POKOJNINA Archives - Vezovišek & Partnerji

Te dni z navdušenjem in ponosom spremljamo naše športnike, ki na Olimpijskih igrah drug za drugim osvajajo odlične uvrstitve in seveda olimpijske medalje. A te ne prinašajo le vpisa v zgodovino in njihov portfelj uspehov, ampak prinašajo tudi finančne nagrade za te izjemne dosežke …

Pisalo se je leto 1913, ko je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, ki je danes poznan po celem svetu. Med seboj povezani olimpijski krogi predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov celega sveta. Pomenijo povezanost, sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin. Vsaka barva ima svoj pomen, modra predstavlja Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

Glede na to, bi vsakdo pomislil, da se vsaj med temi športniki, ki vsi dosegajo uspehe na istem tekmovanju, ne dogajajo razlike, a se. In to precejšnje, v finančnem smislu (pa tudi drugih pogosto slišimo).

In ker so nas ta teden naši Olimpijci ponovno razveselili z novimi medaljami, smo preverili, koliko je ta in vse ostale letošnje kolajne, finančno ovrednotena ob »povratku v domovino«.

Koliko so torej slovenski Olimpijci vredni v primerjavi z Olimpijci drugih držav?

Večina športnikov v svoji karieri nikoli ne izsanja olimpijskih sanj. Tudi med tistimi, ki se na to veliko tekmovanje prebijejo, jih le peščica poseže po največjih uspehih. A pot do tja je trnova, skromne štipendije, ne prav pogosta sponzorstva, ki niti stroškov dolgoletnih treningov, opreme in zdravstvene oskrbe, kaj šele potnih stroškov ne pokrijejo, so njihova stalnica.

Ne glede na vse in ne glede na to, da se zavedajo, da morda ne bodo prejeli bonusa, morda tudi zato, ker pač »niso iz prave države«, dajejo vse od sebe. Za višje cilje. A preživeti morajo in nagrade so tiste, ki lahko vsaj delno odtehtajo tudi pretekle (ne)uspehe in borbe.

Več deset držav, ki si prislužijo eno od 327 medalj v 15 športih na letošnjih Olimpijskih igrah, je pripravilo bonuse za nosilce kolajn. Na tekmovanju se letos predstavljajo športniki iz 91 držav in pokrajin, med njimi pa jih bo zagotovo izplačalo nagrade za najboljše uvrstitve 32.

Od 624 tisoč dolarjev navzdol …

In za katero državo morajo nastopati športniki, če želijo dobiti najvišje nagrade?

Na prvem mestu je Hong Kong, ki nastopa neodvisno od Kitajske, svojim športnikom so obljubili kar 624 tisoč dolarjev nagrade. Na drugem mestu pa je Turčija, ki je za zlato medaljo pripravljena plačati približno 380 tisoč dolarjev. Na drugi strani pa recimo ZDA plačajo za zlato medaljo »samo« 37,5 tisoč dolarjev.

In kje je Slovenija?

Kot je razvidno iz slike spodaj (vir: Forbes), smo nekje v zlati sredini.

Do leta 2021 so bile slovenske olimpijske medalje vredne od dobrih 15 tisoč pa do nekaj več kot 31 tisoč evrov. A lani so vrednost medalj zvišali, tako naši Olimpijci zdaj dobijo za:

zlato medaljo nagrado v višini 55.000 evrov
srebrno medaljo nagrado v višini 45.000 evrov
bronasto medaljo nagrado v višini 38.000 evrov

Za medalje, ki jih osvojijo ekipe v individualnih športnih panogah (recimo mešana ekipa naših zlatih skakalcev) posamezen član ekipe prejme nagrado v višini 75 odstotkov nagrade, ki je predvidena za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci. Za zlato medaljo v tem primeru posamezen član ekipe dobi 41.250 evrov, in tako naprej.

Lahko bi šli še naprej, koliko dobijo športniki, ki tekmujejo v kolektivnih športih, pa trenerji in drugi člani ekipe, a bistveno ni, koliko dobijo, ampak kaj bodo z novimi zaslužki naredili.

Preverili smo tudi, kaj menijo naši bralci, ali je denarna nagrada, ki jo prejmejo slovenski nosilci olimpijskih medalj prenizka, ravno prav visoka ali previsoka. Rezultate si lahko ogledate v grafu.

