbolj bojijo.

Vse je torej odvisno od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih. Taka je bila tudi zadnja izjava ameriške centralne banke FED. Na podlagi teh podatkov se bo FED odločal o svoji obrestni politiki in krojil tudi dogajanje na kapitalskih trgih.

Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

05/05/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

April je na kapitalskih trgih pustil globoko sled. Ne le zaradi padcev vrednosti delnic in valutnih pretresov, temveč predvsem zaradi nepredvidljivih političnih odločitev, ki so razburkale že tako občutljivo globalno ekonomijo. Tokrat so negotovost zanetile nove carine, ki jih je z zamahom peresa uveljavil ameriški predsednik, posledice pa so se čutile po vsem svetu. Kaj se je zgodilo, zakaj in kako naprej? V nadaljevanju ponujamo analizo dogajanja na kapitalskih trgih v aprilu.

Carine, padci delnic in Trumpove poteze, ki so stresle svet

Verjetno se strinjamo, da tako negotovega, obenem pa tudi nenavadnega meseca, kot je bil april 2025, v moderni zgodovini ne pomnimo. Zakaj nenavadnega?

Ker je bila ta negotovost posledica nerazumljivih in neracionalnih ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so v nasprotju z vso ekonomsko logiko in teorijo.

Nepredvidljivi ukrepi, ki so pretresli globalne trge

Gre seveda za nam vsem dobro znano uvedbo novih dodatnih in višjih uvoznih carin za praktično vse države, s katerimi ZDA poslujejo. Dekret je Trump v soju medijskih žarometov teatralno podpisal na vrtu pred Belo hišo 2. aprila letos.

Veljavnost začetka uvedbe carin je sicer kasneje za večino držav prestavil za 90 dni, za svojo največjo tekmico in (po njegovem mnenju) najbolj krivo za nepošteno trgovanje z ZDA, Kitajsko, pa celo zaostril in sprožil pravo trgovinsko vojno.

Zakaj zgodovina kaže, da carine redko delujejo

Ekonomisti se strinjajo, da tako grobega posega v ustaljene trgovinske tokove in dobavne verige, ki so se tkale in optimizirale skozi desetletja in izkoristile vse možnosti globalizacije, še nismo doživeli.

Zgodovina nas uči, da trgovinska vojna še nikoli ni prinesla blagostanja državi, ki jo je sprožila. V najboljšem primeru je povzročila nižjo gospodarsko rast, v najslabšem pa povečanje brezposelnosti in recesijo.

V najboljšem primeru je trgovinska vojna v preteklosti povzročila nižjo gospodarsko rast, v najslabšem pa povečanje brezposelnosti in recesijo.

Prvi odziv trgov: padec, nato previden odboj

Kapitalski trgi so na objavo novih carin seveda takoj reagirali, šok je bil velik. Nove carine je sicer ves svet pričakoval, saj jih je Trump najavil, zagotovo pa jih ni bilo pričakovati v takem obsegu. Na srečo (če lahko temu tako rečemo) smo že marca doživeli korekcijo delniških tečajev, pri čemer so prednjačili padci delnic ameriških tehnoloških velikanov in IT sektorja, tako da kljub šoku padci niso bili tako visoki, kot bi bili sicer. Svoje pa je dodal še padec USD napram EUR, tako da so bile izgube za evrske vlagatelje večje.

Mnogi analitiki so že napovedovali apokaliptične razmere in primerjali možno krizo kot posledico uvedbe carin z veliko finančno krizo 2008/2009, vendar bi tu opozorili na pomembno razliko.

Zakaj trenutne razmere (še) niso leto 2008

Velika finančna kriza 2008/2009, ki je bila bančna kriza in katere vrh ledene gore je bil propad ameriške banke Lehman Brothers, ki seveda ni bil napovedan in pričakovan, zato je bil šok in strah ob izbruhu neprimerno večji. Škoda pa je bila ob tem že storjena, saj so bile ničvredne ameriške hipotekarne obveznice že sestavni del portfeljev marsikatere banke. Vse skupaj pa je poganjal neizmeren pohlep.

Napovedana ekonomska kriza je izogibna: vse je odvisno od višine in trajanja veljavnosti carin.

Tako je sedanja ekonomska kriza zaenkrat samo napovedana. Vse je odvisno od višine in trajanja veljavnosti carin. Trenutno je globalna ekonomija še v dovolj dobrem stanju. To dokazujejo tudi kvartalni rezultati za Q1 2025. Predvsem podjetja znotraj ameriškega indeksa S&P 500 so poslovala bolje od dolgoletnega povprečja. Pa tudi zadnji objavljeni rezultati tehnoloških velikanov Apple, Alphabet, Microsoft, Amazon in Meta so odlični in večinoma boljši od napovedi. Apple in Amazon sta sicer ob objavi rezultatov izrazila skrb glede zaostritve trgovinskih razmer s Kitajsko, zato objava rezultatov ni prinesla skoka vrednosti delnic, vrednost ostalih pa je po objavi močno narastla.

S tem želimo samo poudariti, da je razumen dogovor in rešitev še vedno možna, do ekonomske krize ni nujno da bo sploh prišlo, seveda če bodo glavni akterji na dogovor pripravljeni.

Povprečna carinska stopnja na vse uvoze v Združene države Amerike od leta 1821 do 2024, z ocenjeno stopnjo za leto 2025 po Trumpovih predlogih.

Kot nam prikazuje gornji graf, ameriške carine na ves uvoz nikakor niso nekaj novega. V 19. stoletju so dosegale celo 60 %. Res pa je, da po drugi svetovni vojni niso bile nikoli višje, kot so napovedane v letu 2025 (v povprečju 11.5 %), seveda če bodo obveljale.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu aprilu

Zadnji statistični podatki v ZDA sicer kažejo, da se je ameriško gospodarstvo v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja v zvezi z carinami nekoliko skrčilo, gospodarska rast je na letni ravni nižja za 0.3 %, pred uvedbo carin pa je bila napovedana rast v višini 0.8 %. Možno je, da je to posledica spremenjenih nakupnih navad Američanov zaradi vsesplošne negotovosti, bolj se bo to pokazalo v naslednjih kvartalih.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v mesecu marcu po podatkih, objavljenih v aprilu, zopet nekoliko zmanjšala, letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.4 %.

Stopnja nezaposlenosti se je v zadnjem mesecu sicer nekoliko povečala, sedaj znaša 4.2 %, kar pa je še vedno odlično in zaenkrat ne povzroča skrbi.

Kako pa so se na dogajanje v aprilu odzvali kapitalski trgi?

Po objavi novih carin so kapitalski trgi doživeli krepke padce, presenetljivo so najbolj upadle ameriške delnice.

Tako je ameriški delniški indeks S&P 500 upadel za dobrih 10 % in se celo spustil pod mejo 5.000 točk, tehnološki sektor pa je upadel še bolj. Po nekoliko bolj spravljivi retoriki Trumpa in njegove administracije, so se delniški indeksi začeli popravljati:

za veliko večino držav je začetek veljavnosti carin zamaknil za 90 dni,
prav tako je iz carinjenja izvzel pametne telefone, računalnike in še nekatere elektronske naprave.

