moški in ženske ravnajo z denarjem drugače

Ali so nakupovalni centri resnično ženski raj in moški pekel? Pravijo, da je za ženske šoping terapija za dušo. In da moški vidijo trgovine kot nekaj, česar se je treba izogibati, razen če gre za nujno potrebo. Ali je torej res, da ženske nakupujejo, moški pa kupijo?

In nenazadnje, kako se spolna različnost odraža v finančnem upravljanju in investiranju? So moški res bolj usmerjeni v dolgoročno varčevanje in investiranje, medtem ko so ženske tiste, ki skrbijo za vsakodnevno upravljanje denarja in nakupovanje?

Podajte se skupaj z nami v raziskovanje, ali so ti stereotipi resnično utemeljeni ali pa gre zgolj za družbeno ustvarjene mite, ki se z leti prenašajo iz generacije v generacijo.

Ženske so iz Emporiuma, moški iz Merkurja?

»Ženske so zapravljivke – obožujejo luksuz in zapravljajo nespametno.«

»Moški so praktični kupci – kupujejo le tisto, kar potrebujejo.«

»Ženske bolj obvladajo upravljanje družinskega proračuna in vsakodnevno nakupovanje.«

»Moški so boljši investitorji.«

In tako se vije dolg seznam stereotipov, ki nas glede na spol razlikujejo po naših potrošniških in naložbenih navadah.

Vendar, ali so te trditve resnično utemeljene? Ali ženske res v nakupovanju vidijo svoj najljubši hobi, ki jih preobrazi v neustavljive zapravljivke? In moški? Ali je res, da se v trgovinah počutijo kot ribe na suhem? Poglejmo si številke in jih podajmo ob bok prepričanjem, v katerih živimo.

»Ženske uživajo v šopingu. Moški mrzijo trgovine.«

Potrošniške navade samskih ljudi: kaj pravijo številke?

Kdo bi si mislil, da lahko samskost vpliva na način, kako odpiramo denarnice? V naši najnovejši raziskovalni avanturi smo se poglobili v letne izdatke potrošnikov in odkrili nekaj presenetljivih trendov med samskimi ženskami in moškimi. Koga več stane:

Hrana

Moški in njihova ljubezen do želodca (in alkohola)

Stroški hrane pri samskih moških presegajo ženske za 8,32 %.A to še ni vse – samski vitezi porabijo več kot dvakrat toliko za alkoholne pijače kot njihove ženske kolegice.

Oblačila

Ženske in njihov modni raj

Za oblačila in tovrstne storitve dame v povprečju porabijo 28,27 % več kot gospodje.

Avtomobili

Moški, hitrost in štirikolesniki

Pri osebnih prevoznih stroških so moški zapeljali v ospredje s kar 40 % večjimi izdatki. Seveda, avto ni le prevozno sredstvo, ampak tudi statusni simbol, kajne?

Zabava

Moški so za hece …

Ko gre za zabavo, moški porabijo kar 63,54 % več kot ženske. Se morajo sprostiti po dolgem delovnem tednu?

Hišni ljubljenčki

Ženske in njihovi kosmati prijatelji

Pri ženskah pa prevladuje ljubezen do hišnih ljubljenčkov, saj za njih letno porabijo kar 56,68 % več.

Ti podatki razkrivajo, da samski moški na splošno porabijo več kot samske ženske. A zakaj? Eden izmed dejavnikov bi lahko bila razlika v plačah. Po zadnjih podatkih so ženske še vedno plačane približno 17 % manj kot moški.

Že ta raziskava razkriva, kako pogosto lahko stereotipi zavajajo. Tradicionalno gledano naj bi bili moški tisti, ki “ne zapravljajo časa v trgovinah”, a podatki kažejo, da ko se odločijo za nakup, znajo zapraviti več kot ženske. Od avtomobilov do zabave, moški svoj denar radi usmerjajo v kategorije, ki jim ponujajo občutek užitka in statusa.

Po drugi strani pa ženske, pogosto označene kot “zapletene zapravljivke”, kažejo večjo naklonjenost k izdatkom, ki gojijo odnose in skrb – kot so nakupi za hišne ljubljenčke. Poleg tega je njihova večja poraba za oblačila morda odsev družbenih pričakovanj o videzu, kar odpira globlje vprašanje o tem, kako družba oblikuje naše potrošniške navade.

Kako pa se spremenijo naše potrošniške navade, ko prestopimo prag samskosti in vstopimo v svet zvez? Ali se moški in ženske še naprej držijo svojih značilnih vzorcev nakupovanja ali pa ljubezen prinese novo dinamiko v naše gospodarsko vedenje?

Družinsko življenje: kdo zapravlja in za kaj?

V partnerstvu se finančno upravljanje spremeni. Od impulzivnega nakupovanja k skupnemu planiranju – kako se potrošne navade žensk in moških prilagodijo v tem novem kontekstu? Raziskujemo, ali se ohranjajo individualne želje ali prevladujejo družinske potrebe. Odločitve zdaj vključujejo otroke, dom in skupno prihodnost. Ali to pomeni novo finančno ravnotežje ali le preoblikovanje starih navad?

1. Finančne prednostne naloge

Zadnja raziskava razkriva, da dajejo moški večji poudarek povečanju pokojninskih prihrankov, kar kaže na njihovo usmerjenost v dolgoročno finančno varnost. Po drugi strani pa ženske na prvo mesto postavljajo “podporo družini”, vključno z načrtovanjem družine, varstvom otrok in skrbjo za starše ali sorodnike. Ta razlika v prioritetah odraža globoko različne poglede na finančno odgovornost in skrb.

2. Pokojninsko varčevanje?

Vprašanje pokojninskega varčevanja pri ženskah razkriva nekaj presenetljivih statistik.

Zaradi nižjih dohodkov in družinsko usmerjenih finančnih prioritet redkeje varčujejo za pokojnino. Kar polovica žensk, starih med 55 in 66 let, nima osebnih pokojninskih prihrankov. Poleg tega so prihranki moških v povprečju za vsaj 25 % višji od ženskih. Ta razlika odseva pomembno vprašanje o enakosti in finančni varnosti v poznejših letih življenja.

Moški več za pokojnino, ženske več za družino.

3. Naložbe

O različnih naložbenih navadah moških in žensk je bilo opravljenih veliko študij. Večina jih ugotavlja, da so moški bolj prepričani v svoje finančno znanje in bolj odprti za tvegane naložbe. Ženske pa so bolj previdne vlagateljice, ki so usmerjene v prihodnost. Ni presenetljivo, da so študije pokazale, da sta naložbena strategija in morebitna uspešnost povprečne ženske praviloma bolj stabilni kot pri povprečnem moškem.

milenijskih moških investira denar

0 %

milenijskih žensk investira denar

0 %

Ženske morda prekašajo moške pri naložbeni strategiji, vendar se moški še vedno bolj zanimajo za naložbe. Raziskava je pokazala, da 70 odstotkov milenijskih moških uživa v upravljanju svojih naložb, medtem ko je med milenijskimi ženskami takih le 36 odstotkov.

Nedavna študija družbe Fidelity je pokazala, da so ženske vlagateljice uspešnejše od moških: “Ženske zasenčijo moške z naložbeno strategijo “kupi in drži” v primerjavi s pogostim trgovanjem, ki sčasoma običajno zavira uspešnost.”

Ženske zapravijo več –
za druge

Stereotipi ostajajo prav to, kar so – posplošene in preproste interpretacije kompleksne resničnosti. Potrošniške navade se razvijajo in spreminjajo, pogosto na načine, ki jih ne pričakujemo.

Kdo torej bolje upravlja z denarjem?

Kljub obilici podatkov in statistik to vprašanje ostaja odprto. Pod njimi je težko potegniti črto in narediti zaključek, s katerim se bomo strinjali vsi.

Statistika je zgovorna:

Ženske manj zaslužijo.
Moški več zapravijo, vendar manj nakupijo.
Ženske več vlagajo v svojo družino.
Moški več vlagajo v finančne trge.
Ko ženske vseeno vstopijo na finančne trge, pa so pri tem bolj uspešne.

"Sama imam ta privilegij, da že dve desetletji pomagam ljudem spreminjati njihovo finančno sliko in imam vpogled v največje »skrivnosti« porabe denarja. Preveč primerov sem videla, kjer ženske ravno zaradi vseh obveznosti, ki jih imajo komaj shajajo skozi mesec, ko na drugi strani njihovim partnerjem ostaja denar (vendar na žalost ne za družino) ali pa tudi ne, ker svoj del porabijo za svoje cilje, hobije itn. Prav je, da se o tem pogovarjamo in ustvarimo odnos, v katerem se bomo počutili varno."

Ana Vezovišek FINANČNA MENTORICA

Kaj bomo torej rekli? Morda zaključimo raje diplomatsko – da smo si (zaenkrat še) zelo različni. Kaj pa bodo prinesle nove generacije, pri katerih se stara patriarhalna zapuščina »moškega, ki nosi kruh« vedno bolj drobi in izgublja? Je morda na pohodu brisanje razlik med spoloma v tem, kako finančno sobivamo? Upamo, da. Le tako bi lahko pridobili najboljše od potrošniških (in naložbenih) navad obeh spolov.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Če bi vas vprašali, koliko denarja menite, da Slovenci hranimo na banki, bi bilo vaše prvo ugibanje verjetno daleč od resnice. Naša mini raziskava je pokazala, da večina ljudi zmedeno zavrti z očmi in ugiba znesek nekje med 20 in 200 milijoni evrov. Toda presenetljiva resnica je, da Slovenci na banki hranimo več kot 26 milijard evrov. Da, prav ste prebrali – milijard, ne milijonov!

Če bi ta denar pretvorili v stotake in iz njih zgradili stolp, bi desetkrat presegli višino Triglava. Kljub skromnim obrestnim meram (beri: kljub temu, da nam denar na banki ne doprinese ničesar), Slovenci ostajamo zvesti varčevanju na banki. Naša zvestoba bankam tako močno presega našo zvestobo v zakonu.

Koliko denarja torej leži na slovenskih bankah?

Preveč. In vsako leto še več.