Pomembno je sodelovati, ne zmagati …

… je sam slogan Olimpijskih iger, pa vendar kariera vrhunskih športnikov ne traja večno, zato je finančna stabilnost še kako pomembna. Načrtovanje prihodnosti in skrb za premoženje je ključno, v kolikor želijo po končani karieri živeti brez finančnih skrbi. In nič kaj dosti ni drugače za vse nas, ki smo delovno aktivni. S svojim premoženjem moramo ravnati tako, da bomo od njega lahko živeli.

Pred kratkim se mi je zgodilo, da sem ob brskanju po internetu naletela na zanimivo ponudbo, ki je niti jaz nisem mogla spregledati. Ena od slovenskih finančnih hiš je ponujala izračun Zajamčene pokojnine. Ker so nekatere trditve izgledale realne, določene pa so bile resnično nenavadne, predvsem tiste o zajamčenem donosu, sem se prijavila na njihov informativni izračun.

Sprva sem mislila, da izračuna ne bom prejela, saj se nisem skrivala za nobenim drugim imenom, a po nekaj dneh sem na e-mail le prejela sporočilo s spodnjo vsebino.

Spoštovana ga. Nataša,
za vas sem pripravil ZAJAMČENO POKOJNINO po najugodnejših tablicah 2005!
Izplačilo denarja je možno v obliki enkratnega dviga ali mesečne rente.

In potem spodaj še lep nagovor, zakaj se ljudje odločajo za tovrstno varčevanje …

Zakaj se ljudje odločajo za rentno varčevanje?
• Želijo imeti dobro pokojnino.
• Ne želijo delati do smrti. Želijo imeti pasivne dohodke.
• Večina si ne želi biti v finančno breme drugih. Želijo biti finančno neodvisni.
• Vsi si želimo penzijo, ki nam bo zadoščala za normalno življenje po 65. letu – torej želimo si iste dohodke, kot danes prejemamo plačo. Želimo si dostojno preživeti zadnja leta našega življenja.
• Želimo vedeti, kako že danes denar naložiti varno, da bomo lahko uživali na stara leta in bo denar delal za nas.
• Ko gremo v pokoj se nam prihodki praktično prepolovijo in vse preveč ljudi se znajde na pragu revščine.
V primeru dodatnih vprašanj vam bom z veseljem pomagal.
Z odličnim spoštovanjem!

Ja, lepo napisano. Moram priznati. Pa vendar sem oseba, ki želi vse večkrat preveriti in ugotoviti ali je res vse tako lepo kot je napisano.

Pa pojdimo po vrsti …

Izračun temelji na 20-letnem varčevanju po 100 evrov mesečno, kar pomeni, da bi skupaj vložila 24.000 EUR, privarčevala pa bi 39.301 EUR. Na prvi pogled lepo, ni kaj. To pomeni, da bi imela zajamčeno 4,7 % letno obrestno mero. To bi bilo, glede na tržne razmere, ko moramo praktično plačati za sredstva, ki nam stojijo na banki, res odlična ponudba. Se strinjate?
Moja prva misel je bila: le katera finančna institucija bi si to danes lahko privoščila in kako? Takoj zatem pa: kakšno jamstvo mi dejansko ponujajo?

Sledilo je osebno srečanje …

Da bi ugotovila, za kaj točno gre, sem se odločila, da sprejmem njihovo ponudbo za osebno srečanje. V kolikor se bo izkazalo, da je ponudba realna, bi to lahko bilo primerno tudi zame. In konec koncev tudi za nekatere naše stranke. A verjetno za razliko od večine, sama nisem pričakovala, da se bo srečanje končalo uspešno.