Tako da je indeks S&P 500 zaključil mesec april skoraj na izhodišči vrednosti. Večji problem evrskim vlagateljem pa predstavlja močan padec vrednosti USD napram EUR, USD je izgubil več kot 5 % in pristal pri vrednosti 1.13 USD za EUR.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu aprilu predvsem na račun padca USD izgubil cca. -4.1 % (USD), kot je razvidno iz zgornje tabele. Od razvitih trgov bolje ta mesec evropske in japonske delnice, njihova primerjalna indeksa MSCI Europe in MSCI Japan sta ostala praktično na izhodišču. Delnice trgov v razvoju nekoliko bolje; njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v aprilu izgubil -3.7 % (EUR). V USD so bili rezultati mnogo boljši: padec vrednosti USD napram EUR je tudi tokrat pomagala ameriškim vlagateljem.

Obveznice pa pričakovano pozitivno; njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil cca. 1.7 % (EUR).

Po nekoliko bolj spravljivi retoriki Trumpa in njegove administracije, so se delniški indeksi začeli popravljati.

V aprilu je vrednost Bitcoina zrastla

Po marčevskem upadu vrednosti pa je vrednost Bitcoina v aprilu zrastla.

V aprilu je namreč na področju kriptovalut prišlo do pomembne spremembe. Če smo namreč še v marcu ugotavljali korelacijo med tehnološkimi delnicami in kriptovalutami, pa se je to v aprilu spremenilo.

Zasluge na marčevske padce kriptovalut je imel tudi padec vrednosti tehnoloških delnic, razlog pa je predvsem v omajanem zaupanju vlagateljev v razvoj umetne inteligence ameriških tehnoloških velikanov in predvsem bolj učinkovita kitajska konkurenca, o tem smo že pisali. Ti padci pa so za seboj potegnili tudi kriptovalute.

BITCOIN (BTC)

Ko je aprila prišlo do novih padcev vrednosti delnic tehnološkega sektorja (predvsem zaradi uvedbe carin predsednika Donalda Trumpa), so vlagatelji oblikovali mnenje, da višje carine resda lahko škodijo ekonomiji, ne pa tudi kriptovalutam. Tako se je korelacija, ki smo ji bili priča kar nekaj časa, v aprilu prekinila.

Tako je Bitcoin v mesecu aprilu pridobil na vrednosti, kot je razvidno iz zgornjega grafa, njegova vrednost je zrastla za več kot 10 %.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede na nepredvidljivost Donalda Trumpa in njegove administracije so napovedi v tem trenutku tako rekoč nemogoče.

Kljub temu pa je večina analitikov mnenja, da so največji padci že za nami in da sprti strani (ZDA in Kitajska) pospešeno iščeta sprejemljiv dogovor za obe strani, kar lahko razberemo iz zadnjih izjav njihovih predstavnikov.

Predvsem pa se to pozna na popravkih delniških tečajev v zadnjih dneh, ki so praktično nadoknadili vse aprilske izgube.

Američani namreč ne podpirajo več Trumpove carinske politike brezpogojno, kot so jo ob izvolitvi.

Statistika kaže, da mu je podpora volivcev po prvih 100 dnevih predsednikovanja padla pod 50 %, kar je med najvišjimi padci v ameriški zgodovini. Američane očitno skrbi njihova finančna prihodnost in standard, ki bi se najverjetneje ob trajanju tako visokih carin kmalu drastično poslabšal. Tudi ameriški milijarderji, lastniki velikih tehnoloških korporacij, ki so dnevno izgubljali milijarde USD, niso več tako goreči podporniki Trumpove ekonomske politike

Američane očitno skrbi njihova finančna prihodnost in standard, ki bi se najverjetneje ob trajanju tako visokih carin kmalu drastično poslabšal.

Trumpove proizvodne sanje in realnost tržnih pričakovanj

Vodilni ameriški in svetovni ekonomisti tudi ugotavljajo, da je prenos proizvodnje nazaj v ZDA, na čemer sloni ekonomska politika Trumpa, praktično nemogoč. To bi terjalo ogromno časa in sredstev, pa tudi učinkovitost proizvodnje bi bila zelo vprašljiva. Tega pa si ZDA ne morejo privoščiti. Zaradi trgovinske vojne s Kitajsko podjetje Apple celo razmišlja, da bi proizvodnjo preneslo iz Kitajske v Indijo, pa celo to bi terjalo ogromno sredstev in več let prilagajanja.

Tako bi bila priložnost za kapitalske trge vsekakor nadaljnje zniževanje obrestne mere ameriške centralne banke FED. Zaradi padca gospodarske rasti v ZDA v prvem kvartalu (pa tudi trenutno upadajoče inflacijske stopnje) se med analitiki možnost za tak razvoj dogodkov povečuje. To bi vsekakor dalo novo vzpodbudo kapitalskim trgom, vendar so napovedi zaenkrat še preuranjene.

Potrebno je počakati predvsem, če bo uvedba carin kaj vplivala na inflacijo v prihodnjih mesecih, kar pa je trenutno še neznanka.

V času panike se ne prodaja: dolgoročna strategija je še vedno zmagovalna

Čeprav ne moremo trditi, da so negotovost in padci na kapitalskih trgih že za nami, saj so glavni akterji preveč nepredvidljivi, pa se je znova izkazalo, da bi bila prodaja delniških naložb v času največjih padcev in strahu na trgih nespametna. Svojim portfeljem bi naredili dolgoročno škodo.

Tečaji naložb se vedno popravijo. To nas uči zgodovina; včasih pa seveda lahko traja nekoliko dlje. Vlagamo dolgoročno, čustva tu ne smejo igrati nobene vloge. Pa držimo se svoje naložbene strategije.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

04/08/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Vsi smo že slišali za »medvedji trg,« a redko kdo si z medvedom, ki prihaja, želi osebno srečanje. No, zdaj smo ga dočakali. Trgi padajo, vlagatelji so v skrbeh, novice pa iz dneva v dan dodajajo novo plast negotovosti. Kaj se pravzaprav dogaja? Kako naj razumemo ta trenutek in predvsem kako naj se nanj odzovemo?

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Kako vemo, da smo v medvedjem trendu?

V svetu financ se medvedji trend začne takrat, ko trgi od svojih prejšnjih vrhov izgubijo vsaj 20 % vrednosti. V tem obdobju začne vladati pesimizem: vlagatelji postanejo previdni, podjetja previdno znižujejo pričakovanja, novice pa postanejo vedno bolj črne, mediji pa postajajo vse bolj dramatični.

Zakaj ravno medved?

Ker medved napade navzdol – s šapami zamahne proti tlom.

Nasprotje mu je bik, ki z rogovi dvigne nasprotnika navzgor – torej simbol rasti.

