Umirjeno dogajanje na finančnih trgih ob zaključku leta 2020 se je preneslo tudi v letošnje leto in vlagatelje spodbujalo k nakupu. Še največ negotovosti je vlagateljem prineslo dogajanje v zvezi s pandemijo. Očitno so logistični problemi, s tem mislimo proizvodnjo in distribucijo cepiva zoper virus COVID-19, večji, kot smo sprva mislili.

Pa tudi odkritje novih sev-ov oz. mutacij virusa ne prispeva ravno k uresničevanju časovnih planov. To pomeni, da se bo prvotni plan za precepljenost svetovne populacije očitno nekoliko zavlekel. Da se bo svetovno gospodarstvo popolnoma odprlo, bo preteklo še kar nekaj časa, nekatere države v strahu pred novimi vali pandemije celo uvajajo nove omejitvene ukrepe. Tako so tečaji na kapitalskih trgih velik del meseca januarja večinoma rasli, v zadnjem tednu pa je prišlo do (upamo) kratkotrajne korekcije.

Vpliv načrtovanih akcij novega ameriška predsednika

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je tako v januarju malenkost upadel, izgubil je 0.3 % svoje vrednosti, merjeno v EUR. Vlagatelji so se očitno odločili, da je čas za popravek. V tem sicer ni nič slabega, tečaji ne morejo samo rasti. Kje pa so razlogi za upad?

Poleg visokega vrednotenja tečajev in težav pri proizvodnji in distribuciji cepiva je delno razlog tudi v načrtovanih akcijah ameriškega predsednika Joe-a Bidena. Kot je napovedal že v svoji predvolilni kampanji, načrtuje dvig davkov na korporativne dobičke, ki pa bo bolj zmeren, kot je bilo prvotno mišljeno. Pričakuje se dvig davčne stopnje na 28 % namesto načrtovanih 35 %. Poleg tega se pričakuje tudi sprejetje protimonopolne zakonodaje, kar pomeni pritisk predvsem na sektor tehnologije in komunikacij, kamor spadajo tudi največja podjetja skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google).

Pa tudi zdravstveni sektor bi lahko bil na udaru, obe stranki v kongresu se namreč zavzemata za zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in večji vpliv države pri oblikovanju cen. To pa bi škodilo predvsem farmacevtskim podjetjem. Na področju energije se Biden zavzema za bolj trajnostne in okolju prijazne rešitve, kar bo lahko prineslo težave predvsem naftni industriji ter proizvodnji zemeljskega plina.

V zunanjepolitičnih odnosih s Kitajsko bo Biden kot kaže ostal nepopustljiv, izogibal pa se bo trgovinski vojni.

Kljub temu pa analitiki ocenjujejo, da prinaša Bidenova politična agenda več dobrega kot slabega za finančne trge, zato za večjo zaskrbljenost (zaenkrat) ni razloga.

Januarja najbolje azijskim trgom v razvoju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na finančnih trgih v mesecu januarju. Spodnja tabela kaže, da je daleč najbolje šlo azijskim trgom v razvoju, njihov primerjalni indeks je pridobil skoraj 5 % vrednosti, merjeno v EUR. Ameriške in evropske delnice v povprečju malenkost v rdečem, poraženec meseca pa, kot smo že navajeni, trgi v razvoju Latinske Amerike, izgubili so 6 % vrednosti, vse merjeno v EUR.

Obveznice malenkost v rdečem, evropske so izgubile v povprečju 0.5 % v EUR. USD je v januarju pridobil napram EUR 0.7 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2021

Kriptovalute še vedno odlično

Kriptovalute so v začetku leta nadaljevale z izjemno rastjo. Tako je Bitcoin 8.  januarja celo prebil mejo 33.000 EUR, Ethereum pa 20. januarja vrednost 1.140 EUR.

Kasneje je sicer prišlo do popravkov, tako je Bitcoin na mesečni ravni zrastel solidnih več kot 14 %, Ethereum pa odličnih več kot 75 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjih grafov.

BITCOIN (BTC) – Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH) – Vir: Yahoo

Vir: Yahoo

Pa so se kriteriji, na podlagi katerih se vlagatelji odločajo za investiranje, v zadnjem obdobju kaj spremenili?

Analitiki ugotavljajo, da so se. Če je bil v preteklosti glavni kriterij za investiranje pričakovani dobiček in razmerje med ceno delnice in donosom na delnico (P/E faktor), prihaja v ospredje pri mnogih vlagateljih ‘dobro ime’ podjetja (angleško Goodwill). Ta opredeljuje ugled blagovne znamke podjetja, bazo zvestih strank, dobre odnose in komunikacijo s strankami, dobre in poštene odnose podjetja z zaposlenimi, uporaba primerne in okolju prijazne tehnologije ter intelektualni kapital podjetja.

V finančni industriji pa se vedno bolj pojavlja kratica ESG. Kaj pomeni?

Kratica ESG je postala sopomenka za družbeno odgovorno ali trajnostno investiranje. ESG je kratica, ki označuje ključna okoljska, družbena in korporativna merila, ki jih uporabljamo pri izbiri naložb (E kot »environmental«, S kot »social« in G kot »governance«). Etični, trajnostni ali družbeno odgovorni pristop k investiranju postaja najpomembnejši investicijski trend naše generacije, ki naj bi revolucionarno spremenil način poslovanja finančne industrije.

Družbeno odgovorni skladi ESG so v zadnjih letih največja uspešnica med investicijskimi skladi. Pravzaprav so v globalnem merilu edina kategorija, ki dosega razcvet v pravem pomenu besede, saj rasti čistih prilivov že nekaj let presegajo 20 %. Slikovno definicijo družbeno odgovornega investiranja kaže spodnja slika:

Kaj lahko pričakujemo?

Zaenkrat večjih čeri oz. pasti za vlagatelje (še) ni na vidiku, s tem se strinja večina analitikov. Fundamenti na finančnih trgih so še vedno dobri, visoka likvidnost kot posledica sprejetih ukrepov pomoči podjetjem in gospodinjstvom, predvsem v ZDA in Evropi, ob nizkih obrestnih merah so odlično okolje za rast tečajev.

Kot rečeno, Bidenovi ukrepi za finančne trge prinašajo več dobrega kot slabega, vsaj tako ocenjuje Wall Street. Umiritev napetosti v svetu, prednost dogovarjanju in dialogu pred grožnjami, oživitev članstva ZDA v različnih svetovnih okoljevarstvenih, človekoljubnih in varnostnih organizacijah ter sprejetje novih paketov pomoči za okrevanje ekonomije so vsekakor dejavniki, ki vzbujajo optimizem in delujejo vzpodbudno na razpoloženje vlagateljev in pripravljenost za investiranje.

Nekaj slabe volje sicer prinaša napovedan dvig davkov na korporativne dobičke in sprejetje protimonopolne zakonodaje, kaj hujšega pa se ne pričakuje.

Vsekakor je trenutno sicer največja skrb vlagateljev možnost novih valov pandemije, pa tudi tu se vidi luč na koncu predora, svetovna populacija bo slej ko prej precepljena.

Nas torej čaka na finančnih trgih dobro leto?

Eden izmed najbolj znanih in uglednih svetovnih finančnih analitikov je izjavil, da ga najbolj skrbi to, da vse deluje preveč popolno. Naj vas spomnimo, tudi v začetku lanskega leta večjih skrbi ni bilo, pa se je zgodila pandemija. V sodobnem svetu se pač vse dogaja vedno hitreje, prihaja do skokovitih sprememb, svet je zaradi učinkovite tehnologije vedno boj povezan in medsebojno odvisen, zato varnih otokov ni več. Vlagatelji moramo pač biti pripravljeni na vse scenarije.

Zato naj na koncu kot vedno še enkrat poudarimo, da previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je treba razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu z vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja in želenih donosov. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih osebnih finančnih svetovalcev.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Lahko rečemo, da je zaključek leta 2020 na finančnih trgih minil dokaj umirjeno. Večjih pretresov ni bilo, mir vlagateljev je nekoliko zmotilo le odkritje novega seva (mutacije) virusa SARS-COV-2 v Veliki Britaniji. Ta naj bi bil še bolj nalezljiv od sedaj poznane verzije, na srečo pa ne tudi bolj smrten.

To je kratkoročno nekoliko zamajalo stabilnost trgov, vendar se je situacija hitro umirila. Res pa so nekatere države EU čez božične in novoletne praznike še dodatno zaostrile omejitvene ukrepe.

1,8 trilijona evrov za »obnovo« Evrope

V podporo tečajem pa je bilo sicer pričakovano sprejetje novih paketov stimulativne pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom v ZDA in EU. Po večtedenskem pogajanju je ameriški kongres le potrdil nov paket pomoči, vreden skoraj 900 milijard dolarjev.

Prav tako so tudi države EU končno dosegle sporazum o dolgoročnem proračunu EU, z največjim svežnjem spodbud, ki je bil kdaj koli sprejet. Skupaj 1,8 trilijona evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19. Tako bo Evropa bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša. Nekatere države, predvsem Poljska in Madžarska, so temu sporazumu doslej namreč močno nasprotovale.

Dobra novica je tudi, da se je svet dokončno rešil bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ko se je hočeš nočeš moral sprijazniti z porazom.