Namreč, razlika je v tem, da tovrstnih edinstvenih priložnosti vidim kar nekaj na mesec, skozi sito pa prideta ena ali dve na leto. Ja, dejansko tako malo! Preden se namreč odločim, da bi to bila primerna rešitev zame ali za naše stranke, mora iti rešitev čez kar nekaj korakov:
1. Študija splošnih pogojev
2. Analiza ponudnika
3. Ločeno analiziranje še dveh oseb v našem naložbenem odboru
4. Mnenje zunanjega strokovnjaka

Samo, če vse štiri točke prejmejo zeleno luč, grem v rešitev sama s svojimi sredstvi. No, in če gre seveda za nekaj, kar sodi v moj portfelj. V začetku z manjšo količino, saj vedno preverim, kakšen je celoten proces, tudi proces izplačila, če je sploh mogoč. Šele, ko izkusim, da vse poteka brez zapletov, se odločim za vstop v %, kot je to opredeljeno z mojo strategijo po načrtu (upam, da ga vi imate – sicer je pa osnovno izhodišče izračun naše finančne starosti, ki ga lahko najdete TUKAJ)

Rentno varčevanje z indeksacijo

Vas zanima, kaj sem ugotovila na srečanju?

Šlo je za rentno varčevanje z indeksacijo. To je varčevanje z garantirano obrestno mero in potencialno udeležbo na dobičku. Pa si poglejmo, kaj to dejansko pomeni.
Indeksacija = 4 % (pomeni, da bi se moja vplačila vsako leto povišala za 4 %). Konkretno – začnem vplačevati 100 evrov, naslednje leto 104 evre, naslednje leto 108,16 evrov itn … Ja, kaj hitro nisem več na 100 evrih mesečno.

In kaj to pomeni? Da v 20-tih letih nismo vplačali 24.000 evrov, temveč kar 35.734 EUR!!!! To pa je razlika, se vam ne zdi?

S polico bi bila sicer zaščitena tudi za riziko smrti, a bi bila zaščita minimalna. Police namreč ni mogoče skleniti brez tega, saj gre za zavarovanje. A glede na svojo situacijo, te zaščite ne potrebujem in bi bil ta strošek popolnoma odveč.

Po nekoliko globljem poizvedovanju pa sem izvedela še sledeče:
Zajamčena renta je dejansko 0,5 % letno. Ostalo je odvisno od višine dobička zavarovalnice. Skupaj bi dejansko realno lahko pričakovala ca. 2,50 % donosnost.
Se vam zdaj še sliši tako obetavno?
Rentno varčevanje je običajno najdražja oblika varčevanja (več o tem, kje vse še delamo napake bom govorila na 6. Dnevu finančne pismenosti. Več o dogodku izveste TUKAJ).
V kolikor se inflacija poviša, z njim najverjetneje realno izgubljamo, že danes pa komaj držimo glavo nad gladino. Rešitev je običajno nefleksibilna, prav tako tudi nelikvidna. Je pa res, da imamo občutek varnosti zato, ker so številke vnaprej določene.

Dolgoročno varčevanje zahteva druge rešitve

Žalostno, a običajno se celo izkaže, da bi z varčevanjem na banki privarčevali več!
Za dolgoročno varčevanje je torej potrebno izbirati druge rešitve. Take, kjer ni garancije. Strošek, fleksibilnost in likvidnost pa so ključni parametri pri odločanju.
V bran osebi, s katero sem se srečala, pa lahko povem, da je bila nenavadno transparentna. Ne vem, če je vedela, kdo sem, kljub temu, da nisem skrivala svoje identitete, a pohvalno je že to, da je na vsa moja vprašanja odgovorila brez celofana.

Ob zaključku srečanja mi je zaupala celo, da je izračun marketinški trik, saj se na tej podlagi precej strank odloči za osebno srečanje. Upam le, da stranke to razumejo in da ne pričakujejo, da bodo prejele zneske, kot jih obljubljajo v svojih sporočilih. V tem primeru bodo namreč na koncu razočarane.

Da pa med njimi ne boste vi, vabljeni na tradicionalni 6. Dan finančne pismenosti! Več o dogodku izveste TUKAJ >>

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Vedno, ampak res vedno, ko ljudem predstavimo 3-VD sistem, dobimo isti odziv. Ne glede na to ali imajo denarja veliko ali premalo, se vsi strinjajo, da bi ta sistem morali uporabljati, še preden so investirali svoj prvi evro.

Zakaj? Ker je tako enostaven, ima pa neverjetno velik učinek. Zniža stroške, poviša donos in predvsem odpravlja finančni stres.

Zakaj sploh potrebujemo “sistem”?