Medvedji trgi so del naravnega cikla investiranja

Pridejo in gredo. Nekateri trajajo le nekaj mesecev (npr. v času koronakrize), drugi nekaj let. A vedno minejo. V povprečju trajajo približno 10 mesecev, s padcem med 20 in 40 %. V času finančne krize 2008/2009 je bil padec delniških trgov večji od 50 %.

Ljudje na trge vstopamo s čustvi, in prav obdobje medveda najbolj preveri našo pripravljenost, strategijo in zmožnost ostati zvest načrtu. Medved sam po sebi ni konec sveta. Je pa opozorilo, da je rast, na katero smo se morda navadili, lahko prekinjena in da moramo preveriti, kako smo nanjo pripravljeni.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Uspeh pri investiranju na dolgi rok ni odvisen od izbire prave vstopne točke ali zmagovalnih delnic. Uspeh je odvisen od sestave portfelja, ki mora biti usklajen z našimi dolgoročnimi cilji, izkušnjami in odnosom do tveganja.

Čeprav so delnice v zadnjem obdobju upadle, kot je to običajno za medvedji trg, je stabilnost obveznic, skupaj z donosi plemenitih kovin ublažila padce uravnoteženih portfeljev. In čeprav se lahko denar zdi varen, pogosto ne dohaja inflacije; vsaj ne na dolgi rok.

Kaj sledi medvedu?

Zgodovina nas uči, da obdobje medveda ni nujno predhodnik gospodarske krize. Včasih gre le za prepotrebno korekcijo po dolgotrajni rasti, ki prinese bolj realna vrednotenja delnic. V drugih primerih pa lahko sproži domino efekt, ki vpliva na gospodarstvo in vedenje potrošnikov.

Poglejmo nekaj dejstev:

Od druge svetovne vojne naprej je bilo v ZDA več kot deset potrjenih medvedjih trgov.
Povprečno trajanje teh obdobij je bilo približno 14 mesecev.
Po koncu medvedjega trenda trgi običajno doživijo zelo dinamično okrevanje.

Pomembno je vedeti, da ni vsak padec trga znak večje katastrofe. Kateri scenarij se bo razvil tokrat, ne ve nihče. Vemo pa, da panika nikoli ni dober svetovalec. Zgodovina jasno kaže, da se potrpežljivost vlagateljev običajno bogato obrestuje.

Recesija in depresija – v čem je razlika?

V času padcev na borzi in ohlajanju gospodarstva, se v medijih hitro začnejo pojavljati težke besede: recesija, kriza, celo depresija. Čeprav vsi ti izrazi opisujejo poslabšanje gospodarskega okolja, med njimi obstajajo pomembne razlike.

RECESIJA

je tehnično definirana kot upad bruto domačega proizvoda (BDP) v dveh zaporednih četrtletjih. To pomeni, da se gospodarska dejavnost zmanjšuje – potrošnja upada, podjetja zmanjšujejo naložbe, brezposelnost se običajno povečuje. Recesije so del naravnega gospodarskega cikla in se dogajajo razmeroma pogosto. Čeprav povzročijo težave, jih večina gospodarstev sčasoma prebrodi brez dolgoročnih posledic.

DEPRESIJA

pa je nekaj povsem drugega. Gre za dolgotrajno in globoko gospodarsko krizo, ki običajno traja več let, ima izrazito visoko brezposelnost, množične stečaje podjetij in pogosto tudi bančno krizo. Zadnja resnična depresija, ki jo poznamo, je bila velika depresija v 30. letih prejšnjega stoletja.

V sedanjem trenutku ni znakov, da bi bili na robu depresije. Gospodarska rast se sicer umirja, pojavili so se signali ohlajanja, a svetovna ekonomija je še vedno relativno odporna. Ključno vprašanje je, kako bodo vladni in finančni sistemi reagirali – ter ali bodo znali obvladati tveganja, preden prerastejo v nekaj večjega.

Primerjava: finančna kriza 2008/2009 in danes

Primerjava z veliko finančno krizo 2008/2009 se ponuja sama od sebe, a razmere danes so drugačne.

Takrat smo imeli opravka s sistemsko finančno krizo, ki jo je sprožil pok nepremičninskega balona v ZDA. V ozadju so bili prekomerno zadolževanje, slabo reguliran finančni sektor in špekulacije. Propad banke Lehman Brothers je bil le vrh ledene gore, ki je sprožil globalni finančni šok.

Danes govorimo o potencialno ekonomski krizi, povezani s trgovinskimi napetostmi in uvedbo carin. Te so bile napovedane in pričakovane, presenetila je predvsem njihova obsežnost. Gospodarska izhodišča so trenutno še dobra, kar pomeni, da ni nujno, da se bo negativni scenarij tudi uresničil.

Razlikujejo se tudi vrednotenja ob začetku padcev – leta 2008 so trgi šok doživeli nepripravljeni, danes pa se je padec začel že pred uradnimi objavami, kar pomeni, da je del tveganj že vračunan v cene.

ČE POVZAMEMO:

Korekcija = začasen padec okoli 10 %, brez širših posledic.
Medvedji trg = daljši padec nad 20 %, pogosto z močnimi čustvenimi odzivi vlagateljev.
Recesija = upad gospodarske aktivnosti, ki vpliva na vsakdan ljudi.
Depresija = ekstremna oblika gospodarskega zloma z dolgoročnimi posledicami.

Razumevanje teh razlik pomaga, da se na dogodke odzivamo mirneje in se ne prestrašimo prehitro, ko slišimo besedo »padec.«

Ali nas v Sloveniji vse to sploh zadeva?

Pogosta zmota je, da se vse to dogaja »tam nekje v Ameriki« in da na nas, v Sloveniji, nima posebnega vpliva. A dejstvo je, da smo danes globalno gospodarstvo, kar pomeni, da se premiki na velikih trgih hitro prelijejo tudi k nam.

Slovenija je majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno vpeto v mednarodne dobavne verige. Če se rast svetovnega gospodarstva upočasni, se bo to slej kot prej poznalo tudi pri nas: pri izvozu, investicijah, zaposlovanju in končno tudi pri osebnih financah posameznikov.

Poleg tega smo tudi vlagatelji globalno povezani. Večina dolgoročnih naložbenih portfeljev vsebuje delnice razvitih trgov, torej prav tiste, ki jih obdobje medveda najbolj prizadene. Čeprav se tečaji ne spreminjajo na Ljubljanski borzi, to ne pomeni, da naš portfelj ostaja nedotaknjen.

Če se rast svetovnega gospodarstva upočasni, se bo to slej kot prej poznalo tudi v Sloveniji.

Tudi psihološki vpliv ni zanemarljiv. Negotovost na globalnih trgih lahko vpliva na potrošnjo, zaupanje v gospodarstvo in pripravljenost na investiranje.

Zato velja: kar se zgodi na Wall Streetu, ne ostane na Wall Streetu.

