Draga Ana,

pišem vam s težkim srcem in občutkom popolne izčrpanosti. Že leta sledim vašim nasvetom in se trudim, da bi svoje finance spravil na zeleno vejo. A žal se vedno znova znajdem v istem začaranem krogu – mesec za mesecem komaj pridem skozi, nikoli ne morem ničesar privarčevati. Vaše besede in nasveti mi sicer dajejo upanje, privarčujem nekaj malega, uzrem luč na koncu tunela in se finančno sprostim … A pod črto zopet slej ko prej pristanem tam, kjer zadnji teden pred plačo v trgovini kupujem nujnosti s kovanci. Ko že mislim, da bo letos drugače in bo regres pomenil sproščeno poletje, se mi pokvari avto in namesto za dopust regres porabim za popravilo. Vedno ista pesem. Sit sem je že!

Živim v nenehnem kupčkanju in preračunavanju svojega denarja. Finančni stres je postal moj stalni občutek. Zdi se mi, da sem ujet v brezupno situacijo, iz katere ni izhoda. Kljub vsemu trudu, pisanju izdatkov, varčevanju pri nakupih, dajanju denarja na stran, na koncu meseca vedno ostanem z nekaj evri v žepu, s katerimi moram preživeti do naslednje plače. Zadnji teden pred plačo je vedno nočna mora, ko dobesedno životarim in štejem vsak cent. Na koncu naredim iz obupa vedno kaj neumnega in s tistimi zadnjimi evri v žepu kupim hitro srečko ali pa si privoščim čokoladne palačinke v restavraciji. Pač, še tiste zadnje evre nekam vržem stran, ker je itak vseeno …

Ne morem več. Počutim se, kot da se vrtim v krogu. Tudi ko sem zamenjal službo in odprl s.p. In so prihodki veliko večji, je situacija ista. In sit sem že tega, da si vedno znova razlagam: “Ko menjalnik popravim pa tisto mašino kupim … potem pa bo bolje. Samo še tale strošek pa ono reč popravim, pa bo.” Pa ne bo! Ker nikoli ni. Vedno pride nekaj novega. In vedno je nekaj nujnega. In nikoli ne ostane dovolj.

Vem, da ste vedno poudarjali pomembnost spremljanja proračuna in skrbnega načrtovanja, a enostavno ne vidim več smisla v tem. Kaj mi pomaga proračun, če itak vse porabim še pred koncem meseca za nujnosti? Kaj mi pomaga voditi proračun, če si ne morem privoščiti niti osnovnih stvari? Če denar skopni še pred koncem meseca, ne glede na to, kako varčujem in pazim?

Kako naj se izkopljem iz tega brezna? Kako naj premagam občutek brezupa in najdem način, da končno začnem živeti in ne zgolj preživeti? Kako naj najdem pot iz te finančne nočne more?

Ali je sploh rešitev za takšne, kot sem jaz? Prosim, ne svetujte mi, da moram začeti služiti več … Enostavno ne morem več. Ne morem več niti tuhtati o tem, kako bi delal še eno popoldansko delo ali zopet zamenjal službo. Utrujen sem. Ali ni rešitve za nas, ki nismo bogati? Je takšno življenje iz meseca v mesec tisto, ki nam je usojeno in se moram s tem sprijazniti?

S spoštovanjem, a v obupu,

Andrej