Vsi v naši ekipi veliko beremo, poslušamo webinarje in se nasploh izobražujemo s področja osebnih financ. Skoraj vedno pa se nam zgodi, da na koncu knjige, webinarja ali izobraževanja nekaj pogrešamo. Res je, da čedalje bolj pogosto dobimo ponudbo za naslednjo veliko stvar (beri dodaten seminar, coaching itd.), a največkrat nočemo tega. To želi tisti na drugi strani, mi pa želimo nekaj konkretnega, nekaj uporabnega, kar bomo lahko takoj začeli uporabljati in izboljšali naše rezultate.

Recimo vsaj kakšen konkreten izračun, ki bi nam povedal, kje smo danes in kaj moramo storiti, da se premaknemo iz točke A na točko B. Takšen, kot je na primer izračun finančne starosti, ki ga najdete TUKAJ. Saj veste … Vsak zase misli, da je višje na lestvici, kot pa je v resnici.

Sistem, ki lahko izboljša donose in zniža stroške

A izračun je začetek, ni pa dovolj. Pri investiranju običajno pogrešamo tudi predstavitev konkretnega, enostavnega sistema, ki bi temeljil na resničnih primerih, s katerim se lahko poistovetimo in izboljšamo naše donose, znižamo stroške. Pa naj gre za investiranje velikih zneskov ali pa le varčevanje težko prisluženih 100 evrov mesečno.

Takšnega izračuna, kot ga omenjamo zgoraj, ni nikjer. Tudi sistema, ki bi učinkovito poganjal naš denar po poti do finančne zrelosti, ni razvil še nihče, zato sta se tega lotila Mitja in Ana Vezovišek. V svoji najnovejši knjigi sta predstavila edinstven Sistem 3-VD, ki pomaga vsem.

Ne glede na to ali smo bogati ali revni ali pa, kot večina, sodimo med srednji sloj, je naš prvi finančni cilj pokojnina, nepremičnina ali kup denarja. Sistem, ki je preverjen v praksi in vsebuje najboljša spoznanja iz 20-letnega dela na področju osebnih financ, je zdaj dostopen vsem. In deluje, še kako deluje.

Investiram nek znesek in potem se zalomi …

Do tega sistema ne bi nikoli prišla, če se ne bi v naši ekipi že toliko let srečevali z ljudmi, ki so nam zaupali svoje izzive in nas vzpodbudili k temu, da poiščemo nek univerzalen sistem, ki bi jim pomagal. Izzivi s katerimi so se soočali so bili namreč zelo različni in najbolje, da si pogledamo nekaj resničnih primerov:

“Želim si privarčevati en kupček denarja ‘za vsak slučaj’, katerega se ne bi rad dotikal, razen v skrajnih primerih in potem še en kupček, ki bi me osrečeval, s katerim bi si nekaj privoščili in da se ne bi nikoli več bal ostati sam, le z nekaj evri v denarnici.” Željko

“Vem, da je potrebno ločiti denar za cilje, sicer jih težko dosežeš. Pa vendar ne vem kam, kako in predvsem koliko ga usmeriti, da bom cilje dosegla. Eno je cilj za avto, ki ga želim uresničiti čez dve leti, pa potem plačilo pomoč otrokom čez 11 let itn. Res bi želela vedeti kako se tega lotiti.” Maja

“Ne vem koliko seminarjev sem že obiskal na temo investiranja … Vsakič mi ponujajo nekaj novega in tako sem se že kar nekajkrat opekel. Investiram nek znesek in potem se zalomi. Kar naenkrat nimam nič kaj dosti privarčevano oz. še huje, nimam niti za hujše čase. Ne vem kako vzpostaviti pravi nadzor.” Borut

8 let sem varčevala za pokojnino, potem pa sem bila zaradi bolezni in posledično izpada dohodka primorana ves privarčevani denar porabiti. Tega si ne želim več, saj vem, da bom zaradi tega težko dosega višjo pokojnino. ” Valerija

“Že dlje časa varčujem, a me je stanje na nepremičninskem trgu streznilo, da sem še daleč od želenega. Sem v precepu ali naj se za dolgo časa zadolžim, vsekakor dalj, kot si želim. Ali pa naj še več let naprej varčujem, morda počakam na padec cen. Bega me dejstvo, da nihče ne ve, kako bo čez par let; bodo cene res padle, bodo krediti manj ugodni, bom imela dobro službo ipd.! “ Majda

Takšnih in podobnih primerov je več sto oziroma bolje tisoče … Vsi tisti, ki so se danes že znebili finančnega stresa so si enotni: v kolikor bi vedeli kako ravnati s prihodki, torej kako razporediti denar, ko ga prejmeš, koliko ga investirati in koliko hraniti za hude čase … bi bila situacija drugačna.