Kljub vašemu odkritemu začudenju nad goro denarja, ki se nabira na banki, vas bomo zlahka spravili še enkrat v zadrego: “Kje pa vi hranite svoj denar? Kam se pa vam steka plača? Kje imate pa vi večino svojih prihrankov?“

In hitro boste ugotovili, da ste sami del dobrodušne ekipe prostovoljcev, ki bankam pomaga graditi denarne nebotičnike.

"Šparali bomo na banki, pa tudi če nas to stane zadnjega centa."

V primerjavi z Evropo ali preostalim svetom, smo svojstven fenomen. Drugje v evroobmočju veliko več vlagajo v življenjska in pokojninska zavarovanja ter v delnice in investicijske sklade. Mi pa iz leta v leto še bolj polnimo že tako nabite žepe slovenskih bank. Ne glede na to, da nas finančne avtoritete že malodane moledujejo, da sredstva prerazporedimo in preudarneje vlagamo, smo Slovenci neomajni: “Šparali bomo na banki, pa tudi če nas to stane zadnjega centa.”

Trn v peti je bolje kot denar v žepu

V tokratnem prispevku si ne nadejamo izruti te globoke zakoreninjenosti. Kdor je že kdaj poskusil izvleči hren iz zemlje s čajno žličko, ve, da nekateri podvigi preprosto niso vredni truda. Vendar nas je še vedno zanimalo – zakaj je temu tako? Čemu smo Slovenci tako trmasto konzervativni?

Smo pametni, sposobni, in globalno prepoznani po številnih intelektualnih in drugih dosežkih. Smo narod znanstvenikov, uspešnih podjetnikov in prodornih inovatorjev … Kje se torej zatakne, ko razmišljamo, kako bomo ravnali s svojim denarjem?

Dedna nezaupljivost

Zgodovinsko gledano smo narod, ki ima raje svoje korenine globoko zasajene v domači zemlji, še posebej, ko gre za hrambo našega težko prisluženega denarja. Kot pijanec plota se držimo domačega vrta in ostajamo skeptični do sosedove trave, čeprav mu je ne prenehamo zavidati.

Cenimo svojo zgodovino, kulturo in običaje, ki nezavedno usmerjajo tudi naše finančne odločitve. Počasi in previdno se sicer odpiramo novim priložnostim, vendar le, če ne ogrožajo naše tradicionalne varnosti. Skepticizem do tujih bank tako ni nič drugega kot odsev naše naravne previdnosti in ljubezni do domačega (pa četudi ni Slovenca, ki ne preklinja čez banke).

Banka ni edina možnost. Obstajajo alternative!

Strah je naša narodna noša

Naša nezaupljivost je torej že skoraj stereotip naše kulturne dediščine v katero smo vzgojeni in v kateri živimo. Varen odnos, ki smo ga (ali pa ga nismo) izkusili v preteklosti pogojuje to, ali bomo odprti (ali zaprti) do novega, tujega in neznanega. In kot namiguje naša tradicionalno konzervativna drža, je v našem DNK očitno bolj zapisana slaba izkušnja pred sosedovim koscem, pa naj ima na obrazu še tako širok nasmeh.

V svetu, kjer se zdi, da je denar vse bolj virtualen in oddaljen, nam je domača banka varen pristan, kjer mu vladajo znani obrazci in prijazni obrazi. Tako mnogi Slovenci raje izberemo domače finančne institucije, ki nam nudijo občutek znanega in varnega. Ko se gre za naš denar, je franšiza “Hitri & drzni” za nas srhljiva grozljivka.

Ko se gre za naš denar, je franšiza "Hitri & drzni" za nas srhljiva grozljivka.

Od kmečkih uporov do bančne ponižnosti

Naš odnos do tujega in neznanega sega globoko v slovensko zgodovinsko tkivo. Geografske, politične in zgodovinske silnice so skozi stoletja izklesale našo nacionalno zavest, ki jo je zaznamovala tudi naša finančna skrbnost. Skoraj pol tisočletja nazaj je prizor kmečkih uporov, čeprav neuspešnih, postal del slovenske narodne identitete. In tako kot so naši predniki nezaupljivo gledali tuje plemiče, tudi mi danes zadržujemo dih, ko tuja banka poskuša zapeljati naše trdo prislužene prihranke.

Strah pred neznanim nas tako drži v zavetju domačih bank, obenem pa nas drži nazaj, ko gre za pridobivanje finančnega znanja in sprejemanje preudarnih odločitev. Naša preteklost ni le zgodba o odporu in uporu, temveč tudi o finančni previdnosti, ki se zrcali v našem bančnem (in investicijskem) nezaupanju.

Zgodovinski revolucionarji, od Trubarja do Vodnika, so utirali pot slovenske kulturne in narodne zavesti. S povečanjem izobrazbe se je naša narodna zavest okrepila, a vzporedno se je okrepilo tudi naše finančno nezaupanje.

Izjemna slovenska psihologa, A. Trstenjak in J. Musek, sta veliko proučevala slovensko identiteto. Tolikokrat smo bili zatrti in pri svojih uporih neuspešni, da smo postali bolj premišljeni, zadržani, hladni in previdni v svojih odločitvah, obenem pa disciplinirani in delovno usmerjeni.

“Kako naj zaupam nekomu, ki je izdal mojega (pra)deda?”

Težko. Medgeneracijski prenos te nezaupljivosti je močan in razbijanje tega vzorca pomeni veliko več kot zgolj soočanje s preteklostjo. Pomeni odločitev, da vzamemo stvari v svoje roke in prekinemo cikel, ki se ponavlja že od 16. stoletja. Ljudje smo bitja odnosov in se počutimo varne v okoljih, ki so nam znana ter ob ljudeh, ki so nam podobni.

Tujec, tuj jezik ali tuja banka v nas vzbujajo nelagodje in strah, ki nas odvrača od novih izkušenj. Prebijanje tega zidu strahu in nezaupanja je prvi korak k odpiranju novih vrat, ne le v svetu bančništva, ampak tudi v širšem spektru naših življenj.

Toda, če želimo stopiti korak naprej, moramo prekiniti ta večstoletni cikel nezaupanja.

Čas je, da ponovno ovrednotimo, kaj pomeni “tuje” in “domače” v našem finančnem svetu in morda, prav morda, najdemo nove poti zaupanja in rasti.

V svetu, kjer se denar in finance vedno bolj virtualizirata, je morda čas, da pretehtamo svoje strahove in sprejmemo nove možnosti, ki nam jih ponuja globalizirano finančno okolje.

denarja leži na slovenskih bankah

+ 0 €

Kaj kaže praksa?

V svoji dnevni praksi opažamo, da je starejšim težje stopiti na pot raziskovanja nečesa novega, prav tako so manj pripravljeni pridobivati nove izkušnje. Dejstvo je, da se veliko lažje in hitreje gibljejo v znanem svetu, četudi vedo, da ta ni najbolj udoben ali dobičkonosen za njih. Vse slabosti tega sveta namreč že poznajo in si zato rečejo: “Ah, vem, da denar na banki izgublja vrednost, a se mi ne zdi tako hudo, kot bi bilo, če bi denar vložil kam drugam. Poleg tega sem tukaj že 30 let in vse poznam. Kadarkoli pridem na banko, je nekdo tam.”

Res je, vedno je nekdo tam, in ta oseba vas zelo dobro pozna. Preveč dobro. Tako točno ve, kateri gumb pritisniti, da bo melodija igrala v njegovo korist, ne v vašo.

"Bi res izgubili več, če bi denar prerazporedili na način, ki ga zahteva vaša naložbena strategija? Ali to prepričanje temelji zgolj na izkušnjah tistih, ki so se na pot raziskovanja odpravili nepripravljeni? Torej, brez potrebnega znanja, obremenjeni z močnimi prepričanji, s katerimi nikoli niso želeli izgubljati časa, in/ali z prevelikimi pričakovanji, da bodo čez noč podvojili svoje prihranke?"

Ana Vezovišek FINANČNA MENTORICA

Iskanje finančnega ravnotežja – med strahom in špekalucijami

Mi Slovenci smo res poseben narod. Na eni strani smo zelo konzervativni, boječi, potrpežljivi in vodljivi, kar se odraža v tem, da smo sicer seznanjeni z vsemi drugimi možnostmi, ki obstajajo in bi nam prinesle več za naše prihranke. Na drugi strani pa smo sila uporni, divji in špekulativni, ko želimo čez noč doseči tisto, kar je večini nedosegljivo – finančno svobodo.

Iskanje ravnotežja med tema dvema ekstremoma predstavlja zlato sredino. In ta zlata sredina je ključna, če želimo doseči najboljšo dolgoročno donosnost ob sprejemljivem tveganju.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Oktober, ahh, ta čudoviti mesec pisanih barvnih palet jesenskega listja, vonja po cimetu, kostanju, gobah ter varčevanju. Varčevanju? Da. Oktober je mesec varčevanja, ki nas spodbuja, da zmanjšamo svojo potrošniško vnemo, ki resnično ni prijazna do našega modrega planeta. Šarmantna oktobrska aroma, kajne?
Vendar njen pravi namen je, da usvojimo zdrav odnos do svojega denarja, kar v resnici pomeni, da usvojimo zdrav odnos do svojega dela, truda in do sebe.

Brezbolečinsko varčevanje

Vsakemu izmed nas je jasno, da prinaša varčevanje spremembe v naš vsakdan. Pogosto se zdi, kot da moramo že za preproste zdrave navade, kot je redna hidracija, vložiti veliko truda. Potrebujemo na primer stekleničko, ki nas opomni na pitje, aplikacijo, ki nas pohvali za pravilno hidracijo, in čas za jutranjo meditacijo, ki nas opominja, da smo vredni zdravega telesa. In vse to za nekaj tako preprostega, kot je pitje vode!

Zakaj oktober? Zakaj varčevanje?

Svetovni dan varčevanja praznujemo 31. oktobra, saj je na ta dan leta 1924 v Milanu potekal 1. Mednarodni kongres hranilnic.