Ko na to opominjamo, ne gre za to, da bi s tem želeli ustvarjati paniko, gre le za zavedanje medsebojne povezanosti in pomen dolgoročne priprave.

Kaj lahko storimo kot vlagatelji?

Ko trgi padajo, je prvi odziv pogosto čustven: strah, dvom, impulz po umiku. A zgodovina nas uči, da prav v takih trenutkih največ štejejo mirna glava, načrt in disciplina. Če vam pomaga, izklopite TV do jeseni.

Najslabše, kar lahko naredimo, je, da začnemo panično prodajati naložbe ali spreminjati strategijo sredi padcev. Takšna dejanja pogosto pomenijo, da zaklenemo izgube in zamudimo kasnejše okrevanje.

Če imamo premišljeno postavljen investicijski načrt, ki je usklajen z našimi cilji, časovnico in odnosom do tveganja, potem je najbolje, da se tega načrta tudi držimo. Prav v obdobjih, ko trgi padajo, se pokaže, ali imamo strategijo, ali zgolj zbirko naložb.

Za tiste, ki imate na voljo dodatna likvidna sredstva, je to lahko tudi priložnost. Nakupi v času padcev pomenijo nižje vstopne cene in s tem boljši dolgoročni izhodiščni položaj.

Najpomembneje pa je, da se zavedamo: medved pride in gre. Krize minejo. Trgi so v zgodovini vedno našli pot naprej – in najbolj so bili za to nagrajeni tisti, ki so vztrajali.

V obstoječih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi.

Še niste vlagatelj? Zdaj je pravi čas.

Za konec pa še misel za vse, ki do zdaj še niste investirali pa imate sredstva, ki jih ne potrebujete takoj in vas že nekaj časa mika, da bi naredili prvi korak. Današnje razmere so morda videti negotove, a prav to je lahko vaša priložnost. Tako kot so v trgovinah razprodaje najboljše priložnosti za dober nakup, velja nekaj podobnega tudi za kapitalske trge. Nižji tečaji pomenijo boljše vstopne cene in večji potencial za dolgoročno rast. Trend medveda je vaša zlata vstopnica na kapitalske trge.

Vendar kot vedno poudarjamo: na nobeno pot se ne odpravite brez načrta. In na kapitalske trge je pot trasirana z dobrim investicijskim načrtom, izdelanim s podporo neodvisnih finančnih svetovalcev.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

04/02/2025
Dolžina branja: 4 min
FB
LinkedIn

Marec je za vlagatelje prinesel precej nemirno obdobje. Na kapitalskih trgih je prišlo do večjih padcev delniških tečajev, kar je povzročilo med vlagatelji kar nekaj zaskrbljenosti. Ameriški delniški tečaji so v relativno kratkem obdobju upadli za več kot 10 %, kar pa po definiciji že pomeni korekcijo. V nadaljevanju predstavljamo, kaj se je zgodilo, zakaj, in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Kaj sploh je korekcija?

Korekcija na borzi je tehnični izraz, ki opisuje zmanjšanje tržne vrednosti delnic, indeksov ali drugih finančnih instrumentov za od 10 % do 20 % od njihovih nedavnih najvišjih vrednosti.

Korekcije ne gre mešati z ‘medvedjim trendom’ (bear market), katerega definicija pa opisuje padec tržnih vrednosti za 20 % ali več. Je manj pogost pojav od korekcije. Medvedji trend na borzah pogosto zaznamujejo negativni ekonomski šoki ali recesija.

Korekcija – normalen pojav na borzi

Res pa je, da trenutna korekcija še ni končana, visoka nihajnost na kapitalskih trgih je še vedno prisotna. Ob neugodnem razpletu dogodkov bi korekcija lahko prerastla v medvedji trend.

Korekcija na kapitalskih trgih je sicer popolnoma normalen pojav, občasne korekcije v višini 10 % so celo zaželene in dobrodošle. Na trge namreč vnašajo normalizacijo, ki smo se jo v zadnjih letih kar nekako odvadili. Korona kriza, velika denarna pomoč prebivalstvu in podjetjem, energetska kriza in visoka inflacija ter posledične intervencije centralnih bank so namreč povzročile nenormalno situacijo, ki se sedaj počasi normalizira.

Ob neugodnem razpletu dogodkov bi korekcija lahko prerastla v medvedji trend.

Pogled v zgodovino: kako pogosto se dogajajo korekcije?

Če se ozremo nazaj v zgodovino na delniški trg ZDA (delnice v sklopu indeksa MSCI USA) hitro ugotovimo, da so korekcije delniških tečajev (padec več kot 10 %) precej pogoste. Pojavijo se kar 8-krat v 10. letih, torej skoraj vsako leto. Večji padci, ki sprožijo medvedji trg (padec več kot 20 %) pa se pojavijo enkrat vsake štiri leta.

Bikovski trend prevladuje

Spodnja slika prikazuje obdobja ‘bikovskega’ in ‘medvedjega’ trenda ameriškega borznega indeksa S&P 500 skozi zgodovino. Takoj lahko opazimo, da so obdobja ‘bikovskega’ trenda mnogo bolj intenzivna, pa tudi trajanje je dosti daljše. Tako lahko razložimo, da so na dolgi rok kljub vmesnim padcem kot posledica medvedjega trenda delnice vredne vedno več, bikovski trend namreč prevladuje, kar lahko pomiri vse dvomljivce v kapitalske trge.

Vzroki za korekcijo: precenjenost in sprožilec

Poglavitni razlog za korekcijo so največkrat visoka vrednotenja tečajev, čemur smo po dolgotrajnem bikovskemu trendu na delniških trgih priča tudi sedaj. Naj vas spomnimo: v preteklem letu so delniški tečaji poleteli tudi za več deset odstotkov. Da pride do korekcije tečajev pa je vedno potreben nek “sprožilec.”

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Trgovinska vojna kot sprožilec korekcije

V sedanjem primeru je sprožilec trgovinska vojna, ki jo je že zanetil novi ameriški predsednik Trump. Trgovinska vojna v večjem obsegu namreč vpliva na višjo inflacijo in manjšo gospodarsko rast, kar pa je lahko uvod v recesijo. Tega pa se kapitalski trgi najbolj bojijo, zato je tudi reakcija tako burna.

Trenutno stanje gospodarstva

Glede na trenutne ekonomske podatke pa smo od recesije sicer še daleč. Stopnja zaposlenosti, potrošnja prebivalstva in trenutna gospodarska rast so namreč še vedno v “zelenem,” pa tudi rezultati podjetij za zadnji kvartal so nadpovprečni.

Ekonomski podatki v mesecu marcu

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v mesecu februarju po podatkih, objavljenih v marcu, prvič po avgustu 2024 nekoliko zmanjšala, letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.8 %.

Tako je ameriška centralna banka na svojem rednem zasedanju v marcu pustila obrestno mero pričakovano nespremenjeno, kar na kapitalskih trgih ni imelo nobenih posledic.