Sistem brez »finančnih bomb« in finančnega stresa

O kakšnem sistemu je torej govora?

O sistemu Treh vreč denarja ali krajše 3-VD. Uh, le kaj bi to bilo?

Nekaj nam že ime samo pove – imeti moramo tri vreče denarja, ki so si med seboj različne. Tako po svoji vlogi kot po velikosti. In ravno te tri vreče nam omogočajo, da lahko najprej postavimo močne finančne temelje in potem začnemo varčevati in investirati.

Ne vemo koliko primerov smo videli, kako ljudje varčujejo za pokojnino (pustimo to, da varčujejo v čisto napačnih produktih) in potem ob prvi “finančni bombi”, ko se jim na primer pokvari avto ali še huje, so dlje časa bolni in imajo nižje prihodke, hitijo izplačevati navadno težko privarčevani denar. Tako se oddaljijo od primarnega cilja in kar je še huje – si ga le redki ponovno zastavijo kot cilj in potem ne varčujejo več.

Škoda, saj se nam z uporabo sistema 3-VD to ne more zgoditi. V kolikor bi namreč svoje vreče polnili skladno z obdobjem v katerem se nahajajo, jim takšna “finančna bomba” ne bi povzročila stresa, stroškov in izničila donosov.

Sistem 3-VD nas uči, da vse svoje finančno premoženje razporedimo v eno od treh vreč denarja in med njimi vzpostavimo povratne povezave. Če uporabimo finančni jezik, govorimo o transakcijski, likvidnostni in naložbeni vreči. Kako velika mora biti posamezna vreča in kako jih polnimo je odvisno do tega kje smo danes. Ne moremo namreč imeti vsi enako velikih vreč, saj so naše potrebe drugačne. Je pa zelo veliko (vse pravzaprav) odvisno od tega kje smo danes. TUKAJ lahko tudi vi preverite, kje ste danes.

Zakaj je ta sistem tako drugačen?

Ker temelji na resničnih primerih v Sloveniji. To je zelo pomembno! Nič nam ne pomaga ameriški sistem, ko pa so njihov pokojninski, zdravstveni in šolski sistem popolnoma nekaj drugega kot pri nas.

Prav nič nam ne pomaga tudi dokler bomo v Sloveniji ljudi, ki so pristali v osebnem stečaju obsojali. Saj veste, v Ameriki se s tem hvalijo. : ) Da ne govorimo o izgubah pri investiranju, ko ljudje nasedajo lažnim obljubam.

Bolj kot želja po finančni neodvisnosti ali svobodi, bi morala biti želja nas vseh, da živimo brez finančnega stresa. Da se pametno pomikamo skozi obdobja finančne starosti. Večina nas začne v obdobju otroka (in s tem ni prav nič narobe) ali mladostnika. Ali sodite tudi vi v enega izmed njih lahko preverite TUKAJ.

Potem je pa potrebno osvojiti le še sistem, ki vam bo pomagal preiti v naslednje obdobje. In nato, ja, šele nato, ko osvojite ta sistem, lahko začnete varčevati in investirati. Sistem 3-VD vam bo povedal koliko.

Ko enkrat sklenete zavarovalno polico (pa najsi gre za zaščito vašega življenja, delovne sposobnosti, zdravja, premoženja ali za varčevanje – slednje je načeloma draga in zato odsvetovana rešitev), je smiselno nad to polico bedeti.

Vendar bodite zelo previdni, ko vas vaša zavarovalnica kar naenkrat pokliče, da se že dolgo niste osebno srečali, da bi bilo smotrno preveriti ali je z vašimi policami vse v redu. Zelo pogosto vas bo pri tem poklical povsem nov zavarovalni agent, ne tisti, ki vam je sklenil vašo zadnjo aktualno zavarovalno polico.