1. Ozaveščanje o varčevanju: Varčevanje pomaga pri zagotavljanju finančne varnosti, omogoča, da dosežemo svoje finančne cilje, in zagotavlja sredstva ob nepričakovanih izdatkih.

2. Finančna pismenost: osnove finančnega načrtovanja, upravljanja denarja, kakocvoditi proračun ter kako izbrati prave finančne produkte za varčevanje in naložbe. Materni jezik ali španska vas?

3. Promocija varčevalnih navad: Spodbuja redno varčevanje, preudarno porabo in upravljanje dolgov.

V tej luči se varčevanje zdi še težje opravilo, saj zahteva veliko več odrekanja. A v resnici? Ko enkrat začnemo, hitro spoznamo, da varčevanje ne pomeni trpljenja ali odrekanja. Ravno nasprotno. Je proces, v katerem brez bolečin skrbimo za svojo finančno prihodnost.

Varčevanje kot zdravo prehranjevanje

Teorija varčevanja je podobna teoriji diet: manj porabi, več zasluži. Vendar, tako kot diete pogosto pripeljejo le do ponovne pridobitve teže, tudi napačen pristop k varčevanju lahko vodi v večji dolg.

Varčevanje ne sme biti “finančna dieta”, ki vas omejuje in povzroča občutek stradanja.

Varčevanje ne sme biti začasno stanje ali drastičen ukrep, saj to povzroča stres in se dolgoročno ne obnese.

Za uspešno varčevanje je ključno, da človek prihrani denar z zdravim pristopom, ki postane del našega življenja. To pomeni, da postopoma uvajamo varčevalne navade, ki so udobne za nas in jih ne občutimo kot obremenitev. Varčevanje mora postati naravni način življenja, kjer postopno in brez bolečin izboljšujemo svoje finančne navade.

10 nebolečih navad, ki prihranijo denar

Takoj, sedaj, ko smo pospravili podstrešje in prevetrili naše kvarne “tovarniške nastavitve” se lahko podamo v seznam orodij in trikcev, po katerih hrepenijo vaši cilji in sanje.

#1 Postavite se na prvo mesto

Ko prejmete plačo, ne hitite plačevati računov, kot da kipi mleko. Prvo sebe postavite na prestol. Določite si varčevalno vrednost, ki si jo vi in vaše sanje zaslužita, ter jo takoj umaknite na varčevalni račun. To je vaš mali finančni samopostrežni bife, preden se lotite plačevanja dolgov drugim.

#2 Izberite banko, ki je brezplačna

Ne plačujte nepotrebnih bančnih stroškov! Menjava banke je enostavna in lahko vam prihrani številne mesečne stroške. Ne verjamete? Preberite našo temeljito analizo, kjer smoraziskali slovenske bančne ponudnike in razkrili, kje se najbolj splača hraniti denar in kje lahko pričakujete najvišje obresti. Z našimi dejstvi in izračuni se boste lažje odločili, kateri banki zaupati svoj denar. Oglejte si analizo tukaj.

#3 Aktivirajte zaokroževanje nakupov

Nekatere banke avtomatsko zaokrožijo vaš nakup na cel evro in razliko prenesejo na varčevalni račun. Če plačate 4,23 evra, se 0,77 centa samodejno pripiše vašemu varčevanju. Sčasoma se nabere presenetljivo visok znesek brez dodatnega truda!

Vas zanima na katerih bankah?

#4 Dnevno praznjenje drobižnice

Ko se vsak dan zvečer poslovite od svojega drobiža, ga pospremite v varčevalno zatočišče, kjer bo čez čas zrastel in dozorel v vaš novi avto ali vikend na morju.

#5 Avtopilot varčevanja

Zakaj bi se trudili, ko pa lahko avtomatizacija opravi delo za vas? Nastavite samodejne prenose na svoj varčevalni račun, takoj ko prejmete plačo, in se sprostite, medtem ko vaš denar deluje za vas, ne pa proti vam.

#6 Nadgradite kreditne kartice

Podobno kot opozorila na cigaretnih škatlicah, lahko opremite svoje kreditne kartice z opozorili, ki spomnijo na potencialne finančne pasti impulzivnega nakupovanja.

#7 Izklopite TV!

In ne, naslednji nasvet ne bo, da nastavite ogrevanje na 20 °C in izklapljajte luči, ko vas ni v prostoru.

Oglaševanje je kot sladka, a nevarna pesem sirene, ki vas želi zvabiti v svoje potrošniške čeri.

Ne nasedajte! Izklopite TV in prekinite to nezdravo zvezo.

#8 Blokirajte oglase na spletu

Tako je, to je naslednji vir oglaševanja, nad katerim imate moč, da mu zaprete pip’co. Blokirajte spletne oglase z aplikacijo, kot je Total AdBlock. To je ena izmed investicij, ki bodo garantirano močno povečala vaš varčevalni žep.

Varčevanje je najlepše darilo sebi, ki nam ga ne more podariti nihče drug. Je darilo brezskrbne prihodnosti.

#9 Proračun zabave

V življenju mora biti prostor za zabavo! Torej, določite si proračun za uživanje v stvareh, ki jih imate radi, brez občutka krivde. Tako bosta vaša denarnica in vaše srce oba zadovoljna!

#10 Postanite finančno pismeni

Denar je kot veter v jadrih; bolje ko ga razumete, lažje ga je usmerjati tja, kjer ga najbolj potrebujete.

Vložite čas v učenje o osebnih financah in razvijajte svoje finančne supermoči!

Že veste, katero bo vaše naslednje branje?

Zapravljate denar? Ali v resnici svoje življenje?

Zapravljanje denarja ni le nedolžno poganjanje potrošniškega motorja. Je tudi zapravljanje svojega življenja za vse, kar ne šteje, v zameno za vse tisto, kar šteje. In to je razvoj svoje poklicanosti, svoje genialnosti, svojega potenciala. Za to, da družbi poklonimo svoje talente in najboljšo verzijo sebe. Saj smo konec koncev unikat, ki se nikoli ne bo ponovil v zgodovini človeštva.

Ne čakajte na višjo plačo ali večje premoženje. Začnite z varčevanjem in načrtovanjem svoje finančne prihodnosti zdaj in si na široko odprite vrata do svoje finančne brezskrbnosti. Ta namreč ne zavisi od višine vašega bogastva, temveč od pametnega in premišljenega ravnanja s svojim denarjem!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri vašem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Stopite v svet varčevalnih mitov, kjer je vaša denarnica glavni junak epske sage. Med zavitki bankovcev in šepetom kovancev ždijo prepričanja, ki so oblikovala naš odnos do denarja. A pozor, v tem svetu se resničnost in fikcija zlahka zamenjata. Ste pripravljeni razkrinkati finančne zmote, ki vas držijo stran od vaše zlate prihodnosti? Pridružite se nam na razburljivi pustolovščini, kjer bomo razbili šest trdovratnih varčevalnih mitov in postavili temelje za vašo finančno brezskrbnost!

#1 VERJAMEM, DA: “Če bi več zaslužil_a, bi se vse uredilo.”

Za ta varčevalni mit smo prepričani, da ste že sami posumili, da je malce sumljiv … Morda se vam je že zgodilo, da ste dobili povišico, boljšo službo ali napredovali … In vendar so ostale zadeve v vašem življenju sumljivo “iste.” Čeprav ste prej iskreno verjeli, da bo z višjo plačo vse boljše, ste še vedno živeli iz meseca v mesec, brez vidnega izboljšanja življenjskega sloga. Bolj ko so se reči spreminjale, bolj so ostajale iste… “Ampak ne, sigurno je kriva inflacija in ti nori stroški življenja,” ste vrgli pomisleke čez ramo in si delali račune brez krčmarja, da če boste vzeli še eno popoldansko službo in zaslužili še 50 % več, bo življenje lepše.

Ali torej več denarja res pomeni manj skrbi? Statistike so neusmiljene. Kar 70 % dobitnikov lota se po veliki zmagi sooči z bankrotom. Zdi se, da so mislili, da so postali finančni Supermani in potem sredi oblakov ugotovili, da ne znajo leteti.

Resnica pa je dejansko preprosto takšna: Več denarja pomeni več zapravljanja.

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, preden začnemo sanjariti o naslednji povišici ali o zmagovalnem listku na loteriji, morda malo razmislimo o tem, kako bi lahko bolje upravljali s tem, kar že imamo. Več denarja je super, toda brez prave finančne discipline bomo še vedno strmeli v prazno denarnico in se spraševali, kam je šel ves tisti denar.

#2 VERJAMEM, DA: “Me osebni bančnik pozna in mi bo predlagal najboljše možnosti varčevanja.”

Ah, naš osebni bančnik, ta ljuba duša, ki sedi v lepo urejeni pisarni in nas vedno pozdravi z nasmehom. Seveda, saj smo za njega kot odprta knjiga, kajne? Vendar pa, čeprav nas morda pozna po imenu in ve, kakšno kavo pijemo, ali res vedno predlaga najboljše možnosti za naše finančno blagostanje? No, pa poglejmo malo za zaveso bančnega odra.

Starejši stranki so predlagali, da spremeni svoje varčevanje in sprejme nižjo obrestno mero z daljšo vezavo. To je bila izjemno dobičkonosna poteza … za banko! Naša draga stranka pa je bila z nasmehom na obrazu iz banke odslovljena v lep dan.

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, ko naslednjič vaš prijazni bančnik z nasmehom predlaga novo finančno odločitev, morda malo preverite detajle. Banke so kot restavracije; tudi če vas natakar pozna, to še ne pomeni, da vam bo podaril najboljši kos torte. Pa tudi – tako kot natakar, je tudi bančnik na koncu dneva samo: trgovec. Morda je čas, da se osredotočimo na to, kar je res najboljše za nas, ne za bančni račun naše banke.

#3 VERJAMEM, DA: “Bi varčeval_a, če bi imel_a več denarja.”

To je popolni izgovor za naše trenutno stanje na bančnem računu, kajne? Toda, ali res potrebujemo več denarja, da začnemo varčevati?