Tudi gospodarska rast v ZDA je bila v zadnjem kvartalu 2024 nekoliko boljša od predhodnih napovedi in je dosegla letno stopnjo 2.4 %. Napovedi za leto 2025 pa so kar optimistične. Tako obstaja poglavitno vprašanje, kako bo trgovinska vojna vplivala na te napovedi, tega pa žal ne ve še nihče. Kot vemo, je v ZDA glavni ‘motor’ gospodarske rasti potrošnja prebivalstva (consumer spending), ki pa bi ga višje cene zaradi uvedbe carin utegnile znatno prizadeti.

Za korekcijo tečajev je vedno potreben "sprožilec."
Tokratni sprožilec: trgovinska vojna.

Kako pa so se na dogajanje v marcu odzvali kapitalski trgi?

V mesecu marcu je torej kapitalske trge zadela korekcija, kar pomeni, da so delniški tečaji povečini kar znatno upadli. Najbolj je prizadet ameriški tehnološki sektor, predvsem tehnološki velikani, katerih upad vrednosti je v povprečju dosegel več kot 12 %.

Zanimivo je, da je del vlagateljev kot varen pristan izbral evropske in kitajske delnice, katerih upad vrednosti je bil posledično v marcu nižji.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu marcu izgubil cca. -8 %(EUR), kot je razvidno iz zgornje tabele. Od razvitih trgov bolje ta mesec evropske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Europe je izgubil ‘samo’ -4.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju tudi bolje, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v marcu izgubil -3.1 % (EUR). V USD so bili rezultati mnogo boljši, padec vrednost USD napram EUR je tokrat pomagala ameriškim vlagateljem.

Obveznice tudi negativno, njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil -1.5 %.(EUR)

V marcu je vrednost Bitcoina zopet upadla

Po februarskem močnejšemu upadu vrednosti je tudi v marcu Bitcoin nadaljeval pot navzdol.

Zagotovo ima zasluge za to tudi splošen pesimizem med vlagatelji, pa tudi korelacija med kripto valutami in tehnološkimi delnicami, ki so v tej korekciji najbolj trpele.

BITCOIN (BTC)

Upoštevati je potrebno, da imajo vlagatelji v svojih portfeljih vedno bolj pogosto tudi delež kripto valut, kot narekujejo sodobne naložbene strategije. Ko se zaradi povišanega tveganja na trgih, ki smo mu priča tudi sedaj, odločijo za odprodajo predvsem bolj rizičnih naložb, tako zmanjšajo tudi delež kripto valut (tako menijo analitiki). Prodaja preseže povpraševanje in cena se posledično zniža.

Tako je Bitcoin v mesecu marcu zopet izgubil na vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, njegova vrednost je upadla za skoraj 12 % in se vmes celo močno približala vrednosti 70.000 EUR.

Ko se zaradi povišanega tveganja na trgih vlagatelji odločijo za odprodajo bolj rizičnih naložb, zmanjšajo delež kripto valut.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Nikakor ne moremo upati, da je korekcija že končana, nihajnost delniških tečajev na kapitalskih trgih je še vedno visoka.

Največ je odvisno od poteka trgovinske vojne, ki je trenutno poglavitna skrb kapitalskih trgov. Trgovinska vojna pa se ne umirja, prej nasprotno, predsednik Trump je napovedal celo zaostritev in z 2. aprilom uvedbo novih carin. Ekstremna in dolgotrajna trgovinska vojna pa vsekakor lahko pomeni nižjo gospodarsko rast in približevanje recesiji. To pa je, kot vemo, za delniške trge slaba napoved.

Žal ekonomski in politični analitiki napovedujejo, da Trumpov drugi mandat ne bo enak prvemu. Tokrat se je Trump obdal z izjemno agresivnimi posamezniki, naj omenimo samo podpredsednika JD Vancea in milijarderja Elona Muska, ki se ne bodo ustavili niti pred najbolj radikalnimi potezami in akcijami, kar se že kaže tudi v praksi. Tako je veliko vprašanje, če so Trumpove grožnje samo pogajalska taktika ali pa jih bo tokrat tudi uresničil, kar se boji ves demokratičen svet.

V obstoječih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi.

Nekaj olajšanja bi lahko prinesel ugoden razplet geo-političnih napetosti in spopadov, kot je rešitev rusko-ukrajinske vojne in bližnjevzhodnega spopada. Navadno tovrstne napetosti na kapitalske trge nimajo prevelikega vpliva, tokrat pa bi v pomanjkanju pozitivnih informacij to lahko med vlagatelje vneslo vsaj nekaj optimizma.

Vsekakor nas še vedno čakajo izjemno nepredvidljivi meseci. V takih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi, kot so delnice, obveznice in alternativne naložba, kot nam to narekuje naša izbrana naložbena strategija.

Tako namreč lahko znatno omilimo izgube in smo pripravljeni na novo rast kapitalskih trgov, ki bo po upadu nedvomno zopet nastopila.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

03/06/2025
Dolžina branja: 4 min
FB
LinkedIn

Z višanjem carin na uvoz iz Mehike, Kanade in predvsem Kitajske, pa tudi z grožnjami evropskim proizvajalcem avtomobilov, Trump jasno sporoča, da so njegovi ekonomski ukrepi resni in ne zgolj politična retorika. Toda kakšne so dejanske posledice takšnih ukrepov? Višje carine pomenijo dražje izdelke za potrošnike, pritisk na inflacijo in morebitno zmanjšanje gospodarske rasti.

Ali smo na pragu nove ekonomske krize ali pa bo globalni trg našel načine, kako se prilagoditi in premostiti ovire? V nadaljevanju analiziramo možne scenarije in posledice, ki jih lahko prinese ta trgovinska vojna.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Trenutno največja nevarnost svetovni trgovini in posledično tudi globalni gospodarski rasti je trgovinska vojna, ki jo je že zanetil novi ameriški predsednik Donald Trump.

Naj vas spomnimo, Trump je kmalu po ustoličenju že podpisal dekret o uvedbi carine na blago iz Mehike in Kanade v višini 25 % ter dodatnih 10 % carine na blago iz Kitajske, kot je napovedal pred volitvami. Ukrep naj bi stopil v veljavo 4. februarja, vendar ga je kasneje odložil za mesec dni. Obenem pa še vedno grozi z uvedbo carin tudi Evropi. Predvsem je tu najbolj odmevna 25 % carina na uvoz evropskih avtomobilov, katerih izdelava je evropska paradna industrija in bi bila z uvedbo carin tudi najbolj prizadeta. Prav gotovo pa je Trump že dokazal, da je njegove grožnje treba vzeti resno.

Trgovinska vojna prinaša dražje izdelke, inflacijo, negotovost in ostale ekonomske posledice.

Razumljivo so prizadete države že napovedale povračilne ukrepe. Nedvomno pa bo taka trgovinska vojna povzročila pritiske na zvišanje cen in dodatno inflacijo, kar pa globalni ekonomiji zagotovo ni v korist.

Kako lahko trgovinska vojna škodi svetovni ekonomiji?