Najbolje trgi v razvoju

Tako so tečaji na kapitalskih trgih v decembru povečini umirjeno rasli, primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je pridobil 1.9 %, merjeno v evrih. Podrobnejši pregled dogajanja pa prikazuje spodnja tabela.

Tako je najbolje šlo trgom v razvoju, v povprečju so pridobili na globalnem nivoju 5 % vrednosti, merjeno v evrih. Evropske delnice tokrat slabše, primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil 2.2 % v evrih, ameriški MSCI USA pa 1.8 %.

Evrske obveznice so v decembru ostale bolj ali manj na izhodiščnih vrednostih.

Dolar je v decembru napram evru izgubil več kot 2 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over December 2020

Kriptovalute v decembru zopet izjemno

Kriptovalutam so v zaključku leta vrednosti zopet močno zrasle.

Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v decembru pridobil več kot 54 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ethereum, (ETH), pa to pot malo slabše, pridobil je cca. 20 % vrednosti, merjeno v EUR.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH), Vir: Yahoo

Pa smo se v letu 2020 vlagatelji tudi kaj naučili?

Najpomembnejši nauk leta 2020 je prav gotovo, da so finančni trgi še enkrat dokazali svojo odpornost. Po skoraj apokaliptičnih napovedih po odkritju virusa COVID-19, ko so delniški tečaji v izjemno kratkem času padli tudi za 30 – 40 %, so se potem tudi neverjetno hitro pobrali. Česa takega v zgodovini še nismo doživeli. Upamo, da so sedaj tudi največji dvomljivci spoznali, da se tečaji vedno popravijo, samo dovolj potrpežljivi moramo biti, kot pravi Warren Buffett, in se ne prepustiti paniki. V slogu pregovora ‘ za dežjem vedno posije sonce ‘.

Moramo pa priznati, da imajo za to največje zasluge vlade in centralne banke najpomembnejših svetovnih ekonomij, predvsem ZDA in EU, ki so se izjemno hitro in učinkovito odzvale na krizo in s paketi stimulativne pomoči preprečile globalno ekonomsko krizo največjih razsežnosti in posledično izjemne padce BDP-jev in še večje brezposelnosti.

Spodnja preglednica prikazuje zanimiv pregled nekaterih predstavnikov različnih naložbenih razredov, njihove donose v letu 2020, največje padce od začetka leta 2020 in največji odboj od najnižjih vrednosti.

Vrednosti so podane v USD, za predstavo v EUR je potrebno upoštevati, da je USD v letu 2020 napram EUR izgubil več kot 8 % vrednosti.

Vir: Visual Capitalist

Za nas pa je še bolj zanimivo, da si pogledamo tudi, kako je v letu 2020 šlo posameznim naložbenim razredom, (delnicam, obveznicam in alternativnim naložbam), ki so najbolj pogosto zastopane v naših portfeljih.

Naložbeni razred delnice

Delnice v krizah najmočneje zanihajo, to se je pokazalo tudi v letošnjem letu. Po rekordnih padcih med 30 in 40 %, nekateri najbolj ogroženi sektorji celo več, čez 50 %, se je pričelo tudi izjemno hitro okrevanje tečajev. Niso pa vse delnice okrevale enako hitro. Geografsko gledano je šlo v letu 2020 najbolje ameriškim delnicam, njihov primerjalni indeks MSCI USA je kljub padcem pridobil več kot 10 %, merjeno v evrih.

Zasluge gredo predvsem izjemni učinkovitosti ameriških finančnih oblasti, ki so reagirale odlično, delno pa tudi strukturi ameriškega gospodarstva in delniških indeksov, visok odstotek zavzemajo namreč visoko tehnološka IT in komunikacijska podjetja, ki so to krizo prenesla najbolje. Evropa slabše, primerjalni indeks MSCI Europe je v letu 2020 zabeležil negativen donos v višini cca. 3 %, merjeno v evrih. Presenetljivo dobro pa trgi v razvoju, primerjalni indeks MSCI EM je kljub krizi zrasel skoraj 8 %, merjeno v evrih.

Sektorsko gledano so razlike še večje. Nesporni zmagovalci so visokotehnološka podjetja v IT in komunikacijskemu sektorju, v letošnjem letu so pridobila v povprečju med 20 in 30 %, merjeno v evrih. Odlično tudi sektor potrošnih dobrin. Pričakovano pa najslabše energetski sektor, še vedno beleži več kot 30 % negativni donos. Pa tudi nepremičninskemu sektorju in financam ni šlo najbolje.

Lahko rečemo, da smo večino teh smernic upoštevali tudi mi pri alokaciji sredstev naložbenega razreda delnice v portfeljih naših strank, zato smo krizo prestali zelo solidno.

Naložbeni razred obveznice

Ta naložbeni razred je pričakovano deloval dobro. Tako je primerjalni indeks evrskih državnih obveznic, ki so v tem naložbenem razredu v naših portfeljih tudi najmočneje zastopane, pridobil v letu 2020 zelo solidne 3 % vrednosti, merjeno v evrih. Podjetniške obveznice sicer nekoliko slabše, tveganost je pač višja.

Naložbeni razred alternativa

Pod alternativo uvrščamo naložbe, ki imajo v osnovi s finančnimi trgi negativno korelacijo. Kljub temu se na to vedno ne moremo zanesti. Ko se išče likvidnost, se prodaja dobesedno vse, kar se je pokazalo tudi na začetku te krize, ko je na trgu vladala panika. Tipični predstavniki alternativnih naložb so plemenite kovine (zlato, srebro, platina, paladij …), nepremičnine in nepremičninski skladi, zasebni kapital, posojilne sheme in pa seveda kripto naložbe.

Vse te naložbe uporabljamo tudi mi za zaščito in uravnoteženost portfeljev naših strank, kar se je tudi v tej krizi izkazalo kot dobra naložbena strategija. Tako so naložbe v zlato v tem letu pridobile več kot 20 %, merjeno v evrih. Zmagovalec leta 2020 pa so kripto naložbe. Tako je Bitcoin kot najbolj prepoznavna in najpomembnejša kripto valuta zrasel za več kot 300 %, Ethereum pa celo za več kot 450 %. To pomeni, da je modro del sredstev v naših portfeljih, seveda v višini, ki je v skladu z našim naložbenim profilom, investirati tudi v tovrstne naložbe. Naložbeni profil namreč opredeljuje naš odnos do tveganja.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo se naučili tudi v letu 2020, je napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih izjemno nehvaležno delo.

Kljub temu pa je kar nekaj dejavnikov, ki bodo pomagali krojiti dogajanja na finančnih trgih v letu 2021 in za katere lahko rečemo, da je velika verjetnost, da se bodo zgodili.

Najpomembnejše za svetovno gospodarstvo je v tem trenutku prav gotovo cepljenje čim večjega dela svetovne populacije zoper virus COVID-19. Šele tedaj, ko bo verjetnost okužbe minimalna, lahko pričakujemo popolno odprtje in okrevanje vseh ekonomskih sektorjev, tudi tistih, ki zahtevajo ali pa je njihova uspešnost vezana na odpravo omejitev gibanja in  fizični kontakt. To je logistično zahtevna naloga, tako da, po sedanjih optimističnih napovedih, lahko to pričakujemo do sredine leta 2021.

Umirjanje napetosti ima blagodejen učinek na finančne trge

Prav tako je zelo verjetno, da bo v letošnjem letu prišlo do umirjanja političnih in trgovinskih napetosti, ki jih je zakuhal bivši predsednik ZDA Trump. Za to bo imel zasluge predvsem novi ameriški predsednik Biden, korake v to smer je že napovedal. Bi pa lahko bili tu še vedno problematični odnosi z Kitajsko, kjer medsebojne razmere nikakor še niso urejene in je očitkov veliko. Vsako umirjanje napetosti pa ima blagodejen učinek na finančne trge.

Kot posledico umirjanja je treba sicer omeniti nadaljevanje izgubljanja vrednosti ameriškega dolarja, potreba po varnem pribežališču se namreč manjša, kar se pozna pri donosih ameriških delnic.

Nadalje lahko pričakujemo še vedno povečano likvidnost na trgih kot posledica ogromnih količin denarja, ki so jih vlade in centralne banke namenila kot pomoč gospodarstvom in gospodinjstvom. Tu gre seveda za tiskanje denarja. Velika likvidnost v povezavi z nizkimi obrestnimi merami centralnih bank pa je  idealno okolje za rast naših naložb.

Povečana likvidnost lahko pripelje do inflacije

Negativna posledica povečane likvidnosti je lahko pojav inflacije. Tu so mnenja analitikov nekoliko deljena. Veter v prsi inflaciji je povečana globalna brezposelnost in posledično nižja kupna moč dela svetovne populacije. Kaj se bo zares zgodilo, torej še ne moremo napovedati. Bo pa inflacija imela močan vpliv na izbor in donose naših naložb.

Optimizem vlagateljem vlivajo tudi napovedi predstavnikov svetovnih korporacij. Večina jih je za leto 2021 napovedala rast prihodkov in dobičkov kot rezultat umirjanja napetosti, sprostitve vseh omejitev in ponovnega polnega zagona globalne gospodarske aktivnosti.