Marja z 800 evri plače sanja o življenju s 1.500 evri mesečno. “Potem bi pa končno normalno plačevali položnice …”
Vesna s 1.500 evri plače sanja o življenju z 2.000 evri mesečno. “Potem bi pa končno lahko normalno dopustovali …”
Zinka z 2.000 evri plače sanja o življenju z 2.500 evri mesečno …

Opazite vzorec? Vsak si misli, da bi, če bi imel le malo več, varčeval kot pravi varčevalski MasterŠef. Toda resnica? Ko dobiš več denarja, se nenadoma pojavijo nove “nujne” potrebe in želje. Tisti dodatni denar se hitro stopi kot sladoled na soncu.

Dokazano je, da ljudje povišanje dohodka zaznavamo le kak mesec ali dva, nato pa se navadimo na nov življenjski standard in živimo enako kot prej. Pa tako smo bili prepričani, da bomo postali varčevalski virtuozi …

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, morda je čas, da prenehate čakati na tisti čarobni znesek na bančnem računu, preden začnete varčevati. Vaša finančna sreča se začne z majhnimi koraki, ne glede na velikost vaše plače. In kdo ve, morda boste odkrili, da je varčevanje veliko bolj doseglijivo, kot ste mislili. Celo z vašo trenutno plačo. Zakaj ne bi danes postavili svojega varčevalnega cilja in začeli delati proti finančni brezskrbnosti?

#4 VERJAMEM, DA: “Je dobro varčevati z naložbenim zavarovanjem.”

Ahh, naložbeno zavarovanje, to pa zveni kot resna odrasla odločitev, kajne? Ne samo to, zveni kot dvojna zmaga. Varčujete in ste zavarovani. Toda, ali je res zlato, kar se tu sveti, ali slučajno drvi proti vam hitri vlak?

Zakaj so potem tako mikavna izbira? Za začetek zato, ker imamo ljudje radi pakete. Naložbeno zavarovanje pa je kot ekonomična ponudba v restavraciji – dobiš predjed, glavno jed in sladico, vse skupaj za nižjo ceno. Toda ali res želite vse tri? Morda ste hoteli samo glavno jed, in zdaj ste plačali več za nekaj, kar sploh niste hoteli.

Naložbeno zavarovanje je prav tak paket. Ponuja vam zavarovanje in varčevanje v enem, vendar z visokimi stroški, ki lahko izničijo vaše prihranke. In kdo zopet zasluži? Prodajalec zavarovanja, seveda, ki dobi mastno provizijo.

MIT RAZBIT! Torej, preden skočite na vlak naložbenega zavarovanja, pazite, da vas ta v resnici ne povozi. Morda boste ugotovili, da je ločeno varčevanje in zavarovanje boljša pot. Ne dovolite, da vas zaslepi sijaj paketnih ponudb in poskrbite, da boste resnično dobili tisto, kar potrebujete, ne pa tisto, kar vam prodajalec (pardon, “ naložbeni svetovalec”) želi prodati.

#5 VERJAMEM, DA: “Ni nič hudega, če začnem za pokojnino varčevati pozneje: zdaj imajo prednost druge reči.”

Ah, Janez in Miha, stara sošolca, dva popolnoma različna finančna junaka našega časa. Janez, vedno preudaren in načrtovalen, je skočil v svet odraslih z zavedanjem, da čas leti, a denar leti še hitreje, če ga ne ujameš v varčevalni mreži. Tako je ob prvi zaposlitvi začel varčevati sto evrov na mesec za svojo zlato jesen. Po desetih letih varčevanja je Janez odložil varčevalno mrežo in užival v sadovih svoje mladostne preudarnosti.

Miha na drugi strani, vedno bolj za sproščeno življenje, je prvo desetletje raje užival v vseh malih užitkih, ki mu jih je ponujalo življenje. “Ah, pokojnina je še daleč,” si je mislil. A ko je dosegel trideseta, je začel čutiti finančni čas, ki mu teče skozi prste, in se odločil začeti varčevati sto evrov na mesec, vse do upokojitve.

Trideset let kasneje, ob prijetnem pogovoru ob kavi, sta Janez in Miha primerjala svoje finančne lončke. In glej ga zlomka, Janez, ki je varčeval samo prvih deset let, je imel debelejšo denarnico! Vse zahvaljujoč čarobni moči obrestno-obrestnega računa in zgodnjemu začetku varčevanja. Miha je zrl v svoj skromnejši sklad in si zamrmral: “Ko bi le čas lahko zavrtel nazaj…”

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Ne čakajte na “pravi čas” za varčevanje, ker je pravi čas vedno – zdaj! Janez je to ugotovil zgodaj, Miha pa… no, ima vsaj zgodbo, ki jo lahko deli s prijatelji ob kavi.

#6 VERJAMEM, DA: “Je finančno načrtovanje za bogate.”

Mhm, finančno načrtovanje … To pa res zveni kot rezervirano mesto na elitni zabavi, kjer se sprehajajo le tisti z debelimi denarnicami, kajne? VIP vstopnica v svet bogatih in slavnih, kjer se ljudje z manjšimi prihodki sploh ne smemo prikazati.

V resnici je finančno načrtovanje kot osebni GPS za vaše finance. Ne glede na to, ali vozite skromen avto ali prestižno limuzino, vam bo GPS pokazal pot do vašega cilja. In tako je tudi s finančnim načrtovanjem. Nekateri ljudje mislijo, da je načrtovanje kot ekskluzivni klub, kjer se pogovarjajo samo o delnicah, nepremičninah in zlatih palicah, a v resnici je za vsakogar.

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, finančno načrtovanje ni rezervirano za bogate. Je kot osebni finančni zemljevid, ki vam pokaže, kako priti od točke A do točke B, ne glede na vaše trenutno finančno stanje. Ne dovolite, da vas ta varčevalni mit zadrži stran od vstopa v svet finančne stabilnosti.

Ne glede na to, ali ste finančni novinec ali izkušeni vlagatelj, je pravi čas za načrtovanje vaše finančne prihodnosti – zdaj! Ne čakajte na višjo plačo ali večje premoženje. Začnite z varčevanjem in načrtovanjem svoje finančne prihodnosti zdaj in si na široko odprite vrata do svoje finančne brezskrbnosti. Ta namreč ne zavisi od višine vašega bogastva, temveč od pametnega in premišljenega ravnanja s svojim denarjem!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri vašem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

Poglejmo si, kako izgleda tipični ‘keš čvek’ v praksi …

“Ooo, gospod Višek, je pa minilo že sedem laških let! Kako ste kaj, kako familja?”

“Ja, dober dan, gospod Šparovc, od kdaj sva pa midva tako formalna? Še zmeraj sva iste izpite polagala pa iskala krivine. 😀 Vrhunsko smo, hvala! Kaj bo novega?”

Janez Šparovc: “Ja slišal sem, da si zdej finančni guru. Daj, ti boš vedel, kje se dandanes denar splača naložit? Na banko? Pod povšter? V štumf?”

Mare Višek: “Haha, ja štumf je vedno dobra izbira! Ampak resno, veš, da večina bank v Sloveniji ponuja take mizerne obresti, da bi bilo skor boljše denar zakopat na vrtu, pa računat na to, da kaj požene?”

Janez: “Resno? Zakaj pa? Midva z Marjano imava oba denar na banki. Kje pa češ drugje …? Ne grem se jst tistih kriptoscen. Ni to za mene.”

Mare: “Ja, sej razumem. Da ne boš mislil – večina Slovencev ima denar na banki. Najlažje je. Tja dobiš plačo, tam se ti počasi nalaga … Če se ga dost nakaplja, se zmeniš še za kak varčevalni račun, na kar ti ponudijo kao “bolane” obresti za vezavo … V resnici pa ves keš, ki ti na banki leži, bogati samo banke, ne tebe.
Ampak obstajajo alternative, kjer lahko tvoj denar dejansko dela več za tebe. In niti ni tako pomembno, ali tja samo nalagaš plačo ali varčuješ. Tako ali drugače ti ta denar “leži” na računu. In karkoli ti leži, ti na bankah dobesedno trohni. Medtem ko ti lahko kje drugje cveti.”

Janez: “O, lejga poeta. 😀 Sem že pozabil, kako si osvajal na faksu … Ne, ampak resno. Brez zamere Mare, ampak mi zvenijo tole res floskule. Oziroma mi zveni, kot da mi prodajaš neke “quick fix” rešitve oziroma neke semi-dobičkarske sheme, po katerih bom samo še hitreje v minusu.”

Mare: “Joj, ne … Ne govorim o nekih tveganih naložbah. Ne mešat tega. Ne, ne …tukaj se ne gre za to, da bi moral svoj denar vlagat v neke sumljive produkte. Brez skrbi, ničesar ti ne prodajam.”

Janez: “Sem že mislu, da mi boš še ti zdaj začel prodajat kriptovalute. V tem primeru pa raj izberem zakopavanje denarja na vrtu. Ka pa veš, mogoče pa obrodi – ko krompir. Letos ga ni blo mal!”

Mare: “Haha, ne, ne govorim o kriptovalutah pa tut denarja vam ne bo treba okopavat spomlad. Govorim o neo-bankah in skladih denarnega trga.”

Janez: “In to je …”

Mare: “A veš, kak je to … A se spomiš ti Kivi Bara, v katerga smo hodli ko mulci na kavo? Pa nisi glih vedu, al je bila skuhana iz petrkrat prekuhanga zoca, al dejansko niso znal boljše kave skuhat?”

Janez: “Pa jaaa … Tam smo bli inventar. O moj Bog, ne morem verjet, kje smo včas pohajal … Sam je blo fajn.”

Mare: “Valda. No, ampak danes pa hodiš na kofe v HipsterKafič, ane, dol v centru? Kjer boš dejansko pil Nitro Cold Brew al pa pravo turško kavo.”

Janez: “Ja itak. Ne sam, da je divje boljša kava, še plac je fenomenalen. Pa ko si grem poštet, me kava celo cenej pride, kolker bi me v Kiviju, kjer si mogu še takratkega zraven spit, da si jo razkužu. Hahaha …”

Mare: “Ja, no, o tem ti govorim.”

Janez: “Čak … to sva zdej zašla. Kaj ma to veze z mojo plačo al pa prihranki?”