Poleg inflacijskih pritiskov lahko pride do še resnejših posledic.

Trgovinska vojna manjših razsežnosti ekonomiji običajno ni nevarna, vpletena podjetja prizadetih sektorjev si običajno poiščejo nadomestne trge in tako nadoknadijo izgube.

Če pa gre za trgovinsko vojno večjih razsežnosti, kjer so prizadeti celotni sektorji mnogih držav, pa zadeva ni več nedolžna. Če podjetja oz. sektorji, ali pa kar celotne države ne uspejo nadomestiti prizadetih trgov, to pomeni manjšo prodajo podjetij in zmanjšane prihodke. To lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in posledično nižanje stroškov, kar pomeni seveda tudi odpuščanje delavcev.

Stopnja nezaposlenosti se lahko poveča, kar pomeni tlakovanje poti v upad gospodarske dejavnosti in v hujših primerih celo možnost recesije. Ob trenutno tako šibki globalni gospodarski rasti, ki se najbolj odraža prav v Evropi, bi trgovinska vojna predstavljala resno grožnjo evropski, pa tudi ameriški ekonomiji.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

V času prejšnje trgovinske vojne leta 2018, ki jo je prav tako zakuhal v prejšnjem mandatu predsednik Trump, je bila zaradi trgovinske vojne ameriška gospodarska rast nižja za 1 %, kot so izračunali ekonomski analitiki. Kot rečeno, ob tako nizki trenutni gospodarski rasti je 1 % lahko zelo veliko.

Analitiki in ekonomisti ponujajo nekaj rešitev, najbolj verjetna in logična se zdi večje ekonomsko povezovanje prizadetih držav, ki bi lahko z medsebojnimi sporazumi vsaj delno omilile situacijo.

Kakšen vpliv ima trgovinska vojna na kapitalske trge?

Nižji dobički podjetij imajo seveda neposredni vpliv na ceno njihovih delnic. Posredno pa pride do poslabšanja gospodarske klime, kar pomeni višjo inflacijo, nižjo gospodarsko rast, višjo stopnjo brezposelnosti, negativen vpliv na celotno ekonomijo, kar kapitalski trgi takoj prepoznajo, razpoloženje vlagateljev se poslabša in cene delnic navadno upadejo.

Prav to se dogaja na kapitalskih trgih v tem trenutku. Razpoloženje in čustva vlagateljev, ki ga merimo z ‘indeksom strahu in pohlepa’, se je v zadnjem obdobju močno poslabšal.

Gornja slika prikazuje trenutno vrednost ‘indeksa strahu in pohlepa’, ki je trenutno padel na vrednost 19 % oz. v območje ‘ekstremnega strahu’, kar pomeni, da samo 19 % vlagateljev še pričakuje nadaljevanje bikovskega trenda na kapitalskih trgih. Ta indeks se je v lanskem letu v povprečju gibal okoli vrednosti 45 – 50, mnogokrat pa celo prodrl v območje ‘pohlepa’ nad vrednost 50. To pomeni, da trenutno vlagatelji v povprečju seveda ne pričakujejo nadaljevanje bikovskega trenda in so pri investiranju močno previdni, kar se tudi pozna na gibanju kapitalskih trgov, ti so v zadnjem mesecu v večini upadli.

Lahko torej ugotovimo, da je Donald Trump s svojimi nepredvidljivimi akcijami in ekonomsko politiko v tem trenutku bolj grožnja kapitalskim trgom kot vzpodbuda, tako ocenjujejo vlagatelji. Tu pa igra glavno vlogo prav trgovinska vojna.

Sicer pa je stopnja inflacije v ZDA v januarju zopet nekoliko poskočila, na letnem nivoju je tako dosegla 3 %, kar seveda ne govori v prid nadaljnjemu zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke FED.

Kako so se na dogajanje odzvali kapitalski trgi?

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu februarju izgubil -0,7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil kar 3,7 % (EUR). Delnice trgov v razvoju pa tudi tokrat pozitivno, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v februarju pridobil 0,5 % (EUR). V USD so rezultati praktično enaki, razmerje dolar – evro se v februarju ni spremenilo.

Obveznice pa so se v februarju odrezale nekoliko bolje. Njihov evropski primerjalni indeks je tako porastel 0,7 % (EUR).

V februarju vrednost Bitcoina močno upadla

Po januarski rasti je v februarju prišlo do streznitve, kripto trge je zajel pesimizem.

Po inavguraciji je Trump, kot vemo, že naročil svoji administraciji vzpostavitev delovne skupine, ki bo pripravila zakonodajo in ukrepe v podporo širše uporabe Bitcoina, kot je obljubil v predvolilnem boju.

Vendar pa kakšnih konkretnih akcij do sedaj še ni predstavil. To bi lahko bil tudi razlog, da so nekateri vlagatelji izgubili potrpljenje in se odločili za prodajo.

Zagotovo pa ima Trump pri svojih načrtih v zvezi z Bitcoinom in s kripto valutami nasploh tudi močno opozicijo. Mnogo močnih igralcev v ameriških financah, med njimi tudi FED, se z njegovimi načrti ne strinjajo. Tako obstaja veliko vprašanje, kaj v zvezi s kripto valutami bo Trump sploh lahko uresničil.

Tako je Bitcoin v mesecu februarju močno izgubil na vrednosti. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, njegova vrednost je upadla za skoraj 18 % in se ustavila na vrednosti nekaj nad 81.000 EUR.

BITCOIN (BTC)

Tik pred objavo tega prispevka pa je v začetku marca v kripto svetu udarila novica, da je ameriški predsednik Donald Trump znova potrdil, da bosta tako Bitcoin kot Ethereum vključena poleg kripto valut XRP, Solana in Cardano v ameriške kripto rezerve, kot je obljubljal v predvolilnem boju. To je povzročilo pravo evforijo na kripto trgu, Bitcoin je skočil za 11 %, Ethereum 14 %, preostale tri kripto valute pa še mnogo več. Kasneje se je evforija umirila in vrednosti so nekoliko upadle.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Razpoloženje vlagateljev v območju ‘ekstremnega strahu’, še vedno visoka vrednotenja delnic (S&P 500 P/E faktor na vrednosti 28,7) ter grozeča trgovinska vojna z vsemi svojimi posledicami prav gotovo trenutno ne vnašajo optimizma na kapitalske trge. Marsikateri vlagatelj se sprašuje, če so časi za vlaganje primerni ali naj raje malo počaka.

Za nadaljevaje rasti oziroma bikovskega trenda preteklega leta tako kapitalski trgi nujno potrebujejo neko vzpodbudo, ki je trenutno žal ni na vidiku.

Nekaj optimizma sicer ponujajo dobri rezultati podjetij v četrtem kvartalu preteklega leta, ki so povečini presegli pričakovanja analitikov. Optimizem bi prinesel tudi ugoden razplet rusko-ukrajinske vojne ali pa vsaj rešitev palestinsko-izraelskega spopada, kar obljublja ameriški predsednik Trump, v kolikor je to v taki obliki sploh uresničljivo.