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov torej lahko pričakujemo v letošnjem letu pozitivno dogajanje na finančnih trgih in zmerno rast naših naložb, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, kar pa sedaj še ne moremo vedeti.

Zato previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je potrebno razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu v vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih finančnih svetovalcev, to vedno poudarimo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

vezovišek covid investiranje finance

V novembru sta finančne trge krojila dva najpomembnejša dogodka letošnjega leta (poleg odkritja samega virusa v začetku leta). To so bile ameriške predsedniške volitve in odkritje cepiva zoper virus Covid-19, ki ga je objavilo ameriško farmacevtsko podjetje Pfizer v sodelovanju z nemškim BioNTech. Kot so pokazale preliminarne raziskave, to cepivo lahko pri 90 odstotkih ljudi prepreči, da bodo razvili virus Covid-19.

Če lahko rečemo, da sam izbor ameriškega predsednika nekoliko nepričakovano ni bistveno vplival na finančne trge, pa jim je objava o odkritju cepiva dalo pravi polet. Tako je MSCI World indeks, ki je primerjalni globalni delniški indeks razvitih trgov, v mesecu novembru zabeležil rast v višini kar 9.9 %, merjeno v EUR.

Šele, ko bo cepljena večina, na predkrizne nivoje

Začetna evforija v zvezi z odkritjem cepiva se je kasneje nekoliko umirila, pojavila pa so se vprašanja, kdaj bo cepivo dejansko na voljo širši populaciji. Izdelava in distribucija cepiva je velik logističen zalogaj. Šele tedaj, ko bo cepljena večina svetovnega prebivalstva in bo verjetnost okužbe minimalna, lahko pričakujemo, da se bo večina panog globalnega gospodarstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, začela vračati na predkrizne nivoje.

V zvezi z izborom ameriškega predsednika pa lahko rečemo, da so finančni trgi zmago Joeja Bidena sprejeli z odobravanjem. Res je, da nekatere predvolilne napovedi, kot je verjeten dvig davkov in omejitve za ameriške korporacije, niso ravno v prid rasti delniških tečajev. Na splošno ni za pričakovati, da bo Bidnova prioriteta podpora borzam in tudi odhodki ameriškega proračuna bodo zaradi povečanja socialnih transferjev precej višji.

Umiritev politično ekonomskih napetosti v svetu

Pomembno pa je, da je bila njegova zmaga kljub vsemu relativno tesna, kar pomeni, da demokrati ne bodo imeli večine v obeh domovih, kongresu in senatu. Zato tudi njegove najbolj radikalne odločitve, ki bi lahko škodile finančnim trgom, ne bodo sprejete. Republikanci bodo najverjetneje blokirali tovrstne predloge. Vsaj tako v tem trenutku razmišlja Wall Street.
Dejstvo pa je, da bo njegova izvolitev prinesla umiritev politično ekonomskih napetosti v svetu, o čemer smo že pisali. To je vsekakor pozitivno za globalno ekonomijo in posledično finančne trge. Svet se je nekako naveličal stalnih napetosti in negotovosti, ki jih je s svojimi nepremišljenimi izjavami in akcijami povzročal predsednik Trump.

Izjemen mesec na finančnih trgih

Kot rečeno, je razvoj dogodkov povzročil, da smo bili ponovno priča izjemnemu mesecu na finančnih trgih, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Najbolje je šlo v novembru delnicam Latinske Amerike, njihov primerjalni indeks je pridobil kar 18.7 %, merjeno v EUR. Je pa res, da je letos pred tem tudi največ izgubil. Odlično tudi evropske delnice (brez UK), primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil kar 14 %, merjeno v EUR. Pa tudi nad rezultati ameriških delnic se ne moremo pritoževati, primerjalni indeks MSCI USA je pridobil zelo solidnih 8.6 %, merjeno v EUR. Globalni trgi v razvoju pa tokrat malo slabše, MSCI EM je zrastel 6.4 %, merjeno v EUR.

Obveznice ta mesec nekoliko slabše, njihovi primerjalni indeksi se niso kaj dosti spremenili in so bolj ali manj vztrajali na izhodiščni vrednosti. Razloge gre iskati predvsem v evforiji, ki je zajela finančne trge zaradi odkritja cepiva, kar je delno povzročilo tudi rotacijo oz. prenos sredstev iz obvezniških na delniške trge. Povsem pričakovano.

Ameriški dolar pa je napram evru v novembru izgubil na vrednosti 2.7 %, za to vrednost bi bili rezultati na finančnih trgih še boljši, če bi jih merili v USD.

Vir: JP Morgan Review of markets over November 2020

Kriptovalute v novembru izjemno

Kriptovalute so tudi v mesecu novembru nadaljevale izjemno rast. Bitcoin je celo že dosegel najvišje nivoje izpred slabih 3 let. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je namreč v novembru pridobil več kot 40 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ethereum, (ETH), pa še bolje, pridobil je več kot 50 % vrednosti, merjeno v EUR.

Ali to pomeni ponoven preporod trga kriptovalut? Dobički so izjemni.


Vir: Yahoo


Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo?

Ponoviti take donose, kot smo jih bili deležni v mesecu novembru, je nerealno pričakovati. Res pa je, da je statistično gledano mesec december za finančne trge večinoma dober.

Trenutni delniški tečaji, še posebej v panogah, ki so dobro prestale koronakrizo, so na visokih nivojih, o tem ni dvoma. P/E razmerja (cena delnice/prihodki na delnico), ki so eden od pomembnih razlogov za nakup, se pri vodilnih tehnoloških korporacijah gibljejo okoli vrednosti 35, pri nekaterih pa še mnogo višje.

Naj vas spomnimo, razmerje P/E je odraz zaupanja vlagateljev v posamezno naložbo in nam sporoča, koliko kratnik letnega prihodka na posamezno delnico so pripravljeni plačati za nakup. Da je naložba primerna oz. privlačna za nakup, se ta vrednost za povprečno delnico giblje med 15 in 20. Seveda je ta privlačnost odvisna tudi od drugih faktorjev, kot so poslovni model podjetja, perspektivnost sektorja, močan razvoj, priljubljenost blagovne znamke z zvestimi potrošniki in podobno, so pa omenjene vrednosti kljub temu visoke.

Od Bidna in proizvodnje cepiva odvisen zagon finančnih trgov

Tako so Bidnova zmaga in odkritje cepiva za Covid-19 že vračunane v trenutne cene delnic. Da bodo finančni trgi spet dobili zagon in prostor za rast, je odvisno predvsem od naslednjih Bidnovih potez in uspehu pri proizvodnji in distribuciji cepiva, da bo dostopno čim večjemu delu svetovne populacije.

Nekaj potez je Biden že najavil. Menjava na čelu ameriške centralne banke (FED), na tem mestu želi ponovno videti nekdanjo predsednico Janet Yellen, je bila sprejeta z odobravanjem. Ta institucija ima za finančne trge vedno ključno vlogo, z dvigovanje in spuščanjem obrestnih mer pomembno vpliva na gospodarsko aktivnost in celoten finančni sistem največje ekonomije na svetu.

Pričakuje se umiritev napetosti

Prav tako se pričakuje umiritev napetosti na političnem in gospodarskem področju, ki jih je zakuhala Trumpova administracija. To pomeni odprava restrikcij na področju svetovne trgovine, ki so v zadnjem času hromile svetovno gospodarstvo.

Nikakor pa to ne pomeni popolno sprostitev trgovine s Kitajsko in Rusijo, to je Biden že dal jasno vedeti. Še vedno velja prepričanje, da Kitajska in Rusija grobo kršita mednarodne norme in sporazume predvsem na področju zaščite intelektualne lastnine, tu je za pričakovati nadaljevanje ostrih pogajanj. Bodo pa verjetno ZDA obnovile partnerstvo in članstvo v mnogih mednarodnih institucijah na področjih, kot so okoljevarstvo in zaščita okolja, obramba, zmanjševanje uporabe fosilnih goriv in podobno. Pričakovati je tudi novi paket pomoči prizadetim podjetjem in gospodinjstvom zaradi koronakrize v večjem obsegu, kot bi ga bila pripravljena odobriti Trumpova administracija.

Vedno več analitikov omenja za leto 2021 možnost pojava inflacije, kar spričo ogromnih sredstev pomoči (beri tiskanje denarja) s strani vlad in centralnih bank v ZDA in Evropi (pričakuje se nov sveženj pomoči kljub nasprotovanju nekaterih držav, kot so Poljska in Madžarska) ne bi bili nič presenetljivega.

Na valutnem področju se pričakuje nadaljnje slabljenje dolarja, potreba po varnem pribežališču se je zaradi umiritve napetosti v svetu namreč zmanjšala.

Kaj vse to pomeni za finančne trge?

Glede na vse navedeno gotovina na bančnem računu zagotovo ne bo prava izbira v letu 2021. Inflacija mu lahko znatno zniža realno vrednost, ponujene obresti pa so zelo nizke. Likvidnost na trgih bo v letu 2021 še visoka, prosta denarna sredstva v strahu pred izgubo vrednosti iščejo kakršnekoli naložbe, ki bi lahko prinesle pozitiven donos.