Mare: “Ja, ti svojo plačo še vedno nosiš v Kivi Bar. Namest v HipsterKafič. In te to več stane pa še manj dobiš za to ceno.”

Janez: “Aha, torej če te prav razumem, mi hočeš povedati, da bi moral svoj denar premakniti iz ‘Kivi Bara’ v ‘HipsterKafič’ …?

Mare: “Ja.”

Janez: “ … kjer bom dobil za to več obresti?”

Mare: “Ja.”

Janez: “In bom dejansko profitiral od tega, da imam svoj keš pri njih?”

Mare: “Ja. Točno tako! In ne samo to, ti novi “Hipster Kafiči” so isto varni kot tradicionalne banke. Samo da ti dajo več za tvoj denar.”

Janez: “Čak, a ti resno misliš, da bi jaz moral vse svoje prihranke premaknit iz banke, kjer sem že 20 let, v neko novo ‘kavarno’, za katero še niti slišal nisem?”

Mare: “Ne pravim, da moraš vse premaknit. Ampak mogoče pa lahko začneš z majhnim zneskom, pa vidiš, kako ti gre. Kot ko si prvič poskusil Nitro Cold Brew. Iz firbca, a ne? Kak ti je blo? Najprej si bil skeptičen, ampak potem si ugotovil, da ti je epska.”

Janez: “Hehe, res je. Ampak kaj pa če se ta ‘HipsterKafič’ zapre? Kaj se zgodi z mojim denarjem?”

Mare: “Dobo vprašanje! No, ti ‘Hipster Kafiči’ so regulirani in varovani, tako kot tradicionalne banke. Torej, če se zaprejo, tvoj denar ni izgubljen. Ampak verjemi mi, ko ti rečem, da so te alternative zelo stabilne. Jaz, moja familja, moja cela ekipa imamo tam svoj denar. Že leta … Ne bi ogrožal svoje družine in podjetja.”

Janez: “Zanimivo … Mogoče bi res moral razmislit o tem. Ampak kaj pa če se odločim, da hočem svoj denar nazaj? Ne vem, tamala bo hitro rabla pomoč, ko gre naslednje leto na faks … Ali je potem denar isto vezan ali lahko dostopam do njega kadarkoli?”

Mare: “Ne, sploh ne. To je kot naročanje kave za popeš v HipsterKafiču. Ko jo rabiš, jo vzameš in greš. Tvoj denar je vedno dostopen. Ni vezav.”

Janez: “Sam jst tega ne morem verjet … Pa noben se o tem ne pogovarja pri nas na šihtu … al pa kjerkol ..”

Mare: “Glej, moja ekipa je ravnokar delala analizo celotnega denarnega trga. Vse smo raziskali, kje v Sloveniji dobiš za svoj denar največ. Nič nimamo od tega, ker s temi raziskavami v bistvu tudi mi za svoje stranke ugotavljamo, kje naj hranijo svoja sredstva. Da jim lahko bolje svetujemo. In nas je res presenetilo, kakšne boljše možnosti obstajajo in da Slovenci še vedno masovno nabiramo denar na bankah. 26 milijard keša leži na naših bankah! Ždi!! In okorišča koga? Samo banke. Ti celo plačaš, da imaš lahko račun pri njih odprt, da se ti tja zliva plača.

Janez: “Oprost, sam men je to noro. Torej pod črto mi hočeš rečt, da se mi kjerkoli drugje splača hranit keš, kot na banki? In da je v teh neo-bankah in skladih veliko cenejše že hranit denar, kje pa šele obresti, ki jih dobim za svoj denar?

Mare: “Jap.”

Janez: “In zakaj tega nihče ne ve?”

Mare: “Mislim, da bankam to ni glih najbolj v interesu … Pa sej veš, kakšni smo Slovenci. Se držimo enih reči ko pijanec plota, ker je vse novo čisto preveč strašljivo. Četudi bi nam fajn koristlo.”

Janez: “Ma, to si mi zdaj res dal msilit. Kaj predlagaš, naj zdaj naredim?”

Mare: “Predlagam ti, da prebereš analizo, da boš videl konkretne zneske, koliko dobiš za svoj denar na svoji trenutni banki, koliko pa bi dobil recimo na neo-banki. Malo si preglej analizo pa preveri cifre in z Marjano razmislita. Iskreno, zdajle je čas za to potezo. Je že pozno, glede na to, da te alternatve obstajajo že dolgo na trgu. Ampak zdajle je pa res zadnji čas, da naredita ta premik. V glavnem, preglej cifre, primerjajta in se pomenita. Če pa potrebuješ potem kakšno pomoč pri odločitvi, kam boš prenesel denar, koliko bi ga prenesel, pa veš, kje me najdeš. Z veseljem vama pomagam.”

Janez: “Stari, hvala. Tole si pa res moram prebrat.”

Mare: “Z veseljem, Janez.”

Janez: “Ampak maš pa čas, da ti častim eno kavo v HipsterKafiču, a? Nimaš samo ti tako vlkih novic. “

Mare: “Z veseljem. Povej, kaj je novega na železnicah?”

Janez: “Uf! A veš, da so zamenjal …“

Kot ste lahko prebrali v zgornjem dialogu med gospodom Viškom in gospodom Šparovcem, je svet financ poln možnosti, ki jih morda še ne poznate. Včasih je vse, kar potrebujemo, prijatelj, ki nas opomni na boljše alternative, ki so na voljo.

V podjetju Vezovišek & Partnerji smo se poglobili v svet financ in pripravili temeljito analizo denarnega trga v Sloveniji. Naš cilj je bil razumeti, kje lahko vaš denar najbolje deluje za vas. Rezultati so bili presenetljivi in verjamemo, da bi vam lahko koristili.

Če želite izvedeti več o tem, kje lahko vaš denar resnično cveti, vam toplo priporočamo, da si prenesete našo analizo. V njej boste našli konkretne podatke, primerjave in nasvete, ki vam bodo pomagali pri odločitvah o vaših financah.

Ne dovolite, da vaš denar leži neizkoriščen. Dovolj je bilo kofetkanja v Kivi Baru. Odkrijte možnosti, ki so vam na voljo, in naredite premik v pravo smer. Vaše finance si zaslužijo najboljše! Vi pa še več.

Spremembe so lahko takšne ali drugačne. Ene na boljše, ene na slabše. Pa boste rekli, saj so vendar hobiji, kako lahko spreminjajo na slabše? Uh, brskanje med iskanjem najbolj zanimivih ali najbolj pogostih hobijev lahko razkrije marsikaj. Vas zanima? Presenečeni boste, kaj vse lahko nekdo spremeni v hobi …

Hobiji nam omogočijo, da se vključimo v dejavnosti, v katerih radi uživamo in nas razbremenijo stresa v vsakdanjem življenju. Zelo pogosto smo po stresnem dnevu ali tednu, v službi ali v zasebnem življenju veseli, da lahko predamo tisto uro ali dve svojemu hobiju.

Pa ste vedeli, da imajo, ne glede na to, kakšni in kateri so, tudi zdravstvene koristi? Vaš hobi je lahko karkoli, kar vas navda z občutkom sreče. To lahko vključuje ustvarjalne, atletske in intelektualne dejavnosti. Ljudje se lotijo različnih vrst hobijev, ki jih zanimajo, kot so ples, petje, drsanje ali vrtnarjenje. Drugi imajo radi mirnejše dejavnosti, kot sta meditacija ali preživljanje časa v naravi z dolgimi sprehodi. Hobije najdemo na različnih področjih, obstajajo za prav vsakim vogalom. Fotografija, zbiranje znamk, ustvarjanje gobelinov, lokostrelstvo, rezljanje lesa, zeliščarstvo in še bi lahko naštevali. Prav vsem hobijem pa je skupnih nekaj lastnosti. Bogatijo življenje. K sreči ocenjujejo, da le 20 % ljudi na svetu nima nikakršnega hobija, čeprav se pogosto izkaže, da ima vsak od nas nekaj, kar ga veseli. Tudi če se veselite vsakodnevnega dolgega sprehoda s svojim kužkom, je to hobi.

Zdravstvene koristi hobijev

Raziskave kažejo, da če si vzamete čas za dejavnosti, ki vas veselijo, to pomaga izboljšati duševno zdravje. Če svoj prosti čas namenite kakovostnemu preživljanju časa in to dejavnostim, v katerih uživate, prav tako pomaga pri vaši uspešnosti v poklicnem življenju, izboljša vaše ustvarjalne sposobnosti reševanja težav in vam pomaga zgraditi boljše odnose s sodelavci ter vas naredi bolj empatične.

Študija na Novi Zelandiji je pokazala, da sodelovanje v dejavnostih, ki izpostavljajo našo ustvarjalno stran, vodi do povečanega občutka dobrega počutja, ki ima dolgoročen vpliv na nas. Ljudje, ki so bili vključeni v raziskavo, so po nekaj dneh ustvarjalne dejavnosti imeli občutek pozitivnosti in dviga razpoloženja. Študije so tudi pokazale, da je pri posameznikih, ki si redno vzamejo čas za svoje hobije, manj verjetno, da se bodo počutili potrte ali depresivne. Pravzaprav vas lahko takšne dejavnosti naredijo srečnejše in bolj sproščene.

Še pomembneje je, da so se po daljšem ukvarjanju s hobiji vsem udeležencem v raziskavi znižale ravni kortizola. To je človeški stresni hormon, ki kaže odziv našega telesa na stres in se ob stresnih situacijah povišuje, v pomirjujočih dejavnostih pa očitno znižuje.

Ukvarjanje s hobiji vodi tudi do boljšega duševnega zdravja. Če vaš hobi vključuje telesno dejavnost, bo to privedlo do zmanjšanja stresa ter nižjega krvnega tlaka in srčnega utripa. Študija, ki je merila pozitiven in negativen psihološki stres, je pokazala, da so imeli tisti, ki so si pogosto vzeli čas za prostočasne dejavnosti, v katerih so uživali nižji krvni tlak, manjši obseg pasu in nižji indeks telesne mase. Telesna dejavnost na prostem ali še bolje, bližje naravi ima številne prednosti, med njimi sta tudi izboljšano razpoloženje in večja osredotočenost. To lahko dosežete, če na prostem preživite le 10 minut.

