Včasih nepričakovano dobimo nekaj denarja, ga podedujemo ali pa smo varčevali dlje časa in bi denar radi oplemenitili. Obstajajo številne rešitve in vsaka ni ustrezna za nas, a kaj, ko se običajno odpravimo po najbližji nasvet – k prijatelju, sorodniku, znancu … Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec v radijski oddaji Svetovalnica poslušalce opozarjata na slabe prakse in jih usmerjata na pravo pot.

Oglasil se jima je tudi Jani, ki pravi: “Vem, da nisem kot večina tistih, ki vam piše ali kliče v oddajo, ampak vseeno, kdor jezika špara … Na varčevalnem računu imam približno 45 tisoč evrov, ki mi tam samo “ležijo”. Rad bi nekaj naredil s tem denarjem, da se malo namnoži za stara leta. Kam naj ga dam, da bo kupček zrasel?”

Investiranje nam lahko tudi več odnese, kot prinese

Odgovor osebnega finančnega svetovalca bi marsikoga presenetil, a dejstvo je, da je to edini pravi način, kako priti do želenega cilja. “Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas poudarjamo, koliko denarja lahko investiramo in koliko denarja moram imeti na voljo v varnostni rezervi. Ta mora znašati od tri do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Če naša družina porabi 1000 eur na mesec, potem moramo biti to od 3 do 12 tisoč evrov. Varčevalni račun je idealno mesto za varnostno rezervo,” pravi Mitja Vezovišek.

Ob tem poudarja, da nekaterim takšna količina denarja na računu predstavlja tudi težavo, naredijo si varnostno rezervo, ki je ne morejo “gledati”. To pomeni, da jo enostavno morajo zapraviti. “Da do tega ne bi prišlo po nepotrebnem, denar lahko naložite v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu. Zakaj? Ker boste potrebovali nekaj dni, da dobite denar nazaj na svoj račun.”

Če se vrnemo nazaj k izzivu, ki nam ga je posredoval Jani, pa osebni finančni svetovalec pravi: “Ko bo ustvaril ustrezno varnostno rezervo, mora za preostali znesek narediti investicijski načrt. Pri tem je pomembno, da ve, kaj želi, koliko časa ima na voljo, koliko tveganja je pripravljen sprejeti in kakšne so dosedanje izkušnje.” Pri tem je pomembna tudi njegova starost, sploh, če želi varčevati za dolgoročne cilje.

Investiranje danes pa nam lahko kaj hitro več odnese, kot prinese. Danes smo namreč v okolju, ko je netvegana obrestna mera, to je obrestna mera, ki nam jo da banka za depozit, zelo nizka. Znaša 0,5 % ob vezavi denarja za eno leto. Na drugi strani pa imamo inflacijo, ki znaša približno 2 %, kar pomeni, ob enoletni vezavi in 0,5 % obrestni meri ter 2 % inflaciji, izgubo v višini 1,5 %, opozarja Mitja Vezovišek ter dodaja, da smo v tem okolju tako prisiljeni tvegati, če želimo ohraniti vrednost denarja, da bomo tudi čez eno leto lahko kupili enako količino kruha, kot danes.

Kam naj torej naložimo denar?

“Ni preprostega odgovora. Ugotoviti moramo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti. Če je to denar, ki ga potrebujemo čez 2 leti za nakup stanovanja, potem ga vseeno imejmo na banki in recimo, da bomo rajši nič tvegali in malce izgubili, a se bomo ubranili velikih potencialnih izgub, a tudi donosa. Če pa smo pripravljeni tvegati, pa se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni tvegati. Za takšno količino denarja obstaja ogromno produktov, ki bi jih lahko predlagali, a brez načrta nobenega.”

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno to, da obstaja veliko ljudi, ki z manjšimi zneski, kot je 15 tisoč evrov pridejo do posameznih ponudnikov in jih ti prepričajo, da je treba vložiti denar prav v njihov produkt, ne glede na to, ali je za stranko primeren ali ne. Gre za prodajalce finančnih storitev, za katere ni nujno, da bodo delali v našo korist.

Torej, za svoj denar moramo narediti investicijski načrt, če ne želimo biti na strani izgube, ampak le-tega ustrezno oplemenititi.