Kateri naložbeni razredi oz. kateri sektorji znotraj naložbenega razreda delnice bodo najbolj rastli, pa seveda ne moremo napovedati. Zgodi se lahko še marsikaj, kar lahko trenutno stanje postavi na glavo. Veliko je odvisno od hitrosti dostopnosti cepiva širši globalni populaciji, po tem šele lahko pričakujemo popolno okrevanje ekonomije. Tega po mnenju epidemiologov pred sredino leta 2021 ne gre pričakovati. Do takrat pa lahko najbolj prizadeti sektorji utrpijo še dodatne izgube.

Zato je najbolj modro razpršiti finančna sredstva med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu v vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih finančnih svetovalcev, to vedno poudarimo.

Mesec oktober je minil v znamenju hitrega poslabšanja epidemioloških slik večine držav in pa seveda predvolilnega boja med republikanskim in demokratskim kandidatom za mesto bodočega ameriškega predsednika, brez dvoma najbolj vplivnega položaja na zemeljski obli, ki prehaja v zaključno fazo. To je dogodek, ki bo nedvomno najbolj zaznamoval dogajanje na finančnih trgih v preostanku letošnjega leta.

Analitiki kar tekmujejo v napovedih, kaj se bo zgodilo v primeru zmage enega ali drugega kandidata, o tem si lahko nekaj več preberete v zadnjem delu tega prispevka.

Ukrepi bodo vplivali na hitrost okrevanja gospodarstva

Epidemiološka slika večine pomembnih držav z izjemo Kitajske se je, kot rečeno, v oktobru močno poslabšala. Očitno je svetovno žarišče postala Evropa, ki dnevno beleži rekorde v številu novo okuženih. Tako so vlade evropskih držav v strahu, da pandemija uide izpod nadzora, že začele sprejemati omejitvene ukrepe, podobne kot v prvemu valu pandemije spomladi.

To bo vsekakor vplivalo na hitrost okrevanja gospodarstva, ki se še ni povsem pobralo od učinkov prvega vala, je pa bilo glede na objavljene ekonomske podatke na dobri poti. Jasno je, da bo to vplivalo tudi na finančne trge. Upamo lahko samo, da tokrat ne bo prišlo do zaprtja gospodarske aktivnosti v takšnem obsegu kot spomladi, mnogo podjetij tega enostavno ne bo preživelo.

Finančni trgi konec oktobra zanihali …

Finančni trgi so se sicer v oktobru držali kar dobro, žal pa so v zadnjem tednu močneje zanihali. To je bilo spričo zaključne faze volitev v ZDA sicer do neke mere pričakovano, zgodovinsko gledano trgi tik pred volitvami zaradi povečane nervoze povečini postanejo nestabilni. Situacija se po volitvah običajno hitro umiri.

V tej povečani nihajnosti so jo najslabše odnesle tehnološke delnice, predvsem velikih pet, korporacije skupine FAAMG ( Facebook, Apple, Amazon, Microsoft in Google), ki so sicer letos na vrednosti tudi največ pridobile. Tudi rezultati tretjega kvartala te skupine podjetij, ko so bili objavljeni v minulem tednu in so bili povečini boljši od napovedi analitikov, niso prepričali vlagateljev, da bi se odpravili po nakupih. Najslabše gre trenutno Apple-u, objavil je namreč padec pričakovane prodaje novih Iphonov na Kitajskem, kar mu je kar znatno zbilo vrednost delnic.

Oktober na finančnih trgih

Poglejmo si še, kaj se je dogajalo v oktobru na finančnih trgih, kot prikazuje spodnja tabela.

MSCI World indeks, ki je primerjalni globalni delniški indeks razvitih trgov, je v mesecu oktobru zabeležil padec v višini 2.4 %, merjeno v EUR. Najbolje je šlo to pot trgom v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks je zrastel 2.8 %. Še bolje pa azijskim trgom v razvoju, zrasli so v povprečju za 3.5 %, vse merjeno v EUR. Za to ima največje zasluge Kitajska, ki se je prva izvila iz korona krize in ima pozitiven vpliv na celotno regijo. Evropske delnice pa v oktobru najslabše, v povprečju so izgubile več kot 5 % merjeno v EUR. Razloge gre iskati predvsem v poslabšanju epidemiološke slike evrskih držav in grožnjo s ponovitvijo omejitvenih ukrepov, ki bodo škodili gospodarski aktivnosti.

Obveznice zopet pričakovano dobro, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil skoraj 1 %, podobno tudi evropske obveznice, vse merjeno v EUR.

Ameriški dolar pa je napram evru nekoliko pridobil na vrednosti, 0.7 %.

Vir: JP Morgan Review of markets for October 2020

Kriptovalute v oktobru odlično

Kriptovalutam so v mesecu oktobru vrednosti zrasle. Bitcoin (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v oktobru pridobil skoraj 30 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ethereum (ETH), tokrat sicer slabše, ampak še vedno dobro. V oktobru je pridobil več kot 8 % vrednosti.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

 

ETHEREUM (ETH), Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo?

Poleg možne prisilne zaustavitve velikega dela svetovne gospodarske aktivnosti v obsegu, ki smo mu bili priča v prvem valu pandemije spomladi, kar je odvisno od nadaljnjega širjenja virusa in bi imelo negativne posledice tudi na finančne trge, bo imel na trge, vsaj kratkoročno, največji vpliv izid ameriških predsedniških volitev.

Dolgoročno sicer zmaga republikancev ali demokratov statistično gledano nima večjega vpliva. O tem smo že pisali. Kratkoročno pa, glede na gospodarsko – politične razmere v svetu, kjer imata oba kandidata zelo različne poglede in odnos do trenutne svetovne problematike ter odprtih vprašanj, bo do vpliva zagotovo prišlo.

Zbrali smo nekaj možnih scenarijev, do katerih bi v globalnem gospodarstvu in ekonomski politiki lahko prišlo v primeru zmage posameznega kandidata. Poudarjamo, da so to zgolj napovedi, ki so verjetne, nikakor pa ni zagotovo, da se bodo tudi uresničile.

V primeru zmage Bidna in demokratske stranke, lahko pričakujemo hiter sprejem novega finančnega paketa stimulativne pomoči ameriškim podjetjem in gospodinjstvom, ki bo dodatno povečalo likvidnost na finančnih trgih, spodbudilo potrošnjo in investicije in s tem pozitivno vplivalo na finančne trge.

Prinaša Biden umiritev na področju ekonomske politike?

Na področju ekonomske politike lahko skoraj zagotovo pričakujemo umiritev in bistveno bolj zmerno politiko, če ne kar odpravo ukrepov trgovinske vojne, kar bo imelo pozitiven vpliv na globalne trgovinske tokove in predvsem države izvoznice, ki so jim Trumpovi ukrepi najbolj škodovali. Tu je potrebno omeniti Evropo in Kitajsko, katerih gospodarstvo je močno izvozno orientirano, predvsem evropsko avtomobilsko industrijo in kitajska tehnološka podjetja, ki so Trumpu najbolj trn v peti.

Biden v svojem predvolilnem boju napoveduje tudi velike investicije v zeleno tehnologijo in alternativne obnovljive vire energije, kar bo seveda dalo veter v hrbet podjetjem, ki so globalni ponudniki tovrstnih tehnologij in rešitev. Biden načrtuje v svojem programu tudi velike investicije v infrastrukturo, s tem bi spodbudil gospodarsko rast, kar pa je priložnost za globalne gradbene korporacije.

Možno slabljenje ameriška dolarja

Zaradi umiritve razmer bi lahko prišlo tudi do slabljenja ameriškega dolarja, potreba po varnem zatočišču se bo namreč zmanjšala. To pa pomeni prosperiteto trgov v razvoju, predvsem Kitajske, pa vendar tudi Evrope.

Zahtevani donosi na ameriške obveznice bi se lahko povečali, vrednost obveznic pa posledično zmanjšala. Evropskim obveznicam kaže bolje, na to vpliva slaba epidemiološka slika evropskega prostora in odkup obveznic s strani ECB (Evropske centralne banke).

Biden napoveduje tudi višje davke za ameriška podjetja. Omeniti velja še farmacevtski sektor, kateremu Biden napoveduje omejitve prodajnih cen in reformo zdravstvenega sistema v ZDA, kar bi lahko imelo negativen vpliv na vrednost delnic farmacevtskih korporacij. Vodilna farmacevtska podjetja namreč kar 50 % prihodkov ustvarijo v ZDA.

Pod Trumpom dolar ostane najbolj trdna valuta?

Zmaga Donalda Trumpa pa pomeni status quo oz. nadaljevanje poznane ekonomske politike na vseh področjih, ki jo že dobro poznamo. Višjih davkov za ameriške korporacije ne bo, prosperirala bodo podjetja, ki proizvajajo fosilna goriva, orožarska industrija in še bi lahko naštevali. Zaradi negotovosti v svetovni trgovini bo dolar ostal najbolj varna in trdna valuta.

Raziskave kažejo, da si Wall Street … najbolj želi zmago Bidna in hkrati »blue wave«, to pomeni demokratsko večino v obeh ameriških domovih, senatu in kongresu. To bi namreč močno olajšalo sprejemanje predlogov in zakonov na področju ekonomske politike. V nasprotnem primeru, če večine ne bo, pa bo to zagotovo prineslo blokiranje s strani republikancev in dolgotrajna pogajanja, kar bo ohromilo učinkovitost ameriške vlade.