Kot pravi Warren Buffett: "Bodite pohlepni ko trgi krvavijo in previdni, ko na trgih vlada evforija."

Nekaj priložnosti sicer na kapitalskih trgih trenutno obstaja. EU namerava zaradi trenutnih geo-političnih napetosti močno povečati sredstva namenjena obrambi, kar pomeni priložnost predvsem za evropsko orožarsko industrijo. Če je etično to sploh imenovati priložnost. Res pa je, da je to prav gotovo eden izmed dejavnikov, ki je najbolj pripomogel k rasti evropskih kapitalskih trgov v zadnjem obdobju.

Priložnost je tudi Kitajska, katere gospodarska rast je nekoliko boljša od pričakovanja. Predvsem pa vlagatelji vidijo priložnost v kitajskem tehnološkem sektorju in razvoju kitajske umetne inteligence, ki je še vedno močno podcenjen, razvoj (DeepSeek) pa očitno močno konkurenčen ameriškim tehnološkim velikanom. Tako je celo veliki Apple sklenil partnerstvo s podjetjem Alibaba na področju integracije AI rešitev v svoje iPhone na Kitajskem, kar je lahko pomemben signal trgom. Tako so delnice Alibaba v letošnjem letu pridobile več kot 50 % vrednosti.

Vendar naj vas malo pomirimo. Na kapitalskih trgih se mnogokrat zgodi prav to, kar nihče ne pričakuje. Kot nemalokrat vlagateljem sporoča investitorski guru Warren Buffett: “Bodite pohlepni ko trgi krvavijo in previdni, ko na trgih vlada evforija.”

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

02/05/2025
Dolžina branja: 4 min
FB
LinkedIn

Začetek leta 2025 je bil na finančnih trgih vse prej kot dolgočasen. Inavguracija Donalda Trumpa je v svetovno ekonomijo vnesla val optimizma, a hkrati tudi veliko negotovosti. Njegovi prvi ukrepi – od trgovinskih carin do obljub o reformi kripto zakonodaje – so že sprožili burne odzive tako na borzah kot med ekonomisti.

V tem pregledu analiziramo, kako so se kapitalski trgi odzvali na Trumpove prve poteze, kaj pomeni nova trgovinska vojna, kako močno se povečuje vpliv tehnoloških gigantov in kakšna prihodnost čaka Bitcoin. Prav tako si bomo pogledali, kakšna tveganja in priložnosti čakajo vlagatelje v prihajajočih mesecih.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Ali bodo finančni trgi nadaljevali bikovski trend ali pa nas čaka povečana volatilnost? Preberite celotno analizo in odkrijte, kaj vse je januar prinesel svetovnemu gospodarstvu.

Trump na čelu ZDA – kaj sledi?

Daleč najpomembnejši dogodek v mesecu januarju za svetovno ekonomijo in politiko je brez dvoma ustoličenje Donalda Trumpa za novega/starega predsednika ZDA, ki pa je bil tudi pravi medijski spektakel. V Washingtonu so se tako poleg politikov zbrali tudi najpomembnejši ameriški gospodarstveniki, ki naj bi pomagali pri uresničitvi cilja ‘Amerika zopet prva’.

Nedvomno bo v svetu prišlo tako na političnem in ekonomskem področju do sprememb, vprašanje pa je seveda, če bo Trump vse obljube lahko tudi uresničil. Takoj po inavguraciji je že podpisal sveženj zakonov in dekretov, ki jih je napovedal pred volitvami. Svetovno javnost najbrž najbolj zanima, kako bo končal rusko-ukrajinsko vojno, kot je obljubil. Tega namreč še ni pojasnil, padec cen nafte, ki ga načrtuje, katere prihodki od prodaje financirajo vojno s strani Rusije, najbrž ne bo dovolj.

Trump: "Make America Great Again!"

Vlagatelje pa nas seveda najbolj zanima, kako bodo ti ukrepi vplivali na svetovno ekonomijo in posledično na kapitalske trge.

O tem smo sicer že pisali, so pa prvi obrisi bodoče ekonomske politike ZDA že nekoliko bolj jasni.

Začetek trgovinske vojne?

Časa Trump zares ne izgublja. Tako je nedavno že podpisal dekret o uvedbi carine na blago iz Mehike in Kanade v višini 25 % ter dodatnih 10 % carine na blago iz Kitajske, kot je napovedal. Ukrep stopi v veljavo 4. februarja. Obenem pa grozi z uvedbo carin tudi Evropi.

Trump opravičuje uvedbo carin poleg za ZDA nepoštene pozicije v trgovinski menjavi z nekaterimi državami tudi s potrebo po discipliniranju tistih držav, ki mejijo z ZDA, da bodo vodile bolj odgovorno politiko do ilegalnih migracij in preprodajo drog, ki močno škodujejo ZDA.

Razumljivo so te države že napovedale povračilne ukrepe. Nedvomno pa bo taka trgovinska vojna povzročila pritiske na zvišanje cen in dodatno inflacijo, kar ne govori v prid nadaljnjemu večjemu zniževanju obrestnih mer FED. Tik pred objavo tega prispevka so se že pojavili prvi učinki začetka trgovinske vojne, kapitalski trgi širom sveta so se na uvedbo carin odzvali s krepkimi padci.

Bikovski trend – ali je trajnosten?

Vodilni ekonomisti in analitiki si trenutno veliko opravka dajejo z napovedmi, če lahko v letošnjem letu pričakujemo nadaljevanje bikovskega trenda na kapitalskih trgih.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

V prid nadaljevanju je prav gotovo znižanje korporativnih davkov in deregulacija na področju gospodarstva v ZDA, kot je napovedal Trump. Trump je celo pozval ameriška, pa tudi druga podjetja, naj svojo proizvodnjo prenesejo v ZDA in tako postanejo del ameriške zgodbe o uspehu.

Posledično so visoka tudi pričakovanja grede rasti dobičkov ameriških podjetij in korporacij, ti se naj bi se povzpeli v letošnjem letu do 15 %. Temu v prid govori tudi januarska objava dosedanjih objavljenih rezultatov podjetij in korporacij znotraj indeksa S&P 500 za četrti kvartal preteklega leta, cca. 35 % jih je že bilo do sedaj, ki je povečini višja od pričakovanj analitikov. Rast dobičkov pa naj bi dosegla 11.5 %.

Borzni skeptiki navajajo kot zavoro nadaljevanju bikovskega trenda strah pred borznim balonom ter zelo možno rastočo inflacijo.

Kar se tiče letošnjih zniževanj obrestnih mer ameriške centralne banke FED, bo hitrost zniževanja kot sedaj kaže zaradi možne rastoče inflacije nižja od pričakovanj, pa vendar naj bi dosegla znižanje za skupno 0.5 % in tako dodatno pripomogla k ugodni gospodarski klimi in mehkemu pristanku ameriške ekonomije.