Aktivirajte možgane

S hobiji tudi »izzivate« vaše možgane, saj vedno znova izvajate intelektualne dejavnosti, ki so nagrajene z občutkom sreče, kar pomaga izboljšati možgansko aktivnost. Stvari, ki nas veselijo, ustvarjajo vedoželjnost, radovednost. V možganih se tako ustvarjajo nove povezave in strukture. Vaja misli in koncentracije v povezavi s telesnimi spretnostmi krepi kognitivne funkcije. Ideje se širijo kot virusi, kreativnost pa deluje kot ognjemet. Prekrvavitev centralnega živčevja je tako zagotovljena. Telo se stara, misli pa s hobijem ostanejo sveže in mlade. Ko odkrijete hobi, boste le redko preostanek časa preždeli v brezdelju. Še težje se boste predali zasvojenostim kot sta npr. kajenje ali prenajedanje. Hobi nudi impulze adrenalina in zadovoljstva, hkrati pa pomirja in krepi samozavest.

Tudi če se ne morete ukvarjati s hobijem vsak dan, si za takšne dejavnosti vzemite nekaj ur vsak teden ali vsak mesec. Izgovor, da za hobije nimate časa velikokrat pade na preizkušnji, ko recimo nekaj ur preživite na družbenih omrežjih ali pred televizijo. Ugotovite, kje preživite največ svojega prostega časa in ali lahko del tega izkoristite za stvari, v katerih resnično uživate.

A pozor – hobi nas stane nekaj časa ter seveda denarja. Pomembno je torej, da znate hobiju določiti ceno. Naj vas konec meseca ne stane nezadovoljstva. Vedno večje spretnosti in želje običajno prinesejo tudi večje stroške. In še ena stran hobijev, ki lahko vaše življenje bistveno poslabša – če s hobijem postanemo obsedeni. In to tako zelo, da zanemarjamo vse naše ostale obveznosti, druženje, celo službo in družino. In pa, če hobiju namenimo toliko denarja, da nam zmanjka za plačevanje osnovnih življenjskih stroškov.

Najpogostejši hobiji

Najpogostejši hobiji so povezani s športom, a to počnemo iz užitka in ne zaradi obveznosti in so izhodni ventil za stres ali utrujenost, ki jo lahko povzroči delo. Drugi pogosti hobiji so najrazličnejše obrti, kuhanje, zbiranje, vrtnarjenje ali botanika, skrb za hišne ljubljenčke, branje, uporaba tehnološke podpore, kot so video igre, internet itd.

Veliko skupino hobijev predstavljajo tudi uganke. Tukaj dela naš um, spomin, inteligenca in znanje. Izredno priljubljene so križanke. Še vedno pa je bolj priljubljen hobi tudi branje. Hobi, ki je z obiskom knjižnice skorajda brezplačen, a izredno koristen.

Najstarejši hobi na svetu naj bi bil – zbiranje kovancev ali numizmatika.

Slovenski nacionalni hobi brez primere

Je … Pohodništvo! Pohodništvo ima na slovenskih tleh dolgo in bogato tradicijo. Poznamo vse od otroških pohodniških društev v sklopu osnovnih šol, pa do rekreativnih klubov za starejše ter prav vse vmes. Saj poznate tisto – da šele z vzponom na Triglav postanemo pravi državljani Slovenije – a ne? Z vsem tem hitro dobimo občutek, da je pohodniško na samem vrhu slovenskih rekreativnih dejavnostih. Prav tako je pohodništvo čudovita priložnost za druženje z najbližjimi in ustvarjanje novih prijateljstev v naravnem okolju, kar v današnjem času sicer postaja redkost. Skoraj vsak izmed nas namreč ogromno časa preživlja v sedečem položaju daleč stran od narave, zato lahko že zgolj en sam redni nedeljski izlet v bližnje hribovje izboljša naše zdravje in počutje. Prednost pohodništva je tudi v tem, da poleg nekaj osnovne opreme ne zahteva večjih investicij.

Izredno priljubljen v Slovenji je tek, pa potem še petje, saj imamo v Sloveniji res veliko pevskih zborov, društev … Po nekaterih ocenah naj bi bilo pri nas v pevska združenja vključenih približno 80.000 ljudi. Med hobiji prednjačita tudi lov in ribolov, kjer lahko samo za nakup opreme odštejete nekaj tisočakov.

Kaj pa življenjepis in hobiji?

Mnogo ljudi misli, da je pisanje hobijev v življenjepis potrata časa, tako za vas kot za delodajalca. Vendar ni tako. Vedeti moramo, da lahko delodajalec glede na vaše hobije izve, kakšen človek ste oziroma katera področja svoje osebnosti razvijate v svojem prostem času.
Seveda pa moramo vedeti, kateri hobiji bodo dali našemu potencialnemu delodajalcu dodaten signal, da smo primeren kandidat.

Joga – Je vsakodnevna praksa za doseganje notranjega miru in ravnotežja. Ljudje, ki se ukvarjajo z jogo, so mirni in znajo imeti stvari pod kontrolo. Joga kot hobi bo zagotovo prednost na stresnih delovnih mestih, saj kaže na to, da se znate soočiti s stresom in ga odpraviti.

Ekstremni športi – Potapljanje, alpinizem, padalstvo … so športi s katerimi se ukvarjajo ljudje, ki se ne bojijo neznanega in radi prestavljajo svoje meje ugodja, hkrati pa so disciplinirani in se znajo soočiti z nevarnostjo. Vse te lastnosti so zaželene pri vseh vodstvenih poklicih in pri poklicih, kjer smo lahko izpostavljeni ekstremnim situacijam: vojska, policija, gasilci …

Snemanje in produkcija video materiala – Ta znanja vam bodo prišla prav pri vseh poklicih povezanih s snemanjem/produkcijo, hkrati pa bodo dodatna vrednost pri organizaciji dogodkov in predstavitvah, kjer bo podjetje lahko uporabilo vaše znanje. Takšen hobi kaže, da ste precizni, osredotočeni in natančni.

Vzdržljivostni športi – Kolesarstvo, tek in triatloni so hobiji vztrajnih in predanih ljudi. Zaželene so na vseh delovnih mestih, še posebej za prodajalce in menedžerje.

Kapetan ekipnega športa – Idealna kombinacija, saj kaže na to da ste ekipni igralec, hkrati pa znate biti vodja. To je idealen hobi, če se prijavljate na delovno mesto v veliki firmi.

Pisanje bloga – Je idealen hobi za vse poklice, kjer se je treba veliko pisno izražati. Mora pa biti vaš blog kvaliteten in brez pravopisnih napak.

Igranje inštrumenta – Zahteva disciplino, zbranost in predanost, kar so lastnosti, ki jih delodajalci iščejo pri inženirjih in drugih tehničnih kadrih.

Planinarjenje – Planinarjenje je hobi ljudi, ki imajo radi naravo in ob tem odkrivajo nekaj novega. Je zaželen hobi za vse poklice povezane s turizmom in kvalitetnim preživljanjem prostega časa.

Hobiji, ki si jih privoščijo premožnejši ljudje

Učenje pilotiranja

Učenje letenja je ena izmed pogostih želja, ki jo lahko uresničijo le tisti, ki imajo na računu zajeten kupček denarja.

Vožnja hitrih avtomobilov

Vožnja hitrih lepotcev na profesionalnem avtodromu ni za vsakogar. Samo za najem steze najbogatejši odštejejo več tisoč evrov.

Eksotični domači ljubljenčki

Tiger? Lev? Zakaj pa ne! Eksotične živali stanejo celo premoženje, da ne govorimo o njihovi oskrbi.

Tekmovanje z jadrnicami

Jadrnice, čolni, jahte … premožni ne poznajo meja. Nakup, vzdrževanje in tekme z jahtami so stvari, ki so rezervirane le za premožnejše.

Vzreja konjev

Konj je eden izmed najdražjih domačih ljubljenčkov. Najbogatejši si privoščijo najprestižnejše, dirkalne konje, za vzdrževanje katerih na leto odštejejo več deset tisoč evrov.

Potovanje okoli sveta

Svet in še več! Potovanje okoli sveta lahko stane od 10 tisoč do nekaj milijonov evrov.

Zbiranje redkih vozil oldtimerjev

Ta hobi je rezerviran zgolj za bogate in slavne. Cene takšnih vozil se gibljejo tudi po več milijonov evrov.

Zbiranje prestižnih starin

Do prestižnih starih predmetov je težko priti, veliko bolj dosegljivi pa so, če premoremo nekaj milijonov evrov.

Igranje pokra za vrtoglave vsote

Pogoj številka ena za igranje pokra z najboljšimi v stroki zahteva izjemen bančni račun.

Zbiranje dragih umetnin

Umetniško delo lahko stane več kot starodavno vozilo in dvorec skupaj.

Zvezdniki, ki gojijo nenavadne hobije

Marsikoga bo presenetil podatek, da se glasbenica Beyonce ukvarja s pridelavo medu. V enem izmed intervjujev je namreč razkrila, da ima doma dva panja, za čebelarstvo pa se je odločila zaradi svojih otrok. Ima okoli 80 tisoč čebel in vsako leto pridela kar nekaj medu. Obe njeni hčerki imata namreč močne alergije, med pa ima številne zdravilne lastnosti, večkrat pojasni Beyonce.

Tudi svetlolasa dedinja Paris Hilton ima rada nenavadne hobije, kot sta lovljenje žab in obnova starih radiev. Žabe lovi in jih nato spusti. Poleg tega bogatašinja rada obiskuje sejme z rabljenimi radii in jih menda v prostem času tudi obnavlja.

Naslednji hobi vsekakor ni nič neobičajnega, brez dvoma pa ga nihče ne bi pripisal Bradu Pittu. Igralec je namreč velik ljubitelj lončarjenja, po njegovi zaslugi pa ga je vzljubil tudi njegov prijatelj Leonardo DiCaprio.