Na vse te napovedi pa lahko bistveno vpliva pandemija in kratkoročno zadeve postavi na glavo. Lahko pride še do katerih drugih dogodkov, ki bi lahko imeli vpliv, pa so v tem trenutku še nepoznani. Zato je za vlagatelje tudi v tako zahtevnem obdobju najpomembnejše, da se držijo svoje naložbene strategije in načrta, ne odreagirajo panično ob povečani nihajnosti finančnih trgov in redno izvajajo rebalanse svojih portfeljev.

Skratka, ključno je, da kontroliramo naša čustva in sledimo načrtu, kar je s pomočjo izkušenih finančnih strokovnjakov bistveno lažje, kot če to počnemo sami. Redki to zmorejo sami, večina pa potrebuje strokovno pomoč.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

September nam je po večmesečni rasti delniških tečajev prinesel (ne)pričakovan popravek. Globalne delnice so izgubile v povprečju 6 % svoje vrednosti, tehnološke pa več kot 10 %, merjeno od lokalnega vrha. Spričo visokih vrednotenj je ta popravek dobrodošel in pozitiven za zdravje delniških trgov.

Razmere so se nekoliko normalizirale in preprečile nadaljevanje možnega napihovanja balona vsaj dela delniškega trga. S tem mislimo predvsem tehnološke delnice, katerih vrednotenja so bila v zadnjem obdobju razmeroma visoka. Sicer res podkrepljena z odličnimi rezultati v času koronakrize, o čemer smo že pisali.

Res pa je tudi, da druga polovica septembra velja statistično za najbolj negativen del leta. Zakaj je temu tako, analitiki ne morejo ugotoviti. Najbrž je psihološka pripravljenost vlagateljev za vlaganje v tem obdobju na najnižjem nivoju, kdo ve.

Ne pričakujemo tako črnega scenarija kot je bil spomladi

Sicer pa so bile v ospredju pozornosti vlagateljev v septembru poleg globalnega epidemiološkega stanja vedno bolj tudi bližajoče se volitve ameriškega predsednika. Že prvo soočenje obeh kandidatov nam je dalo jasno vedeti, da bomo verjetno priča eni najbolj umazanih kampanj in brezkompromisnemu boju do samega konca. Ne republikanski kandidat Trump ne demokrat Biden ne bosta izbirala sredstev, ki bi jima prinesla dodatne točke in posledično glasove volivcev. V igri so pač visoki dobitki.

Pandemija se kar noče umiriti, v zadnjem obdobju se stanje celo poslabšuje. Verjetno bodo prihajajoči meseci, ki so vremensko bolj neugodni, še bolj kritični. Kljub temu tako črnega scenarija, kar se tiče zaprtja gospodarstva, ki smo mu bili priča spomladi, ne pričakujemo. Svetovna ekonomija si tega pač ne more več privoščiti.

Letos padec BDP tudi do 10 %

Globalna gospodarska aktivnost je v septembru, po predhodnem zelo spodbudnem okrevanju zaradi trajanja in oživitve nekaterih ukrepov zoper pandemijo, pričakovano nekoliko zastala, kot kažejo ekonomski podatki. Po sedanjih ocenah naj bi BDP na globalni ravni letos padel za 4 %, v ZDA in Evropi, kjer je bilo zaprtje gospodarstva najbolj izrazito, pa med 7 in 10 %. Stopnja brezposelnosti pa bi se lahko povzpela nad 10 %, če se bo poslabšanje epidemioloških slik nadaljevalo.

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu septembru dogajalo na finančnih trgih.

Kot rečeno, smo sredi meseca doživeli prvi večji popravek delniških trgov po večmesečni rasti, ki pa se je do konca meseca kar unesel. Tako je globalni delniški indeks MSCI World v septembru izgubil 1.5 % svoje vrednosti, ameriške delnice pa nekoliko več, 1.8 %, merjeno v EUR. Najslabše so se odrezale, kot že mnogokrat letos, delnice Latinske Amerike, padle so v povprečju za 3.2 % v EUR. Globalni indeks trgov v razvoju pa tokrat rahlo pozitiven, 0.4 % v EUR.

Obveznice v septembru kar solidno, globalni obvezniški indeks je pridobil 1.6 %, evropski pa 1 %, merjeno v EUR.

Rezultati, merjeni v USD, so precej slabši. Tokrat nam je evrskim vlagateljem, za razliko od prejšnjih mesecev, pomagal tečaj dolarja, napram evru je pridobil 2 %.

Indeks donosnosti za september 2020 (%)

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2020

Kriptovalute v septembru padle

Kriptovalutam so v mesecu septembru vrednosti upadle. Bitcoin (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v septembru izgubil dobrih 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ethereum, (ETH), pa tokrat bistveno slabše. Če mu je v avgustu šlo bolje kot Bitcoinu, je v septembru izgubil več kot 19 % vrednosti. Očitno se res dogaja, da nastajajo v gibanju vrednosti različnih kriptovalut velike razlike, kar smo zapisali že v prejšnjem prispevku.

BITCOIN (BTC)

ETHER (ETH)

Kaj lahko pričakujemo?

Na radarju vlagateljev bodo v preostanku letošnjega leta poleg stanja epidemioloških slik najpomembnejših svetovnih ekonomij in napredku pri razvoju cepiva, ki naj bi bilo že v fazi testiranja, predvsem volitve ameriškega predsednika.  Tu lahko, kot že omenjeno, pričakujemo mogoče najbolj umazano kampanjo v zgodovini ZDA.

To bo vsekakor vsaj kratkoročno vplivalo na povečano negotovost in posledično nihajnost na finančnih trgih. Statistično gledano pa izbor demokratskega ali republikanskega kandidata dolgoročno nima večjega vpliva na finančne trge. V nasprotju s splošnim mnenjem, je izbor demokratskega kandidata dolgoročno za stanje ekonomije celo bolj ugodna izbira, o tem smo več pisali v prejšnjem prispevku.

Dva ključna pogoja za rast delniških tečajev

Pomembno je, da je likvidnost na trgih še vedno velika, pa tudi dolgoročnost nizkih obrestnih mer je po zatrjevanju predstavnikov ameriške in evropske centralne banke zagotovljena. Ta dva pogoja pa sta ključna za rast delniških tečajev.

Skrb vzbujajoč je zastoj stopnje okrevanja globalne gospodarske aktivnosti, ki posledično zagotovo vpliva na prihodnje zaposlovanje in investicije. V primeru močnejšega zastoja okrevanja, zaradi novih ukrepov za preprečevanje širjenja drugega vala epidemije v naslednjih mesecih, lahko upamo na nove svežnje pomoči vlad in centralnih bank gospodarstvu in gospodinjstvom, tudi to predstavniki teh institucij obljubljajo.

Na vidiku okrevanje v obliki črke ‘K’?

Še vedno je veliko ugibanj analitikov o tem, kakšno obliko naj bi spričo najnovejših dogajanj na področju ekonomije, politike in boja proti pandemiji imela krivulja okrevanja globalnega gospodarstva.

Če je bila v začetku okrevanja aktualno okrevanje v obliki črke ‘V’, torej po hitrem padcu hitro okrevanje, so to tudi največji optimisti že opustili. Aktualne so še črka ‘U’, torej po daljši stagnaciji hitro okrevanje, črka ‘L’ , torej daljša stagnacija, kjer okrevanja še ni na vidiku (najslabši može scenarij), ter okrevanje v obliki logotipa (kljukice) podjetja NIKE. Ta predvideva po hitrem padcu počasnejše, vendar konstantno okrevanje.

V zadnjem času pa se je pojavila še možnost okrevanja v obliki črke ‘K’. Glede na dogajanje se zdi ta trenutno najbolj verjetna. Pomeni pa hitro okrevanje dejavnosti, ki jih je koronakriza najmanj prizadela (gornji krak črke). To so seveda velika tehnološka podjetja, ki so dobavitelj tehnologije, in tudi tista, ki so nove razmere izkoristila za pridobitev tržnih deležev na račun manj inovativne konkurence, razvile nove poslovne modele, ki temeljijo na digitalizaciji poslovanja in učinkovitem spletnem nagovoru in komunikaciji z uporabniki in kupci.

Najbolj prizadetim dejavnostim večletno okrevanje?

Spodnji krak črke ‘K ‘ pa ponazarja tiste dejavnosti, ki jih je omejitev gibanja in socialnih stikov najbolj prizadela, katerih poslovni modeli so rigidni in nefleksibilni, kjer so neposredni stiki s strankami nujni, ne razvijajo digitalizacije poslovanja in kjer bo trajanje pandemije stanje le še poslabšalo.

V teh dejavnostih, o katerih smo veliko pisali v prejšnjih prispevkih, bo trajalo lahko leta, da bo njihovo poslovanje doseglo pred krizne nivoje. V času trajanja krize je tudi marsikateri svetovni potrošnik spremenil svoje nakupne navade, lahko da trajno.