Pred nedavnim je k meni prišla gospa v 50-ih letih, ki se bo čez predvidoma 5 let lahko upokojila. Ima tri veljavne police pri eni izmed največjih zavarovalnic v Sloveniji. Ko je prejela »dobronameren preventiven« obisk s strani novega zavarovalnega agenta te zavarovalnice pred dobrim letom dni, pa se je zgodilo sledeče.

Agent ji je predlagal, da poda svojo drugo polico pri tej zavarovalnici, ki je bila ob njegovem obisku aktivna, v mirovanje. Namesto nje pa naj sklene novo, že tretjo polico pri isti zavarovalnici, tokrat kar z odprto dobo zavarovanja (ko niti ni jasno, kdaj se polica izteče) – in to 6 let pred njeno upokojitvijo.

Kdo zasluži na račun stranke?

Le zakaj ji je podal tak predlog? Razmislimo …

Kako si ta agent zasluži svojo plačo? S skrbjo za obstoječo stranko zavarovalnice? Ne.

S sklenitvijo nove zavarovalne police za zavarovalnico? Da.

S sklenitvijo nove police je agent stranki povzročil nove sklenitvene stroške, pri tem pa je dal v mirovanje njeno obstoječo polico ravno po treh letih, da s tem ni povzročil škode svojemu kolegu, zavarovalnemu agentu, ki ji je sklenil prejšnjo polico. Tako so vsi zadovoljni – zavarovalnica, oba zavarovalna agenta – vendar na škodo stranke, ki se posledic te spremembe sploh ni zavedala, vse dokler ji nisem pojasnila posledice te odločitve.

Kako me to razjezi – ko je jasno razvidno, da je to stalna praksa te zavarovalnice (in seveda nemalo drugih). To namreč ni prva stranka, s tolikšnim številom polic pri isti zavarovalnici, z enako metodo kapitaliziranja obstoječih polic in sklepanja novih. Na isti stranki tako služijo novi in novi zavarovalni agentje, stranka pa je opeharjena.

To ni prva stranka, niti ne zadnja

Takšnih sogovornikov (zavarovancev te zavarovalnice) sem imela že več. Zavarovalnica to zavestno dopušča – ima namreč jasen pregled nad vsemi policami svojih zavarovancev in prav nič je ne ovira, da bi postavila omejitev, da se za eno stranko lahko sklene recimo samo ena ali največ dve polici z varčevalno komponento. Takšno omejitev recimo pozna druga finančna institucija v Sloveniji, s čimer zavaruje svoje zavarovance pred oškodovanjem, torej to ni težka tehnična implementacija, temveč povsem preprosto navodilo, ki se v praksi lahko enostavno izvede.

Če bi bilo zavarovalnici dejansko mar za dobro svojih zavarovancev … a dejstvo je, da s tem namerno povzročajo slovenskemu zavarovalništvu slab ugled, ki je že tako ali tako na preizkušnji s strani laičnih Slovencev.

Kaj storiti, če se je tudi vam pripetilo kaj takega?

Pritožite se! Zahtevajte stornacijo police in povrnitev stroškov. Vztrajajte, ne popustite. Vzemite zadevo v lastne roke in ne prepuščajte primera organom, ki naj bi izvajali nadzor nad zavarovalnicami, saj je v njihovi omari veliko okostnjakov.

Predvsem pa, kot smo že neštetokrat rekli – pazite se brezplačnega svetovanja glede vaših osebnih financ. Nič ni zastonj – bolje da plačate za svetovalno uro ali dve pri neodvisnemu osebnemu finančnemu svetovalcu (ne, to ni zgolj za bogate), kot pa da verjamete, da ste prejeli nek koristen nasvet brezplačno, v resnici pa vas ta nasvet stane bistveno več kot svetovalna ura ali dve. Vprašanje je samo, če boste v tem primeru ugotovili, kdaj in kje vam je bil račun sploh izstavljen – večina ljudi tega ne ugotovi, dokler ni prepozno …

Tako. Sedaj veste na kaj morate biti pozorni. Če vas bo kdajkoli zavarovalni agent želel prepričati v sklenitev novega zavarovanja, boste suvereno rekli “NE”. Vendar, kaj pa obstoječe zavarovanje? Je tam vse tako kot mora biti? Še danes preverite kaj imate sklenjeno, predno bo prepozno. Žal večina ljudi, ki se obrne k nam po nasvet, po 15-ih, 20-ih letih varčevanja ugotovijo (torej pred upokojitvijo) da so bili opeharjeni. Svetujem vam, da se še danes prijavite na posvet z osebnim svetovalcem TUKAJ.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

“Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ.