Hobi glasbene zvezdnice Katy Perry je precej nenavaden, skorajda čudaški. Glasbenica namreč zbira zvezdniške lase. Tako je pred leti priznala, da ima v lasti tudi pramen las Miley Cyrus in Taylor Swift.

Nikoli ne bi uganili, a igralec Ryan Gosling se dobro znajde v družbi pletilk. V enem izmed intervjujev je razkril, da se je naučil pletenja na enem od snemanj filmov. Vse odtlej je to njegov priljubljeni hobi.

Temnolasa igralka Penelope Cruz je zbirateljica obešalnikov. Garderobnih obešalnikov. V svoji zbirki ima že več kot 500 obešalnikov različnih velikosti in oblik, le kovinski ji niso pri srcu.

Manekenka nemškega porekla Claudia Schiffer si je s svojo pojavo izborila ikonični status v modni industriji. Le redki pa vedo, da ima svetlolaska nenavaden hobi. Je namreč zbirateljica insektov, kar jo navdušuje že vse od otroštva. Sprva se je osredotočila le na pajke, pozneje pa se je njena ”kolekcija” razširila na insekte.

Najbolj nenavadni hobiji na svetu

Oblikovanje dreves – živa drevesa oblikujemo v umetniške oblike.
Boj s hrošči – izberite različne vrste hroščev za boj drug proti drugemu.
Novičarski napad – gre za hobi v večjih mestih, kjer ljudje nenehno iščejo novinarske ekipe, ki poročajo v živo v TV program, pri čemer je njihov cilj, da v ozadju kadra skočijo pred kamere in se tako pojavijo na TV programu.
Ekstremno likanje – da, obstaja. Celo tekmovanja imajo.
Preskakovanje kamnov – tudi to je lahko hobi. Očitno.
Tožbe – ljudje na vsakem koraku vidijo priložnost, da nekoga tožijo. Ni pomembno ali izgubijo ali zmagajo.
Zbiranje elementov – cilj je zbrati vse elemente, ki jih zemlja premore. Teh je 118. In nekatere je skoraj nemogoče dobiti. Ali pa so neobstojni na zraku, ob dotiku … ali pa radioaktivni.
Oblikovanje blatnih krogel – o da, tudi to obstaja. Hobi prihaja iz Japonske in ga najdete pod imenom Hikaru Dorodango. Nekateri spolirajo kepe blata tako zelo, da izgledajo kot krogle za biljard.

Ste dobili kakšno idejo? Ali ste zgolj dvignili obrvi? Kakorkoli, še bolj zanimivo postane, ko iz hobija razvijete posel. Tako so nastali številni izdelki in storitve (npr. Yahoo ali pa E-bay …). Ko hobi lahko preraste v posel, je običajno tudi čas, da se poslovite od rednega dela.

Morda je čas, da tudi vaš hobi postane redno delo

Je eden izmed vaših hobijev prebiranje knjig s področja osebnih financ, spremljanje dogajanja na finančnih trgih ipd.? No, morda je čas, da le-ta postane vaše redno delo. Vas zanima kako?

Mi krepimo našo ekipo in TUKAJ smo napisali vse in še več o tem koga si želimo v svojih vrstah.

Počitnice in zaslužen oddih so tik pred vrati! Končno brez skrbi, brez vsakodnevnih obveznosti. Pa bo res tako? Smo dovolj zgodaj pomislili na naše počitnice in se tudi finančno pripravili nanje? In ali so podražitve kakorkoli vplivale na naše odločitve, kje bomo dopustovali?

Več kot polovica Slovencev najraje dopustuje na plaži, drugo mesto pa si delita preživljanje časa z družino in raziskovanje naravnih znamenitosti. Skoraj polovica Slovencev (49,4 odstotka) si je v zadnjih dvanajstih mesecih privoščila dopust. Njihov dopust je trajal pet ali več dni. In naše najbolj priljubljene lokacije za dopustovanje so …

Top lokacije za dopustovanje Slovencev

Najbolj priljubljena destinacija Slovencev je brez dvoma Hrvaška. Slovenci tradicionalno radi počitnikujemo na Hrvaškem, to je počitniška destinacija, ki smo jo vzeli za svojo, predvsem poleti. Z uvedbo evra in proste meje je Hrvaška postala še privlačnejša, po drugi strani pa razburjajo približno 20-odstotne podražitve. A kljub temu slovenske turistične agencije ocenjujejo, da Hrvaška ostaja najbolj priljubljena počitniška destinacija. Slovenci najraje obiščemo Dalmacijo in njene otoke. Že vrsto let je priljubljena tudi Grčija, s svojimi čudovitimi plažami, kristalno čistim morjem, gostoljubnostjo in božansko kulinariko prepriča še tako zahtevne goste. Veliko Slovencev bo letos obiskalo tudi Turčijo, Španijo, Italijo, Egipt in pa Črno goro. Vse več zanimanja med Slovenci pa vzbujajo počitnice na tropskih otokih kot so Maldivi, Bali in Tajska.

Koliko zapravimo?

Raziskave pri nas kažejo, da največ (55 odstotkov) vprašanih za dopustovanje porabi med 250 in 1000 evri letno na osebo. 12 odstotkov zapravi med 1000 in 1750 evri, desetina pa več kot 1750. Med temi je tudi odstotek takih, ki za dopust na letni ravni porabi več kot 2500 evrov, torej približno dve povprečni slovenski plači. Po podatkih raziskave iz zadnjega leta je povprečen znesek, ki ga posamezniki zapravijo za počitnice, okoli 1000 evrov na osebo.

Naredili smo tudi anketo med vami, kjer smo spraševali, koliko boste letos namenili za počitnice, rezultati pa so bili sledeči: 37 % vas bo za počitnice namenilo manj kot 500 evrov na osebo, prav tako 37 % vas bo za počitnice namenilo od 500 do 1000 evrov na osebo, 9 % bo za počitnice zapravilo več kot 1000 evrov na osebo, več kot 2500 evrov na osebo pa bo za počitnice namenilo 17 % vprašanih.

Cene in podražitve

V zadnjem času so se počitnice na Hrvaškem opazno podražile. Razlog za to so predvsem višji stroški namestitev, hrane, pijače in turističnih storitev. Podražitve se gibljejo med 10 in 20 odstotki v primerjavi z lanskim letom, kar je lahko vplivalo na izbiro drugih destinacij za nekatere popotnike. Tudi cene v Evropi so poskočile – za turistične aranžmaje je treba v povprečju odšteti med 10 in 15 odstotkov več, ponekod so cene še višje.

A kljub temu je na hrvaški obali zasedena že večina turističnih namestitev. Štiričlanska družina bo morala za najem apartmaja konec julija odšteti od 100 evrov na dan, kar pomeni, da nas 10-dnevna nastanitev stane 1.000 evrov, še precej več bi odšteli za počitnice v hotelu. 10-dnevno bivanje v hotelu bi zneslo vsaj 2.300 evrov. Luksuzni hotel le nekaj korakov od plaže bi vas medtem stal več kot 8.500 evrov. Če vas recimo mikajo počitnice v Splitu, boste za družinski apartma potrebovali vsaj tisoč evrov. Če boste k temu prišteli nekaj sto evrov več, boste lažje našli nastanitev, ki je bližje splitski rivieri. Medtem so cene za hotele vrtoglavo visoke – najcenejši hotel, ki ima sicer 4 zvezdice, bi družino stal skoraj 4.900 evrov, medtem ko je kar nekaj opcij, kjer se cene gibajo med 5.000 in 10.000 evrov.

Tudi kampi so povišali cene -če je bila prej povprečna cena za tričlansko družino na osnovni parceli med 50 in 55 evri na noč, bo ta cena v glavnini sezone med 60 in 70 evri na noč. Če govorimo o najboljših kampih, torej tistih s štirimi ali petimi zvezdicami, s parcelo čisto ob morju, pa bo tričlanska družina plačala najmanj 80 evrov na noč.

Znatno povišanje beležijo tudi imetniki pavšalov. V nekem kampu na Hrvaškem je lansko leto za pavšal, ki vključuje štiri osebe, družina odštela 4.800 evrov. Letos jih bo pavšal stal kar 660 evrov več.

Na kaj morate biti pozorni pri odhodu na počitnice?

Preverite veljavnost kartic, PIN-kode in razpoložljive limite.
Preverite morebitne blokade kartic, ki veljajo za določene države.
Ne nosite vseh plačilnih sredstev na enem mestu. Če je mogoče, jih spravite v sef v hotelu, kampu. Nikoli jih ne puščajte v avtomobilu, ne nosite jih v zunanjih žepih nahrbtnikov in torb, temveč uporabite torbico ali pas, ki ju skrijete pod obleko.
Kartico prekličite takoj, ko vam jo ukradejo ali jo izgubite.
Pri sebi imejte fotokopije osebnih dokumentov. Če vam jih ukradejo, ali jih izgubite, boste tako lažje prišli domov.
Provizija za dvig v evrskem območju v povprečju znaša 50 centov, zunaj območja pa je občutno višja. Premislite, kje, v kakšni višini in kako pogosto boste opravili dvig, da bo strošek provizij najnižji.
Gotovine nikoli ne dvigujte s kreditnimi karticami. Nadomestila so namreč zelo visoka, tudi deset evrov in več za višje zneske.
V tujini se izognite močno razširjenim bankomatom Euronet (in podobno), ki (“tujim”) karticam zaračunavajo dodatna nadomestila, na kar morate biti opozorjeni med postopkom in ga lahko prekinete.
V državi zunaj evro območja pri dvigih na bankomatih in plačilih s karticami na POS-avtomatih praviloma izberite možnost “lokalna valuta” oziroma “brez konverzije”. To pomeni, da bo uporabljen tečaj vaše banke in ne lastnika bankomata ali banke trgovca, kar je praviloma za vas ugodneje.

Potujete sami ali z agencijo?

Če potujete s turistično agencijo, preverite tudi naslednje stroške:

obvezna doplačila (takse, napitnine za vodiče, voznike ipd.),
prehrano (ali ponudba vključuje le zajtrk ali tudi polpenzion, prištejte dnevne zneske za hrano in pijačo v restavracijah),
stroške doplačil za dodatne izlete.