Tu se torej ne gre slepiti, tudi po umiritvi pandemije svetovna ekonomija ne bo nikoli več taka, kot je bila pred krizo. Krize večinoma, zaradi pospešenega in nujnega  razvoja alternativnih ekonomskih pristopov in modelov, ki so potrebni za prestrukturiranje in preživetje  podjetij, lahko prinesejo napredek. Bomo videli, če bo tudi ta?

Ta dejstva bo potrebno upoštevati tudi pri izboru naložb in optimiziranju naših portfeljev. Na katere konje pa je modro staviti v prihodnosti, tudi tokrat nihče ne ve. Le dober načrt in konstanten rebalans portfeljev nas dolgoročno vodi do želenih rezultatov.”

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

V mesecu avgustu so vlagatelji, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših svetovnih ekonomij, vedno več pozornosti namenili tudi bližajočim se volitvam ameriškega predsednika, ki bodo konec letošnjega leta. Kaj pomeni za finančne trge zmaga republikancev ali demokratov, si bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju.

Seveda so pomembni tudi ekonomski podatki o okrevanju svetovnega gospodarstva, ki jih pooblaščene institucije redno objavljajo. Sicer pa zopet odličen mesec na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World v mesecu avgustu pridobil 5,5 % vrednosti, merjeno v EUR. Merjeno v USD pa je sicer rezultat še boljši.

Zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko

Epidemiološke slike večine držav, ki so upale, da imajo pandemijo pod kontrolo, so se žal v mesecu avgustu dodatno poslabšale. Razloge gre iskati predvsem v za večino epidemiologov prehitri odpravi omejitvenih ukrepov v želji po vsaj delni rešitvi turistične sezone, kar je bilo do neke mere pričakovano in smo o tem že pisali.

Tu je potrebno omeniti tudi zaostritvi odnosov med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč krivijo Kitajsko, da je v začetku izbruha bolezni povzročene z virusom covid-19 prikrivala podatke in tako povzročila širitev preko meja Kitajske in posledično pandemijo. Sedanji predsednik Trump najbrž upa, da si bo s ‘kaznovanjem’ Kitajske pridobil politične točke, ki jih bo očitno v predvolilni bitki krvavo potreboval.

Okrevanje globalnega gospodarstva boljše od napovedi

Podatki o okrevanju globalnega gospodarstva pa so za zdaj boljši, kot so analitiki napovedovali v najhujšem obdobju krize. Predvsem podatki o stopnji brezposelnosti, potrošnji prebivalstva in industrijski proizvodnji, ki so pomembni za spremljanje poteka okrevanja, so boljši od napovedi.

Nekoliko slabše gre indeksu, ki spremlja zaupanje potrošnikov (consumer confidence), ki meri stopnjo optimizma o stanju ekonomije in vpliva na odločitve o potrošnji in varčevanju gospodinjstev v prihodnosti.

V tem tednu bodo objavljeni tudi indeksi direktorjev nabave (PMI – Purchasing Managers Index) podjetij pomembnih svetovnih gospodarstev, ki so osnova za ugotavljanje trendov v proizvodnih in storitvenih sektorjih. Njihove napovedi o tem, ali so razmere primerne za investiranje ali mirovanje, uporabljajo pri svojih strateških odločitvah vodstva podjetij, kar močno vpliva na stopnjo okrevanja svetovnega gospodarstva v prihodnjem obdobju.

Najbolje so jo odnesle ameriške in japonske delnice

Kljub vsemu pa lahko potrdimo, da so vlade in centralne banke, s pravočasno sprejetimi in obsežnimi ukrepi za podporo gospodinjstvom in podjetjem, opravile izjemno delo. Vprašanje je, kakšni bi bilo podatki o okrevanju, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti. Tu nas seveda skrbi, da bi v primeru močnega poslabšanja epidemioloških slik in ponovnemu nekontroliranemu širjenju virusa, države lahko zopet zaprle svoje meje in omejile gibanje ter s tem gospodarsko aktivnost, kar bi lahko bilo pogubno. Naše mnenje je, da je ta scenarij malo verjeten, ekonomsko tveganje je previsoko.

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu avgustu dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle ameriške in japonske delnice, njihov globalni primerjalni indeks MSCI USA in MSCI Japan sta pridobila 6,3 oz. 6,4 %, merjeno v EUR. Trgi v razvoju ta mesec slabše, primerjalni indeks MSCI EM je pridobil 1,1 % v EUR. Evropski trgi pa v zlati sredini. Katastrofalno pa v letošnjem letu trgi Latinske Amerike, v avgustu je njihov primerjalni indeks izgubil dodatnih 7,3% v EUR.

Del denarja iz obveznic v delnice

Obveznice so v avgustu nekoliko izgubile na vrednosti, evropske 0,5 %, merjeno v EUR. Del denarja se iz obveznic seli v delnice, kar se pozna na tečajih. Vlagatelji pač verjamejo, da bodo na delniških trgih donosi njihovih naložb višji.

Dolar je tudi v mesecu avgustu še kar izgubljal na vrednosti, napram EUR je izgubil dodatnih 1,2 %. Očitno valutni trgi ne verjamejo preveč v hitro okrevanje in ekonomsko moč ZDA, pa tudi napoved o dolgoročno nizkih obrestnih merah ameriške centralne banke doprinesejo svoje.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2020

Kriptovalute v avgustu različno

Kriptovalutam so v mesecu avgustu vrednosti rastle različno. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v avgustu pridobil dobra 2 % vrednosti. Sredi meseca je za nekaj časa presegel psihološko mejo 10.000 evrov.

Bistveno bolje pa se je pokazal Ethereum (ETH), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ta je v mesecu avgustu pridobil več kot 25 % vrednosti. Ali to pomeni, da se bodo tudi v prihodnosti vrednosti kriptovalutam gibale zelo različno, kot smo temu priča na delniških trgih? Če da, bo na donosnost imel velik vpliv pravilen izbor kriptovalut.

Kako lahko pričakujemo?

Dejavniki, ki bodo vplivali na dogajanje na finančnih trgih v letošnjem letu so, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših držav in napredku pri razvoju cepiva, predvsem volitve ameriškega predsednika.

Res je tudi, da je razkorak med dogajanjem na finančnih trgih in stanjem realne ekonomije vedno večji. Medtem ko beležimo močne padce BDP-jev pri domala vseh državah in se večina podjetij, razen specifičnih sektorjev, koplje v rdečih številkah, tečaji delnic rastejo.

Sprašujemo se, kaj je razlog? Nas mora skrbeti, da se napihuje delniški balon?

Likvidnost na finančnih trgih je zelo velika

Večina analitikov meni, da ne. Smo v obdobju okrevanja gospodarstva in zaradi sprejetih ukrepov je likvidnost na finančnih trgih zelo velika. Če temu dodamo še zgodovinsko nizke obrestne mere, je to za delniške trge dobitna kombinacija. Tu naj omenimo tudi izjavo predsednika ameriške centralne banke (FED) Jeroma Powella, da namerava FED v prihodnje izvajati bolj tolerantno politiko do pojava inflacije, kar je pomemben zasuk v monetarni politiki. To pomeni, da ni nujno, da bo FED ob pojavu inflacije takoj reagiral z dvigom obrestnih mer, kot je to izvajal do zdaj. Z drugimi besedami,  lahko da nas čaka še dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, kar je odlična popotnica za delniške trge.

Pa se posvetimo še malo volitvam ameriškega predsednika. Nas vlagatelje najbolj zanima, kako bo vplivalo na finančnih trgih, če zmaga republikanski ali demokratski predsedniški kandidat.

Višji donosi v času republikancev ali demokratov?

Zato smo malo pobrskali po zgodovinskih statističnih podatkih.

V nasprotju z splošnim prepričanjem so finančni trgi in ekonomija delovali bolje takrat, ko je bil predsednik ZDA iz vrst demokratov. Republikanski predsedniki res spodbujajo nižje davke in zmanjšujejo državne izdatke kot so npr. socialni transferji in državne investicije, vendar to pogosto vodi v znižanje stopnje  gospodarskega razvoja in posledično nižjih donosov na finančnih trgih.

Od leta 1947 je S&P indeks v povprečju dosegel 10,8 % letni donos pod demokratskimi predsedniki, medtem ko so bili povprečni donosi samo 5,6 %, ko je ZDA vodil predsednik iz vrst republikancev.

Tudi povprečna stopnja rasti BDP-ja je bila s 3,6 % višja pod demokratskimi predsedniki, kot pri republikanskih predstavnikih, ko je bila 2,6 %.

Zakaj je temu tako?

Demokrati spodbujajo potrošnjo prebivalstva, dostopnost kreditov, državne investicije, zaposlovanje, socialne transfere, urejen in dostopen zdravstveni sistem itd. Tovrstna politika pripomore k ekonomski in socialni stabilizaciji, ima multiplikativne učinke na gospodarski razvoj in dolgoročno večji vpliv na rast BDP-ja kot samo zniževanje davkov. Posledično pa se to pozna tudi na finančnih trgih.