Pokojnina je nekaj na kar mlad človek ne pomisli. O njej začnemo razmišljati v poznih srednjih letih, nekateri šele tik pred tem, ko naj bi jo dočakali. Takrat pa je zagotovo že prepozno, če prej niste usmerili vsaj nekaj pozornosti in denarja v to področje.

Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec je za portal Mojaleta.si pripravil nekaj konkretnih odgovorov, ki vam bodo lahko pomagali do spoznanja in verjamemo, da tudi odločitve, da za svojo pokojnino poskrbite sami in danes.

Seveda je ključno vprašanje, zakaj sploh moramo poskrbeti za svojo pokojnino, če delamo, tako kot so naši starši, stari starši in podobno. No, situacija je danes precej drugačna, kot je bila takrat. “Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. Temu pa v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Dejstvo je, da moramo za dostojno pokojnino poskrbeti sami, kar pomeni, da moramo del prihodkov nameniti varčevanju za pokojnino,” pravi osebni finančni svetovalec.

Ena od možnosti so pokojninski skladi, niso pa edina

Izraz pokojninski skladi je v Sloveniji že nekaj časa poznan, gre za namenske sklade, ki zbirajo presežna sredstva posameznikov in jih investirajo v delnice, obveznice, denarne inštrumente in alternativne naložbe s ciljem ustvarjanja donosa.

“Večina pozna pokojninske sklade t.i. drugega stebra, kamor pretežno vplačujejo delodajalci v imenu zaposlenih, medtem ko pokojninskih skladov t.i. tretjega stebra praktično ne poznamo. Pokojninski skladi so ene izmed možnosti za varčevanje, nikakor pa niso edina. V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji spoznali, da varčevanje za pokojnino na banki oziroma v garantiranih pokojninskih skladih, za večino ni primerno. Z začetkom leta 2016 je tako večina ponudnikov pokojninskih skladov uvedla t.i. sklade življenjskega cikla, ki omogočajo izbiro od manj do bolj tveganih naložbenih politik. Bolj tvegana praviloma pomeni višji donos na dolgi rok, a hkrati višja nihanja vrednosti v času varčevanja,” dodaja Mitja Vezovišek.

Varčevanje v pokojninskih skladih seveda ima svoje prednosti, a kot pravi strokovnjak, so te predvsem davčne. “Glavna prednost varčevanja v sklopu drugega pokojninskega stebra, v pokojninskih skladih torej, je odlog plačila dohodnine. Če imamo npr. 1.000 evrov neto plače, lahko z vplačilom 1.000 evrov letno, ene plače torej, prihranimo 270 evrov dohodnine. Ob upokojitvi bodo višja izplačila sicer obdavčena, vendar bo obdavčitev zaradi olajšav bistveno nižja, kot je danes.”

Kdaj? Zdaj!

Marsikdo meni, da je še premlad, da bi začel dajati “na stran” za pokojnino, a v resnici je matematika na strani mladosti. Idealno bi bilo, da bi že s prvo plačo začeli dajati na stran za pokojnino. Zakaj? Če takoj pričnemo dajati na stran del prihodkov, npr. 100 evrov mesečno in to počnemo prvih 10 let, lahko naslednjih 30 let ne varčujemo ničesar več pa bomo še vedno imeli več kot sosed, ki prvih 10 let ne varčuje nič, nato pa naslednjih 30 let po 100 evrov na mesec. Kljub temu, da bo vplačal trikrat več, bo po 40-ih letih imel manj denarja na računu. Vse to zaradi najmočnejše sile v vesolju – obrestno obrestnega računa.

Seveda pa smo Slovenci še vedno skeptični do pokojninskih skladov, kar je v prvi vrsti posledica nizke stopnje finančne pismenosti, omejene izbire ter prodajalcev finančnih produktov, ki promovirajo druge rešitve, kot so npr. naložbena življenjska zavarovanja, saj jim prinašajo mnogo višji zaslužek na račun visokih stroškov, ki jih nevede plača stranka, še opozarja Mitja Vezovišek.

Pri dostopu do naših prihrankov bi morali biti ljudje še posebej previdni. V praksi namreč pogosto slišimo, da je ljudem s strani zavarovalnih agentov obljubljeno in ustno zagotovljeno marsikaj, kar ni v skladu s pisno dokumentacijo, ki je v kasneje sklenjena. “Ali pa obljubljeno velja zgolj ob določenih strogih pogojih, za kar bi potem lahko praktično rekli, da ne velja,” opozarja Petra Bokal, osebna finančna svetovalka in soavtorica knjige Hudič je v drobnem tisku.

Dejstvo, da predčasen dostop do prihrankov ni vselej možen in ja, res ni poceni, je eno izmed sedmih zamolčanih, ki jih skoraj zagotovo srečamo pri izbiri naložbenega zavarovanja. Poglejmo si nekaj številk, konkretneje število pretečenih let od sklenitve police, ko lahko zahtevate odkup:

*Strogi pogoji

Odkup pomeni, da dvignemo vso premoženje, ki se je do dneva odkupa oplemenitilo na naši zavarovalni polici, polico pa se razdre, torej zavarovalnica nima več obveznosti do zavarovanca.

Včasih odkup možen že po šestih mesecih, ampak …

“Pri določenih zavarovalnicah je odkup možen že po šestih mesecih, pri glavnini pa po dveh oziroma treh letih od sklenitve police,” pravi Petra Bokal in dodaja, da je temu tako zato, ker v prvih dveh letih poravnamo predvsem stroške sklepanja, zato se zgolj majhen del vplačanih sredstev plemeniti. “Zavarovalnica Triglav in Sava ob tem postavljata zelo stroge pogoje v kakšnih primerih lahko zavarovanec zahteva odkup (izselitev iz države, smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana, 100 % trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težje bolezni, nepretrgana brezposelnost daljša od treh mesecev).”

Osebni finančni svetovalci se pri svojem delu pogosto srečujejo z naložbenimi življenjskimi zavarovanji v naložbenih portfeljih. Slovenci radi varčujejo v tem finančnem produktu, četudi ni utemeljenega razloga za to.

“Glavni razlog, ki ga navajajo, ko jih vprašamo zakaj so se odločili ravno za to obliko varčevanja (in ne za bančno varčevanje, varčevanje v pokojninskih, investicijskih skladih ali drugo rešitev), je davčni ščit – ko po desetih letih od sklenitve ni potrebno plačati nobenega davka pri izplačilu,” pravita osebna finančna svetovalca Mitja Vezovišek in Petra Bokal.

Pomemben razlog, zakaj je temu tako, je tudi to, da so ti prihranki varni pred daljnosežnim očesom Centra za socialno delo, ko se presoja o višini socialnih transferjev pri vrtcu, štipendijah in drugih pravicah.

Visoki stroški, omejitve …

“Na drugi strani svetovalci vseskozi ugotavljamo kako visoke stroške ima večina naložbenih zavarovanj in kakšne omejitve postavljajo zavarovalnice v splošnih pogojih, ki jih ne prebere nihče,” opozarjata avtorja najnovejše e-knjige Hudič je v drobnem tisku.

Nova zakonodaja naj bi sicer uvedla dodatne, bolj kot ne enotne informativne liste za stranke z namenom večje transparentnosti stroškov in lažje primerjave med produkti, a v praksi se dogaja marsikaj.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka, sicer pa magistrica ekonomije se je tako odpravila na teren. Dobila je zanimiv izziv in pet delovnih dni kasneje nam je začela razkrivati sedem zamolčanih dejstev pri izbiri naložbenega zavarovanja. Vse to v letu 2018 in kljub novi zakonodaji!

Vsa ta dejstva in številne druge pasti smo zbrali v e-knjigi Hudič je v drobnem tisku.

Koliko bodo zaslužili naši Olimpijci?