Če potujete v lastni režiji, preverite stroške:

prevoza (vključno z gorivom, cestninami, trajekti),
nastanitve in morebitna doplačila za čiščenje, živali, prehrano,
najema vozila, motorja, čolna (preverite, kakšen limit morate imeti na kartici z odloženim plačilom, saj za najem avtomobila običajno potrebujete precej visok znesek),
turistične takse.

K zgornjim stroškom prištejte še:

stroške zavarovanja v tujini,
spominke,
vstopnine,
rezervo za nujne primere.

Sicer pa je najbolj pomembno, da zaslužen dopust res maksimalno izkoristite za čas z vašimi bližnjimi in pa za to, da se napolnite z novo energijo.

Ali ste že kdaj pomislili, da bi lahko s kovanci privarčevali kar precej denarja?

Tako je, z navadnimi kovanci po 1 € in 2 €, ali pa tudi s centi, ki jih tako z lahkoto pustimo v trgovini. Nekaterim se tudi 5 € zdi drobiž, ali nizek znesek, ki mu ne posveča neke posebne pozornosti. A v resnici kovanci in nizki zneski delajo čudeže!

Ne verjamete? Mogoče vas bomo prepričali z naslednjimi podatki:

Na ameriški letališčih velja pravilo, da lahko letališča obdržijo vse kovance, ki jih potniki v naglici pustijo za sabo. In samo v enem letu so na vseh letališčih v ZDA potniki v hitenju skozi varnostno kontrolo pustili za seboj za okrog 870.000 dolarjev kovancev. Najbolj radodarni ali pozabljivi so bili potniki na newyorškem letališču John F. Kennedy.
Fontana Di Trevi je ena izmed največjih znamenitosti v Rimu, kjer moraš ob obisku v vodnjak vreči kovanec – za srečo. Samo dnevno naj bi se tako v fontani nabralo za kar 3.000 evrov kovancev. Ob letnem čiščenju vodnjaka so pred leti našteli kovance za 1,4 milijona evrov!

Še vedno menite, da kovanci ne štejejo? Da jih ne smemo jemati preveč resno? Skrajni čas, da spremenite mnenje!

Začnimo tudi mi!

Najboljši način za varčevanje denarja je tisti, ki bistveno ne vpliva na naš življenjski slog, ki ga torej komaj opazimo, saj bomo tako varčevali lažje in na daljše obdobje. Ko gre za vsote, kot je 1 € ali 2 € na dan, se večini zdi, da gre za nepomemben znesek, ki jim ne more spremeniti življenja. Še več: 1 ali 2 evra vidijo kot vsoto, s katero nimajo kaj početi, vsoto, s katero si ne morejo pomagati in jim ta majhna vsota tudi življenja ne bo spremenila na bolje. Ampak to prepričanje je popolnoma zgrešeno. Tako iz vašega življenja odtekajo kar veliki zneski.

Zato vam ponujamo nekaj primerov varčevanja s kovanci, vi pa lahko izberete tistega, ki vam najbolj ustreza:

Vsak dan v hranilnik spravite 1 ali 2 evra, kar pomeni na mesec med 30 in 60 € in tako lahko imate na koncu leta privarčevanih med 365 in 730 evri. Varčevanje si lahko olajšate tako, da si vsak teden na varčevalni račun nakažete sedem evrov.
1 CENT izziv za 1 leto: začnete z enim centom in nato vsak dan znesek povečate za en cent. Na koncu leta boste na tak način privarčevali kar 667,95 evrov. Izziva se lahko lotite tudi v obratni smeri in začnete z najvišjim zneskom – 3,65 €, kolikor je znesek zadnjega dneva v letu, nato pa vsak dan zmanjšate znesek za en cent. Gre za enega najlažjih načinov varčevanja, saj ne zahteva pretiranega odrekanja in praktično skoraj ne občutiš, da varčuješ.
Pri varčevanju z nizkimi zneski ponujajo digitalne banke odlične rešitve. Dajejo namreč možnost, da določite, da ob vsakem nakupu, ki ga opravite, hkrati tudi privarčujete. Preprosto določite znesek, ki se pri vsakem plačilu samodejno nakaže v posebni podračun. To je lahko tudi le en cent pri vsakem nakupu. Če želite privarčevati višji znesek, lahko namesto za en cent, znesek pri vsakem nakupu povečate na 2 €. Temu primeren bo tudi višji končni izkupiček.
52-tedenski varčevalni izziv: izziv traja 52 tednov. V prvem tednu položite na stran en evro, v drugem tednu dva, v tretjem tednu tri in tako nadaljujete vse do 52. tedna. Če boste vztrajali, boste na koncu privarčevali 1.378 evrov. Zveni obetavno in preprosto, kajne? Če pa vas skrbi, kako boste ob vseh izdatkih konec leta dali na stran v enem mesecu več kot 200 evrov, pa lahko poskusite tako, da začnete v obratnem vrstnem redu in prvi teden na varčevalni račun položite 52 evrov, drugi teden 51 evrov, tretji teden 50 evrov in tako naprej, vse do 52. tedna, ko boste na stran dali en evro.
26-tedenski varčevalni izziv: če se vam zdi 52-tedenski izziv predolg, si lahko omislite krajšega, takšnega, ki traja 26 tednov. Prvi teden prihranite 3 evre in nato vsak teden dodate temu znesku tri evre. To pomeni, da v drugem tednu varčevanju namenite šest evrov, v tretjem tednu devet, v četrtem 12 evrov in tako naprej vse do tedna 26, ko boste na varčevalni račun položili 75 evrov in bo vaš račun višji za 1.053 evrov.
Pravilo zaokroževanja: Pri tem načinu varčevanja gre za to, da ob vsakem nakupu znesek zaokrožite navzgor in razliko nakažete na varčevalni račun. To pomeni, da če zapravite 24,30 evrov, na varčevalni račun nakažete razliko do 25 evrov, torej 0,70 evra. Tudi tukaj ponujajo digitalne banke veliko možnosti, da banka to namesto vas naredi avtomatsko pri vsakem nakupu.
Evro za napako: Morda se sliši nekoliko nenavadno, a vendar, na tak način lahko prihranite kar nekaj. Pri tem izzivu gre za to, da vsakič, ko zapravite več, kot ste nameravali, v hranilnik vržete evro. Če ste si zadali, da ta teden ne boste jedli zunaj, pa ste to pravilo prekršili že drugi dan, v hranilnik vržete en evro. Prav tako v hranilnik vržete evro, če ste imeli kakšen impulziven in nepričakovan nakup. Dodaten evro za vsako ‘napako’ vas ne bo pretirano udaril po žepu, a če želite ustvariti boljše varčevalne navade, je vsekakor bolje, da je teh nenujnih nakupov čim manj in da se slabih navad čim bolj otresete.

Ste pričakovali toliko možnosti? Priznajte, da ne. Izberite vsaj eno in obrestovalo se vam bo. Če pa izberete dve ali več možnosti – recimo izziv enega centa in k temu dodate še 3 naročnine, pa bo izplen, oziroma znesek na varčevalnem računu, še višji! Začnite danes!

Ženske so iz Emporiuma, moški iz Merkurja?

Potrošniške navade samskih ljudi: kaj pravijo številke?

Družinsko življenje: kdo zapravlja in za kaj?

1. Finančne prednostne naloge

2. Pokojninsko varčevanje?

3. Naložbe

Ženske zapravijo več – za druge

Kdo torej bolje upravlja z denarjem?

Statistika je zgovorna:

PRVEGA ČASTIMO MI!

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Koliko denarja torej leži na slovenskih bankah?

Preveč. In vsako leto še več.

Trn v peti je bolje kot denar v žepu

Dedna nezaupljivost

Banka ni edina možnost. Obstajajo alternative!

Strah je naša narodna noša

Od kmečkih uporov do bančne ponižnosti

“Kako naj zaupam nekomu, ki je izdal mojega (pra)deda?”

Kaj kaže praksa?

Iskanje finančnega ravnotežja – med strahom in špekalucijami

PRVEGA ČASTIMO MI!

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Brezbolečinsko varčevanje

Zakaj oktober? Zakaj varčevanje?

Varčevanje kot zdravo prehranjevanje

10 nebolečih navad, ki prihranijo denar

#1 Postavite se na prvo mesto

#2 Izberite banko, ki je brezplačna

#3 Aktivirajte zaokroževanje nakupov

#4 Dnevno praznjenje drobižnice

#5 Avtopilot varčevanja

#6 Nadgradite kreditne kartice

#7 Izklopite TV!

#8 Blokirajte oglase na spletu

#9 Proračun zabave

#10 Postanite finančno pismeni

Zapravljate denar? Ali v resnici svoje življenje?

PRVEGA ČASTIMO MI!

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

#1 VERJAMEM, DA: “Če bi več zaslužil_a, bi se vse uredilo.”

#2 VERJAMEM, DA: “Me osebni bančnik pozna in mi bo predlagal najboljše možnosti varčevanja.”

#3 VERJAMEM, DA: “Bi varčeval_a, če bi imel_a več denarja.”

#4 VERJAMEM, DA: “Je dobro varčevati z naložbenim zavarovanjem.”

#5 VERJAMEM, DA: “Ni nič hudega, če začnem za pokojnino varčevati pozneje: zdaj imajo prednost druge reči.”

#6 VERJAMEM, DA: “Je finančno načrtovanje za bogate.”

PRVEGA ČASTIMO MI!

Kdor deli, znanje podari.

Zdravstvene koristi hobijev

Aktivirajte možgane

Najpogostejši hobiji

Slovenski nacionalni hobi brez primere

Kaj pa življenjepis in hobiji?

Hobiji, ki si jih privoščijo premožnejši ljudje

Zvezdniki, ki gojijo nenavadne hobije

Najbolj nenavadni hobiji na svetu

Morda je čas, da tudi vaš hobi postane redno delo

Top lokacije za dopustovanje Slovencev

Koliko zapravimo?

Cene in podražitve

Na kaj morate biti pozorni pri odhodu na počitnice?

Potujete sami ali z agencijo?

Ženske zapravijo več –
za druge