Torej, nič strahu, tudi če zmaga demokrat Biden. Bo pa negotovost v obdobju predvolilnega boja med obema kandidatoma, Trumpom in Bidenom, lahko povzročila kratkoročno povečano nihajnost na finančnih trgih. Saj veste, finančni trgi ne ljubijo negotovosti.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Lahko rečemo, da je mesec julij na finančnih trgih minil predvsem v znamenju težko pričakovanih objav rezultatov svetovnih korporacij za drugi kvartal letošnjega leta in seveda podatkov o epidemioloških slikah držav in ponovni širitvi koronavirusa. Bolj in manj optimistične informacije so se izmenjevale, kar se je odražalo tudi na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World ostal praktično nespremenjen, izgubil je 0,4 % vrednosti merjeno v evrih. Merjeno v USD je sicer rezultat mnogo boljši, razlog je seveda padec vrednosti USD, ki je napram evru izgubil dobrih 5 %.

Rezultati presenetljivo nad pričakovanji analitikov

Drugi val širjenja virusa in obolenj je bil sicer do neke mere pričakovan, večina držav je, v želji po oživitvi in ponovnem zagonu ekonomije in predvsem turizma, sprostila ukrepe omejitve gibanja. Prihodki od turizma imajo pač velik pomen v BDP-ju večine držav, pa tudi letni čas sam po sebi prinaša več druženja med ljudmi. Smo pa kljub temu upali, da do tega ne bo prišlo, vsaj ne v takšnem obsegu.

Objavljeni rezultati svetovnih korporacij za drugi kvartal so bili povečini presenetljivo nad pričakovanji analitikov, razen seveda v tistih sektorjih, kjer so neposredni stiki med ljudmi in mobilnost ključni za uspeh. To pa so turizem, hotelirstvo, letalski prevozi, naftna industrija, prodaja na drobno, itd.

V času omejitve gibanja več investicij v povezovalno tehnologijo

Tu bi izpostavili predvsem rezultate tehnoloških velikanov skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), ki so bili povečini mnogo boljši, kot so finančni trgi pričakovali. Popolno presenečenje to seveda ni, ljudje so bili v času omejitve gibanja prisiljeni več investirati v povezovalno tehnologijo, ki omogoča vzdrževanje poslovnih in socialnih stikov, uporabo družabnih omrežij, spletno nakupovanje in še bi lahko naštevali.

Vloga tehnoloških velikanov je bila pri tem ključna. O teh podjetjih bomo nekoliko obširneje pisali v nadaljevanju. To se je poznalo tudi na finančnih trgih, tečaji teh podjetij, predvsem Facebooka, Amazona in Appla, so po objavi kar poleteli. Tako so delnice Apple spričo odličnih rezultatov predvsem pri prodaji iPhonov in notesnikov v minulih tednih pridobile neverjetnih 10 %, kar je to korporacijo zopet uvrstilo na prvo mesto po tržni kapitalizaciji na svetu. Z vrednostjo več kot 1,8 trilijona USD, je Apple prehitel Aramco, državno naftno družbo iz Savdske Arabije, ki je ta laskavi naslov nosila v zadnjem obdobju in ki ji koronakriza ni bila ravno naklonjena.

Julij na finančnih trgih?

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu juliju dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle delnice trgov v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrasel za 3,6 %, merjeno v evrih. Razviti trgi pa ta mesec nekoliko slabše, vrednost njihovih primerjalnih indeksov se praktično ni spremenila, merjeno v evrih. Izjema so japonske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Japan je izgubil več kot 6 %, merjeno v evrih. Merjeno v USD, pa so, kot rečeno, rezultati mnogo boljši.

Obveznice v juliju sicer odlično, vendar se tudi tu, razen pri evrskih, pozna izguba vrednosti USD, zato so merjeno v evrih zabeležile padce. Evrske obveznice pa so pridobile na vrednosti za dober %.

Padec vrednosti USD, napram evru je znašal v mesecu juliju več kot 5 %. To gre pripisati predvsem trenutno slabši ekonomski sliki in napovedim o počasnejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva, kar je posledica neustreznih in neučinkovitih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa. Evropa se je v tem boju izkazala mnogo bolje, zato ji pripisujejo več možnosti za hitrejše gospodarsko okrevanje. To pa se pozna tudi na vrednostih valut.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2020

Kriptovalute odlično

Kriptovalutam je v mesecu juliju vrednost zrasla.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v juliju pridobil več kot 16 % vrednosti, večino v zadnjem tednu, in se tako zopet močno približal psihološki meji 10.000 evrov. Se nam obeta ponovna oživitev trga kriptovalut?

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Prav gotovo povečano nihajnost in negotovost na finančnih trgih, vsaj dokler ne bo dokončno razvito in testirano cepivo proti koronavirusu, ki bo primerno za široko uporabo. Šele takrat bodo finančni trgi dobili jasen signal, da svetovno gospodarstvo z večino sektorjev lahko pričakuje polno okrevanje.

Do takrat pa bomo odvisni od bolj in manj optimističnih informacij v zvezi z razvojem cepiva in epidemiološkimi slikami držav, ki igrajo pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Epidemiologi sicer neoptimistično napovedujejo vrhunec drugega vala pandemije po poletnih dopustih, po drugi strani pa v javnost prihajajo tudi pozitivne novice v zvezi z napredkom pri razvoju cepiva. Nehvaležna napoved.

Kako zaščititi svoje portfelje in naložbe?

Nas pa seveda najbolj zanima, kako zaščititi naše portfelje in naložbe, da bomo to obdobje preživeli čim manj stresno in bo razmerje med možnimi donosi in tveganostjo čim bolj ugodno.

Kot smo že omenili, so ekonomski podatki za drugi kvartal povečini presenetljivo dobri glede na katastrofalna pričakovanja. Tudi finančni trgi se za zdaj dobro upirajo grozečim nevarnostim, optimizem še ni povsem splahnel.

Je pa v zadnjem času upadel indeks razpoloženja potrošnikov (consumer spending), ki meri pripravljenost potrošnikov za investiranje in je eden ključnih kazalcev pri okrevanju. To je vneslo nekoliko nemira med vlagatelje. Analitiki se trenutno ukvarjajo predvsem z oceno možnosti, ali bomo v naslednjem obdobju zaradi škode, ki jo je koronakriza pustila na svetovnemu gospodarstvu, priča padcu na trda tla, kar se bo lahko poznalo tudi na finančnih trgih.

Okrevanja v obliki črke ‘V’ ne bo

Jasno je že, da z okrevanjem v obliki črke ‘V’ ne bo nič, drugi val pandemije je žal premočan. Sedaj je upanje, da bo okrevanje potekalo v obliki kljukice (logotip podjetja Nike), kar pomeni počasnejše okrevanje, vendar še vedno mnogo boljše kot okrevanje v obliki črke ‘L’, ki je najslabša možnost.

Centralne vlade in banke sicer obljubljajo še naprej vso podporo. Voditelji držav članic EU so po maratonskih pogajanjih dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1.074 milijard EUR in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard EUR. To je tudi za finančne trge odlična informacija in daje evropskim delniškim trgom potencial za naprej. Verjamemo, da tudi ameriška centralna banka (FED) ne bo zaostajala v primeru dodatnih potreb po pomoči, vsaj po izjavah predsednika Jeroma Powella je temu tako.

Vlagatelji se poslužujejo različnih strategij

V teh negotovih razmerah se vlagatelji v želji po zaslužku poslužujejo različnih strategij.

Z uporabo ‘value’ strategije vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki so v času pandemije najbolj trpela in so posledično tudi njihove delnice utrpele največje padce. V obdobju okrevanja seveda tovrstne naložbe lahko tudi največ pridobijo in so tako ustvarjeni donosi največji. To so trenutno predvsem delnice energetskih podjetij, letalskih prevoznikov, hotelskih verig in podobno. Ta strategija je lahko tvegana, saj če okrevanje gospodarstva ne poteka po načrtih, lahko te delnice doživijo nove izgube vrednosti.

Z uporabo ‘growth’ strategije pa vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki dosegajo v zadnjih letih konstantno rast, imajo premišljene poslovne modele in dejavnosti, ki so ključne za napredek in razvoj svetovne ekonomije. Koronakriza jih ni kaj dosti prizadela, celo nasprotno, svojo vrednost so v tem obdobju celo povečala.

Facebook in ostali s povečano vrednostjo

Tipičen predstavnik teh podjetij so tehnološki velikani skupine FAAMG, ki smo jih omenili na začetku tega prispevka. Njihova celokupna vrednost (tržna kapitalizacija) se je zadnjem obdobju celo povečala, tako da je njihov delež v primerjalnem indeksu S&P 500, torej 500 najpomembnejših in največjih ameriških podjetij, po objavi rezultatov drugega kvartala že več kot 22 %! To pomeni, da 1 % podjetij tega indeksa predstavlja kar 22 % tržne kapitalizacije. Neverjetno.

Res je, da se je s tem dvigom vrednosti tudi njihov P/E faktor močno zvišal in se v povprečju giblje nad vrednostjo 30, kar je seveda visoko in bi bil v normalnih razmerah signal, da so podjetja prevrednotena. Kljub temu pa imajo ta podjetja tak strateški pomen in potencial za rast, da težko rečemo, da niso primerna za investicijo.

Naj spomnimo, P/E (price/earnings) faktor pomeni razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico in je odraz zaupanja vlagateljev v podjetje in njegovo prihodnost. Na splošno naj bi bila ta vrednost nekje med 15 in 20, da je delnica po tem kriteriju primerna za investicijo, seveda pa je tu še mnogo drugih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati. Predvsem potencial za rast, inovativnost, poslovni model, itd. Tu je tipičen predstavnik tudi proizvajalec električnih vozil Tesla, katerega trenutni rezultati ne opravičujejo tako visoke vrednosti delnice, ima pa edinstven poslovni model in inovativnost, ki mu daje ogromen tržni potencial.

Od našega prepričanja je torej odvisno, katero strategijo bomo uporabili in na kaj stavili. Svetujemo pa vam, da se za pravi nasvet obrnete na finančnega strokovnjaka. Neprave odločitve lahko prinašajo visoke izgube.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ

Žal se je v mesecu juniju na radarje vlagateljev zopet uvrstila pandemija. Poslabšanje epidemiološke slike nekaterih držav, ki so v prepričanju, da so pandemijo zajezile, sprostile ukrepe, in ne preveč uspešen boj s pandemijo nekaterih največjih svetovnih držav, kot so ZDA, Brazilija in Rusija, seveda tudi za finančne trge ne pomeni nič dobrega.

Drugi val, sicer do neke mere pričakovan, je tako vnesel med vlagatelje  nekaj nemira in negotovosti. Tako so globalni delniški tečaji, predvsem razvitih trgov, nekoliko izgubili zagon prejšnjih mesecev. Kljub temu lahko ocenimo mesec junij kot dober, primerjalni globalni indeks razvitih trgov MSCI World je tako pridobil 1.7 %, merjeno v EUR, kar je glede na negotove razmere odličen rezultat.

Koronakriza bo še povzročala škodo

Očitno je na trgih še vedno prevladoval optimizem, na katerega so vplivali predvsem boljši ekonomski podatki, kot so pričakovali domala vsi analitiki. S tem mislimo predvsem na podatke o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je v nasprotju s pričakovanji znatno upadla. Tako je trenutno brezposelnih cca. 13 milijonov Američanov, pričakovanja pa so bila, da jih bo več kot 20 milijonov. Tako je mesec junij minil v boju med boljšimi in slabšimi informacijami, kar je povzročilo nekoliko povečano nihajnost delniških tečajev.

Se pa ne gre slepiti, koronakriza je in še bo povzročila veliko škode svetovni ekonomiji. Nekateri sektorji bodo lahko potrebovali ogromno časa, lahko več let, da se bodo povsem pobrali. Hotelirstvo, letalski prevozi, turizem, organizacija množičnih prireditev, in še bi lahko naštevali panoge, ki bodo imele težave. Ljudje  pač v času negotovosti ne potujejo, če ni nujno potrebno.

So jo  pa nekateri sektorji gospodarstva odnesli presenetljivo dobro, svoje poslovanje so celo izboljšali. Očitno je tako kot vsaka kriza za iznajdljive priložnost, za nekatere pa poguba. O tem bomo pisali v nadaljevanju prispevka.

Finančni trgi v mesecu juniju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na svetovnih finančnih trgih v mesecu juniju.

Spodnja tabela kaže, da so v mesecu juniju v povprečju največ pridobile delnice trgov v razvoju, primerjalni indeks teh držav MSCI EM je pridobil lepih 6.4 %, merjeno v EUR, azijski trgi pa še nekoliko več. Očitno vlagatelji verjamejo, da se te države, (Kitajska in ekonomsko povezane države), najbolje spopadajo s krizo in so tudi pri ponovnem odprtju gospodarstva najbolj napredovale.

Tudi Evropa dobro, MSCI Europe 3.9 % navzgor, merjeno v EUR. Tokrat pa so ZDA nekoliko slabše, razloge gre iskati v dokaj slabo organiziranemu in premalo resno zastavljenemu boju s pandemijo, neugodni epidemiološki sliki ter verjetno (pre)hitremu ponovnemu odprtju gospodarstva, vsaj tako menijo predstavniki zdravstvenih oblasti. Pa tudi rasni nemiri so prispevali svoje. Kljub temu pa še vedno zadovoljivih 1.3 % porast, merjeno v EUR.

Vrednost obveznic se po pričakovanju ni kaj dosti spreminjala, ameriški dolar pa je v primerjavi z evrom izgubil 1 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets for June 2020

Kriptovalute? Slabše  

Kriptovalute so v mesecu juniju nekoliko izgubile na vrednosti. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu  izgubil cca. 7 % vrednosti. Lahko da gre za unovčevanje dobičkov, naj spomnimo, da je od 13. marca letos pridobil skoraj 150 % vrednosti. Lep rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Glavno vprašanje tako še naprej ostaja, kakšna bo svetovna ekonomija po pandemiji. Z novimi podatki, ki postopoma prihajajo v javnost, slika sicer postaja bolj jasna, nikakor pa še ne povsem zanesljiva.

Drugi val pandemije, s katerim se nekatere pomembne svetovne ekonomije spopadajo v tem trenutku, ki je bil sicer do neke mere pričakovan, je nekoliko poslabšal optimizem v zvezi z okrevanjem globalnega gospodarstva. Vse manj ekonomistov in analitikov verjame, da jo bomo odnesli s t.i. ‘V’ obliko okrevanja, sedaj jih največ stavi na obliko ‘U’, kar pomeni nekoliko daljšo krizo pred hitrim okrevanjem. So pa te napovedi nehvaležne, verjetno bodo točnejše, ko bo cepivo zoper virus COVID-19 dejansko potrjeno in primerno za uporabo.

Nekateri sektorji so vzcveteli

Kot smo že omenili, so jo nekateri sektorji v krizi odnesli slabše, nekateri pa so naravnost vzcveteli. V obdobju zaprtja gospodarstva so se tako pojavile številne poslovne priložnosti, ki omogočajo ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, vsaj nekoliko olajšati življenje in izvajati poslovno dejavnost.

Močno se je povečala potreba po tehnologiji, ki omogoča poslovno dejavnost in komunikacijo preko spleta. Podobno tudi spletne trgovine, ki omogočajo nakupovanje preko spleta, zabeležili so celo rast poslovanja v  tromestnih številkah. Da ne omenjamo spletnih iger in igralništva, s katerim so si ljudje krajšali čas. Te nove navade, ki jih je globalni potrošnik privzel v obdobju krize, bo najverjetneje v določeni meri ohranil tudi po krizi.

Tako se je pojavilo veliko število podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem spletnih aplikacij, ki ciljajo prav na tovrstne potrebe ljudi. Tudi banke so ugotovile, da ne potrebujejo tako velikega števila poslovalnic, še zadnji dvomljivci so bili prisiljeni uporabljati spletno bančništvo. Elektronsko poslovanje je tako dobilo še dodaten zagon, t.i. ‘Internet of Things’ (internet stvari) pa dodaten razvojni potencial. Vsakomur je jasno, kakšen potencial za rast imajo torej tehnološka podjetja, ki razvijajo aplikacije in zagotavljajo tehnološko infrastrukturo in platforme za podporo elektronskemu poslovanju.

Povečan vpliv socialnih omrežij

Še dodatno pa se je povečal vpliv socialnih omrežij, ljudje so pač v tem obdobju imeli več časa za tovrstne aktivnosti. Kako se je s tem povečal vpliv na mnenje ljudi (tudi možnost zlorabe) in kakšno politično in ekonomsko moč imajo ta omrežja, ne bi komentirali, sami presodite, če je to za družbo koristno ali ne.

Po drugi strani pa bo dodaten zagon elektronskega poslovanja (spletna trgovina, bančništvo, socialne mreže …) imel negativen vpliv na tradicionalne dejavnosti, kot so nakupovanje v trgovinah in trgovskih centrih, obiski bančnih poslovalnic, oddajanje poslovnih prostorov (ugotovilo se je, da lahko ljudje vsaj delno delajo tudi od doma in s tem prihranijo pri najemu) in podobno. Marsikatero podjetje bo moralo tako korenito spremeniti svoj poslovni model, ali pa bo izginilo iz obzorja.

Torej, kot smo rekli, kriza je lahko priložnost za kreativne in sposobne.

Če pa gledamo še bolj dolgoročno, se analitiki strinjajo, da je investicijski trend v naslednjih desetletjih predvsem v razvitih državah močno povezano z demografsko sliko prebivalstva. Statistika nedvoumno kaže, da se svetovno prebivalstvo v razvitih državah hitro stara. Napoved je, da se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, v naslednjih desetletjih kar podvojilo.

Kaj pa te napovedi pomenijo za naše naložbene portfelje?

Industrijske panoge, ki so povezane z oskrbo in življenjem starejših, bodo vsekakor prosperirale. Zdravstvo in farmacija, oskrba starejših na domu, gradnja oskrbovanih stanovanj in naselij in vse ostalo, kar bo omogočalo zdravo in kvalitetno preživljanje starosti, so vsekakor panoge, ki jih bo treba upoštevati pri investicijskih načrtih in sestavi naših portfeljev.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje bo lahko spričo teh sprememb nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov, da uspešnost investiranja v tovrstne dejavnosti v čim večji meri pravočasno izkoristite in povečate dobičkonosnost vaših portfeljev.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