Borzni skeptiki pa navajajo kot zavoro nadaljevanju bikovskega trenda strah pred borznim balonom (zaradi trenutnih visokih vrednotenj tečajev delnic) ter zelo možno rastočo inflacijo (posledica uvedbe novih carin). Dodatno jih skrbi še previsoka koncentracija deleža največjih korporacij v strukturi rasti kapitalskih trgov, kar seveda povečuje tveganje, pa tudi šibka večina republikancev v ameriški zakonodajni veji oblasti (senat in kongres), kar pomeni, da bo Trump težje uresničeval svojo liberalno in kapitalskim trgom prijazno ekonomsko politiko.

Kot zanimivost:

Gornji graf pa kaže stopnjo koncentracije deležev podjetij in korporacij znotraj ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ki je zares ekstremna. Stopnja koncentracije pomeni višino deležev posameznih podjetij v indeksu glede na njegovo tržno kapitalizacijo.

Če bi bilo vsako podjetje zastopano z 1/500 vrednosti, bi bila vrednost v grafu 20. Lahko ugotovimo, da koncentracija ni bila še nikoli višja kot sedaj, kar zmanjšuje razpršenost sredstev in povečuje tveganost indeksa. Tako lahko razložimo tudi vedno večjo korelacijo med ameriškima delniškima indeksoma S&P 500 in tehnološkim indeksom Nasdaq. Najbolj se je tržna kapitalizacija namreč povečala prav tehnološkim podjetjem, zato je zastopanost v indeksu S&P 500 vedno višja.

Kako pa so se na dogajanje v januarju odzvali kapitalski trgi?

Na krilih optimizma so kapitalski trgi v prvem mesecu letošnjega leta povečini zrastli. Rezultati pa bi bili še boljši, če ne bi proti koncu januarja odjeknila novica, da je Kitajska sposobna razvijati rešitve s področja umetne inteligence mnogo ceneje, pa tudi hitreje kot ameriški tehnološki giganti. Tako je kitajsko podjetje DeepSeek 10. januarja lansiralo svojo prvo aplikacijo s področja umetne inteligence, delujočo na sistemih iOS in Android, ki si jo lahko uporabniki naložijo brezplačno na svoje telefone in računalnike. Pomembno je, da so bili stroški razvoja bistveno nižji od primerljivih aplikacij ameriških tehnoloških velikanov, prav tako pa je razvoj terjal komaj desetino računalniških kapacitet in moči, ki so jo porabili konkurenti.

To je takoj zasejalo dvome o bleščeči prihodnosti ter zgodbi o uspehu nadaljnjega razvoja in uporabe umetne inteligence ameriških tehnoloških podjetij, na krilih česar je ameriški tehnološki sektor v preteklem obdobju na kapitalskih trgih tudi najbolj zrastel. Po objavi je tako podjetje Nvidia izgubilo visokih 18 % vrednosti, pa tudi ostalim glavnim igralcem v tej zgodbi se ni godilo mnogo bolje. V naslednjih dneh se je sicer vednost ameriškega tehnološkega sektorja nekoliko popravila, dvom v uspešno prihodnost pa je ostal.

Po objavi novice o modelu DeepSeek je podjetje Nvidia izgubilo visokih 18 % vrednosti.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu januarju pridobil 3.1 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil kar 7.0 % (EUR). Delnice trgov v razvoju pa tokrat tudi pozitivno, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v decembru pridobil 1.4 % (EUR).

V USD bi bili rezultati nekoliko slabši, rast USD je tako tudi v januarju nekoliko pomagala evrskim vlagateljem.

Obveznice pa še vedno bolj ali manj capljajo na mestu. Njihov evropski primerjalni indeks je tako na izhodišču.

V januarju se je rast Bitcoina zopet nadaljevala

Po decembrskem zastoju se je rast vrednosti Bitcoina na krilih pričakovanja obljubljenih ukrepov na področju kripto valut novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v januarju spet nadaljevala.

Po inavguraciji je Trump že naročil svoji administraciji vzpostavitev delovne skupine, ki bo pripravila zakonodajo in ukrepe v podporo širše uporabe Bitcoina, kot je obljubil v predvolilnem boju. Cilj je uvedba Bitcoina kot nekakšne vzporedne valute USD, pa tudi del ameriških strateških finančnih rezerv naj bi se odslej vodil tudi v Bitcoinu, če gre temu verjeti.

ZDA naj bi postale kripto prestolnica, Trump pa “kripto predsednik.”

BITCOIN (BTC)

Vedno glasnejše pa so govorice uglednih analitikov in ekonomistov, med drugimi tudi ameriške centralne banke FED, da je takšno početje izjemno nevarno in lahko vodi v novo svetovno finančni krizo.

Svetovna ekonomija je nek ustaljen sistem, ki deluje po uveljavljenih načelih in določenih zakonitostih. Tak poseg bi lahko pomenil izjemno nesorazmerje in globalno nevarnost. Med drugim to lahko pomeni tudi slabitev ameriške valute USD, katere moč pa je za ameriško ekonomijo izrednega pomena in ji zagotavlja komparativno prednost v svetovni trgovini.

Tako je Bitcoin v mesecu januarju zopet pridobil na vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, njegova vrednost je narastla za skoraj 9 %. Vmes je zopet prebil je mejo 100.000 EUR in se na koncu meseca ustavil na vrednosti dobrih 98.000 EUR.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Zdi se, da že dolgo prihodnost kapitalskih trgov ni bila tako odvisna od enega samega človeka. Seveda mislimo s tem novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovih mnogokrat nerazumnih in nepredvidljivih akcij.

Trump, ki je poznan po svoji podpori liberalnim načelom v ekonomiji, bo prav gotovo dal močan pečat tudi kapitalskim trgom. Čeprav smo mnenja, da prav vseh svojih zamisli ne bo zmogel uresničiti, naj vas spomnimo na šibko večino republikancev v ameriških zakonodajnih institucijah, pa ga seveda ne gre podcenjevati. Novega mandata se je lotil zelo zagnano. Vsekakor nas skrbi, do kakšnih razsežnosti bi lahko šla že začeta trgovinska vojna, ki za ekonomijo in posledično kapitalske trge seveda ni nikoli dobrodošla. Uganka je tudi usoda kripto valut, kaj od napovedanega bo Trump lahko uresničil, je glavno vprašanje.

Močno opozicijo ima trenutno v stališčih demokratov, pa ameriška centralna banka FED, ki naj bi bila neodvisna institucija, je daleč o tega, da bi podpirala vse njegove zamisli in predloge.

Vsekakor nas čakajo izjemno nepredvidljivi meseci. Upamo, da bo kljub vsemu prevladal zdrav razum, ki bo tako podlaga za nadaljevanje bikovskega trenda in še eno na kapitalskih trgih pozitivno leto.

Trump, ki je poznam po svoji podpori liberalnim načelom v ekonomiji, bo prav gotovo dal močan pečat tudi kapitalskim trgom.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE