Ste že kdaj kupili veliko vrečko čipsa in ko ste vrečo odprli … se je zdelo, kot da jo je nekdo pozabil do konca napolniti? Da, to je skrčflacija – čarobni trik v svetu nakupovanja, kjer izdelki nenadoma “shujšajo”, vaša denarnica pa ostane enako obremenjena.
Dobrodošli v svetu, kjer je več res manj!
Več denarja, manj muzike
Skrčflacija je izraz, ki se nanaša na prakso zmanjševanja velikosti ali količine izdelka, medtem ko njegova cena ostaja enaka. To prefinjeno strategijo uporabljajo proizvajalci in trgovci kot način za ohranjanje marž, ne da bi izrecno dvignili cene. Čarovniški trik, kjer izginja vsebina, cena pa ostane nespremenjena.
In če mislite, da ste imuni na te majhne trike, pomislite še enkrat. Skrčflacija je subtilna oblika inflacije, ki jo potrošniki pogosto spregledamo in nevede plačujemo več za manj. Je v resnici precej stara taktika zavajanja potrošnika, ki pa se je ob vedno večji in pestri ponudbi lahko tiho razbohotila na naših policah.
ZPS opozarja: "Skrčflacija:
še vedno je tu!"
Zveza potrošnikov Slovenije nenehno raziskuje in analizira takšne potrošniku neprijazne prakse v Sloveniji. Če nanje ne bi glasno opozarjali, bi potrošniki še naprej kupovali v nevednosti, a z nemirnim občutkom negotovosti, da nekaj ne štima … Pred kratkim so na ZPS zato zbrali nov seznam aktualnih izdelkov, ki so se »skrčili« v zadnjem obdobju, da nam lajšajo nakupovalne odločitve. Preverite jih tukaj.
Taktike in triki skrčflacije
Z razvojem psihologije smo prejeli ključe do človeškega uma. Odprli smo Pandorino skrinjico, polno skrivnosti o tem, kako nas lahko besede in občutja premaknejo, in nehote omogočili, da so te informacije postale igralna karta v rokah mojstrov manipulacije.
Poglejmo si tipe psiholoških pasti, ki se jih premišljeno postavlja v naš potrošniški vsakdan.
-
Zmanjšanje količine:
Pogosta praksa, kjer embalaža izdelka ostane enake velikosti, vendar se količina samega izdelka zmanjša. Primer tega je pakiranje čipsa, ki vsebuje manjšo količino izdelka. -
Sprememba sestavin:
Izdelek ohrani ceno, kljub temu, da izgubi na kakovosti z uporabo cenejših sestavin. Na primer, čokolada lahko vsebuje manjši delež kakava. -
Zmanjšanje kakovosti:
Za zmanjšanje proizvodnih stroškov se zniža kakovost izdelave. Na primer, uporabi se tanjša plastika pri izdelavi igrač. -
Sprememba embalaže:
Embalaža izdelka postane večja ali vizualno privlačnejša, medtem ko sam izdelek ostane nespremenjen ali se celo zmanjša. -
Počasno dvigovanje cene:
Cena izdelka se postopoma in skoraj neopazno dviguje, s čimer se izogne očitnim podražitvam. -
Marketinški triki:
Uporaba fraz, kot je "nova in izboljšana formula", služi prikrivanju dejstva, da je izdelek zmanjšan ali kako drugače spremenjen. -
"Eko" izgovori:
Trditve, da so spremembe izvedene iz okoljskih razlogov, čeprav so v resnici finančno motivirane. -
Ponudba "premium" različic:
Standardni izdelek se poslabša, medtem ko se hkrati ponudi dražja 'premium' različica, ki je kakovostno enaka originalnemu izdelku.
Strašljivo? V sodobnem potrošniškem svetu so te taktike in triki skrčflacije postali skoraj neviden, a vseprisoten del našega vsakdana. Prepleteni so s subtilnimi psihološkimi mehanizmi, ki izkoriščajo naše percepcije, navade in pričakovanja. Kot potrošniki smo pogosto nezavedno ujeti v te mreže marketinških strategij, ki ciljajo na našo željo po vrednosti, kakovosti in udobju. Dobrodošli v realnost.
Kaj lahko kot potrošniki naredimo proti skrčflaciji?
-
Ostanimo obveščeni:
Bodite pozorni na izdelke, ki jih redno kupujete, in na njihovo velikost ali količino. Če opazite znatno zmanjšanje velikosti brez ustreznega znižanja cene, razmislite o alternativah ali izrazite svoje pomisleke proizvajalcu. -
Beremo etikete:
Natančno preverjajte etikete in embalažo izdelkov. Proizvajalci so običajno dolžni razkriti spremembe v količini ali velikosti na embalaži. -
Podpora potrošniškim organizacijam:
Podprite organizacije, ki spremljajo in poročajo o takšnih praksah. Te skupine pogosto pritiskajo na podjetja, da ohranjajo preglednost in poštene prakse. V Sloveniji je najmočnejša na tem področju neodvisna, neprofitna, mednarodno priznana nevladna organizacija ZPS – zveza potrošnikov Slovenije. -
Pritožbe:
Če naletite na skrčflacijo pri določenem izdelku, ne ostanite tiho. Naslovite to na proizvajalca ali prodajalca. Pritisk potrošnikov bo najlažje povzročil, da bodo premislili o svojih prodajnih strategijah. -
Pametno nakupovanje:
Bodite preudaren kupec. Iščite alternative, primerjajte cene na enoto ali težo in razmislite o količinskem nakupu, kadar je to možno. -
Tržna konkurenca:
Podprite blagovne znamke in podjetja, ki negujejo poštene, pregledne in dosledne prakse postavljanja cen. -
Povej naprej:
Osveščanje o skrčflaciji, da bo več potrošnikov seznanjenih s to prakso in bodo lahko sprejemali informirane odločitve. -
Bojkot:
V skrajnih primerih razmislite o bojkotu izdelkov ali blagovnih znamk, ki se poslužujejo skrčflacije in podobnih spornih praks. To pošlje močno sporočilo podjetjem o pomembnosti poštenega postavljanja cen izdelkov na trgu.
Čeprav je težko popolnoma odpraviti skrčflacijo, lahko ozaveščenost in zagovorništvo potrošnikovih pravic pomagata zmanjšati njeno razširjenost. In tako spodbudimo podjetja, da ohranjajo preglednost in poštenost pri svojih cenovnih politikah (in praksah).
Kaj pa etika? Transparentnost kot temelj zaupanja
Medtem ko je razumljivo, da podjetja stremijo k ohranjanju dobička, ostaja dejstvo, da je skrčflacija etično vprašljiva praksa, ki zavaja potrošnike. Kljub temu, da se podjetja soočajo s številnimi izzivi, kot so naraščajoči stroški proizvodnje, inflacija in logistične težave, bi morala biti transparentnost do potrošnikov na prvem mestu.
Ko podjetja zmanjšajo količino ali kakovost izdelka, ne da bi to jasno komunicirala, potrošniki verjamejo, da še vedno kupujejo isti izdelek. To je zavajajoče in lahko vodi do izgube zaupanja, ko potrošniki odkrijejo resnico. Če bi bila podjetja odprta o spremembah in razlogih zanje, bi potrošniki lahko bolj razumeli situacijo in sprejeli informirano odločitev. Tudi kot potrošniki se namreč velikokrat znajdemo v vlogi proizvajalca ali ponudnika in višanje cen (četudi z nelagodjem) tako sprejmemo vsaj z razumevanjem.
Kot pravijo, kratkoročni dobički ne smejo ogroziti dolgoročne integritete, kajne?
Potrošniki imamo moč …
… da postavimo meje in zahtevamo etično in moralno integriteto od ponudnikov.
Ne moremo pristajati na prakse, ki nas z igranjem na občutek krivde silijo v okoljsko osveščene in družbeno koristne nakupe, a hkrati z uporabo t.i. ‘gaslighting’ in drugih manipulativnih metod zbijajo vrednost našemu nakupu.
Izreči odločen »Ne!« takim praksam ni le izraz naše moči, ampak tudi jasno sporočilo, da ne bomo tolerirali narcisoidnega odnosa, ki ima svoj rok trajanja. S tem ne prekinjamo le toksičnosti, ampak tudi spodbujamo okolje, kjer so cenjeni kakovost, spoštovanje in etično ravnanje.
Prispevajmo h kulturi, kjer je potrošnik spoštovan in kjer etična poslovna praksa prevladuje.
V dobi potrošništva, kjer kakovostni izdelki in etični trgovci obstajajo, je naša izbira, koga bomo podprli. Naučimo se reči »Ne« tam, kjer nismo cenjeni ali spoštovani, in s tem prispevajmo h kulturi, kjer je potrošnik spoštovan in kjer etična poslovna praksa prevladuje. To je pot k bolj zdravemu in odgovornemu potrošniškemu svetu, kjer je vsak nakup ne le transakcija, ampak izjava o naših vrednotah.